89. številka.
Izdanje za. torek 27. julija 1897.
r (t Trsta, T torek zjutraj dne 117. julija 1897.)
Težaj XXII.
„■DIHOST«1
iahaua po trikrat na teden T testih i*, danjih ob tovkih, 6«4*tklh 1« fobotah. Z jutranje iidanje lakaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. urt Tefer. — Obojno iidanje stane: « Jeilen megec . f. 1,—, inn AvatrtJ« f. 1.50 M tri mesec. . „ 3.— . B . 4.50 •a pol leta ... 6.- I l ; 8.-■a vae leto . . „ 12.~ , , 18.-Maratalas le plačevat; ■•prej ■■ aaradba hrez prlleieae aaroonlae te sprave ae ezlra.
Posmmifoe Ste?ilko ae dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v Iratu po S nvd, iiTon Trata po 4 nvc.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifu v petita; it aaaiove a debeliaal črkami ae plačajo proator, kolikor obaega navadnih vrstic. Poslana. osmrtnice in javne zahvale, dr > nafti oglasi itd.ae računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj ae poiiljajo nrednifttvn alioa Caserma it. 13. Vsako pumo »or» biti frankovano, ker nefrankovana ae n* •prejemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaae apr> jense upravniitvo alioa Molino pio« eolo hit. 3, II. nadat. Naročnino inoglasn je plačevati loeo Trat. Odprte reklama oije ao proste poitnine.
BI
,7	i« mm"
Občni zbor
polit, društva .Edinost'
dne 18. julija 1897.
(Z t rs«tek.)
Dr. B y b A f: Naš državni poslanec g. V. Spinčič slikal Vam je naše težavno stanje na Primorskem. Temu stanja glavni vzrok je po nje* govem menenju ta, da so naši nasprotniki podpirani od vlade. Ravno javni organi, ravno c. kr. oblastnije podpirajo rade nad jezik. Mi imamo sicer jezikovno jednakopravnost zajamčeno po državnih zakonih, a kaj se nasprotniki brigajo za to ? Vlada nam postavlja nradnike, nevešče našemu jeziku. Jaz mislim, da vendar ne more biti bolj pravične in bolj naravne zahteve, nego je ta, da uradnik občnje s stranko v njenem jezikn. Uradnik je zaradi stranke tukaj. Na Primorskem so pa druzega mnenja; tukaj nairneč mislijo, so stranke tu zaradi uradnika, da se morajo stranke učiti jezika uradnikov.
V deželi, kjer je več nego dve tretjini slovanskega prebivalstva, je dve tretjini uradnikov, ki ne umejo nobenega slovanskega jezika. Vkljub temu se še uradniki bahajo nekako in ponašajo s tem, da ne razumejo tega jezika. Pa mi se ne smemo čuditi tem uradnikom. Saj ravno največi uradnik v tej deželi se ni smatral dolžnim, da bi se tekom toliko let priučil jeziku, katerega govori večina dežele! (Čujte, čujte 1)
Ozrimo se le na financo. Tnkaj na Primorskem smo prišli tako daleč, da niti davkov ne moremo plačati, če ne govorimo laški. To je vnebo-vpijoče. Pri nas v Avstriji zahtevajo davke v laškem jeziku, kakor da bi bili tati kje tam deli v Kalabriji. Še na Turškem se ne godi kaj takega. Še Turki so pobirali od hrvatskih Bošnjakov davke v njihovem jeziku. Samo pri nas zahtevajo to v jeziku, ki je tuj ljudstvu.
Tako se godi tudi na drugih uradih. Kako pa je na sodiščih, o tem moram tudi govoriti, kajti
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
151 !
ROMAN.
— Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Vojašnica je bila prav blizu in vendar se je Žiga s težavo vlekel tja. Zaman je tolažil sam sebe, da se v Parizu, posebno pa v tem delu mesta, pogostomo dogajajo samomori, da ne mine niti jeden dan, da bi se ob razsežnih utrdbah, kakor na bregu divjega morja, ne našel mrtvec — grozne slutnje, ki mu je od zgodnjega jutra stiskala srce, se ni mogel iznebiti.
„Ali bi radi videli obešenca?" je vprašal službujoCi E>od*H9tniV ob vratih vojašnice; „idifce tja-le noter... tam je."
Položili so mrtveca na mizo v nekem skednja. Jezdecev plašč, ki ga je pokrival čez in čez, je visel z njega v težkih, trdih gubah kakor mrfc-vaški prt. Malo proč je stalo nekaj častnikov In vojakov v platnenih hlačah; govorili se tiho kakor v cerkvi in na podoknici je pisal narednik poročilo o smrtnem slučaju.
Žiga je stopil k njemu.
»Smem-li videti mrtveca?" je vprašal tiho.
„Seveda*.
Stopil je bliže, se obotavljal za hip, potem pa se je osrčil, odgrnil plašč ter odkril zabuhnjen
vsak dan mi je prilika spoznavati in opazovati razmere na naših sodnih uradih. Tukaj vladajo jako čudne razmere. Seveda ne morem govoriti mnogo, ker ne smem. Le pro forma se zahteva na teh uradih znanje slovenskega jezika, v resnici pa ne. Posledica tenu je, da občujejo s strankami pomočjo tolmačev. Naj le stranka govori po slovensko, na zapisnik pišejo vendar-le samo taško. Će je dobil kmet kako povabilo v roke, je to pisano v laškem jeziku. On niti ne ve, zakaj je tožen, zakaj se gre, ko pride na sodišče, na prečitajo obtožnico v laškem jezika. Če vpraša kmet zakaj je tožen, ma odgovore: To že zveste na razpravi. In na razpravi se zopet vrši vse v laškem jeziku in tako se dogaja pregostokrat, da revež-kmet še sam ne ve, zakaj je obtožen in obsojen. In Se zahtevamo uradnikov, ki bi umeli naš jezik, se izgovarjajo prvič s tem, da pravijo, da naš jezik ni sposoben za uradne posle. A ta izgovor je krivičen; če se { uradniki naii^jo dragih, jezikov, da uradujejo v njih, se nauče že tudi na§e>a jezika, ki je ravno tako sposoben za uradovanje. To vidimo na Kran> Bkem, kjer se povsodi uradnje v slovenskem jeziku. Ako je sposoben tam, mora biti sposoben tudi tu. Drugi izgovor je pa ta. da pravijo, da nimajo toliko uradnikov, ki bi znali slovenski aH hrvatski. To se je že velikokrat reklo strankam. To pa ni noben izgovor; to je le obtožba, vladi je dolžnost, da si preskrbi sposobnih uradnikov. Ravno od urada, ki bi v prvi vrsti imel Čuvati nad pravico, jaz meni na državno pravdništvo, ravno od tam nisno dobili še nijednega odloka, da-si se tam trije uradniki, katerih jeden dobro govori slovensko, drugi piše in govori dobro slovenski, tretji dobro pile in govori hrvatski. Če vprašamo, pa zakaj ne dobimo nobenih slovenskih odlokov od tam? Odgovor na to: ker ne smejo, ker so tisti viši oziril
Mi imamo uradnikov, ki znajo slovenski. Zakaj pa ne rabijo našega jezika ? Ker odličae oblasti nočejo pripoznati našega jezika. In ravno
obraz, veliko trdo telo, čigar obleka je bila napo-jena od dežja.
„Torej te je vendar umorila, stari tovariš!" je zamrmral Planus ter se ihtč zgrudil na kolena.
Častniki so bili pristopili radovedni, da bi videli mrtveca, ki je sedaj ležal odkrit.
„Le poglejte, seržant", je rekel jeden, „roko ima stisnjeno, kakor bi nekaj tiščal."
„Da, resnično 1" je odgovoril seržant ter stopil še bliže. »To se Često dogoja v smrtnem boju... Ali še veste pri Solferinu ? Poveljnik Bordy je držal v roki nedaljonsko sliko 3Voje hčerke, in komaj so mu jo mogli vzeti.'
Tako govorć je sknšal odpreti ubogo, krčevito stisnjeno roko mrtvečevo.
Glejte... to pisno je držal tako trdno..." je dejal ter hotel čitati list, a častnik mu ga je vzel iz roke ter ga dal Žigi, ki je klečal še vedno.
.Vzemite to, gospod,., morda je zadnja želja..."
Žiga Planns je ustal; ker je bilo notri precej temno, je opotekaje se stopil k oknu ter čital z očmi, zalitimi s solzami.
„Da, jaz te ljubim... ljubim te bolj kakor kedaj poprej in za večno.. Čenu bi se borila in se protivila ? Najin greh je močnejši, nego najina
Bilo je to pismo, katero je Fran pred jednim letom pisal svakinji in katero je Sidonija tisti dan
proti temu hočemo si pomoči. Zato stavljam 'i priporočam na današnjem shodu v imenu političnega društva „Edinost" sledečo resolucijo:
.Pozivlje se slavno vlado, da, i ozirom na „jezikovne razmere, podobne^roiH-irt Češkem, .izda čin prej mogoče tudi za Primorsko jezi-„kovne naredbe, slične onim izdanim za kra-.ljevino Češko in mejno grofijo moravsko".
Tadi ta resolucija se je vsprejela soglasno.
Zatem se je oglasil dr. G r e g o r i n : Po toliko lepih in krasnih govorih, katere smo danes tukaj čali, je težko govoriti meni; in tudi predmet, ki sem si ga zbral, ni takov, da bi navdnše-val. O predmeta, ki sem si ga zbral, ue morem tako govoriti, kakor so govorili moji predniki. Snov sem si zbral z ozirom na ravno minole državnozborske volitve in na skušnje, ki smo jih doživeli o tej priliki.
Dan 18. marec 1897. bil je pomemben dan za vse Slovenstvo. Prvič po 20 letih se je posrečilo Italijanom iztrgati nam jedini mandat, jkate-vega smo posedovali v Trstu. Tu se niso pošt evala Dačela, da treba Čuvati posestno stanje. Napeli so vse strune, da naM"^trgajo zadnji mandat. Uporabili so vse moči korupcrjS, itd., da nas uničijo. In to se jim je posrečilo. Še teti Veđer-lriu^firaK so po tržaških ulicah na svoji zmagi. Pri tem jim je Šla na roko tudi vlada. Govorili so cei-j, da je neki visoki uradnik, ko je zvedel izid volitev, rekel, da je to najlepši dan njegovega življenja. (Čujte! Čujte!)
Avstrijski Italijani so imeli do zadnjih volitev 4 mandate v državnem zboru, dočita smo mi imeli nad 20 let jeden mandat. A ti avstrijski Italijani niso bili zadovoljni z 4 mandati; hoteli so R. mandat. I11 ta peti mandat so fatrtično priborili italijanski podaniki. Da niso glasovali italijanski podaniki, italijanska stranka gotovo ne bi bila priborila tega mandata. Ta peti mandat je j torej mandat italijanskih podanikov, katerega posedujejo Italijani kraljestva. Dočim imajo Italjani
po katastrofi poslala svojemu moža, da bi se zajedno maščevala nad obema.
Izdajo svoje žene bi bil Risler mogel prebiti, izdaja bratova pa ga je auorila.
Ko je Planus razumel vso to zvezo, je bil kakor uničen. S pismom v roki je stal tu ter mehanično gledal skozi široko odprto okno.
Ura je bila šest.
V daljavi, nad Parizom, katerega je bilo slišati šumeti, dasi ga ni bilo videti, se je težko in počasi dvigala vroča megla, črno in rudeče obrob« Ijena kakor smodnikov dim nad bojiščem. Polap goma so se iz megle pokazali zvoniki, bela hišna slemena in zlata kupola, ter so zažarela v jutranjem žaru vzbujenja. Potem so pričeli tisoči tovarniških dimnikov, dvigajoči se iznad brezštevilnih streh, iz sebe puhati hropečo, od vetra razpihar-vano sapo, kakor orjaški parobrod, kadar se pripravlja, da odpluje... Dnevno življenja se je pri-
J .	i. .	i' -OUj ■ f! ,-v J'.I U
čelo. Naprej, stroji m gorje vsakemu, ki obleži med bojo !
Starega Planusa pa je zdajci zgrabita divja
jeza.
„O malopridnica, malopridnica!" je zakVičal in stisnil pest, a ne ve se, je-li menil žetifcko ali mesto.
(Zvišetcfc).
doli iz kraljestva svojega poslanca v državnem iborn avstrijske«, ga niaamo mi, avstrijski držav-liani. Ia naš dični Ivan Nabergoj, ki je nad SO let zastopal slovensko okolico tržaško, odstopiti je ■oral meato Gtribaldincu. (Žalostno! Ploskanje 1) Spominjam Vas na slavni Piran, kako se je postopalo tam. Tam ao se upirali proti državnim zakonom, proti narodu tlovenskemn in proti vojakom. Naše ljudstvo po okolici ju reagiralo, a oni •o delali popolnoma dobro premiIIjeno! In ravno tako so delali Nemci v Hebu. Vspeh kar se tiče počeojanja Nemcev v Hebu, je že ta, d* so odpravili slovenski gimnazij v Celju, kar je bilo že včeraj čitati po časnikih.
Vi vsi znate, da sloni zastopstvo narodov ▼ državnem zboru na takoimenovauem 'zastopstvu interesov. Gori imamo zastopnike veleposestnikov, sastopnike m^st in trgov, zastopnike vaaij in kmečkih občin, trgovskih in obrtnijskib zbornic. To na-jfelo, ki je veljavno po vseh deželah, ni veljavno ia Trst z okolico. Veleposestniki, mesto, obrtnij-ska in trgovinska zbornica imajo svojega zastopnika, a ravno okolica, ki obstoj iz samih kmečkih občin, ravuo ta nima svojega poslanca, ampak jo zastopa tujec, ki nima pojma o kmetijstvu in kateremu okolica nikakor ne more in ne sme zaupati svojih interesov. Menim, da bi bilo povsem opravičeno, da okolica dobi svojega poslanca, ne zavisno od mesta, torej, to bi bilo v iuteresu okolice iu bi tuili odgovarjalo številnemu razmerju prebivalstva. Za to predlagam resolucijo:
.Občni zbor političnega društva .Edinost" .du« 18. julija t. 1. izjavlja, da je sedanji dr-„žavnozboraki volilni red, v kolikor s« dostaje »Trsta in njegove okolice, krivičen, ker omogo-.Čuje, da luajo Italijani vseh pet državnozbor-,skih mandatov, a Slovenci niti jeduega, ako-.ravno predstavljajo Slovenci v Trstu skoraj .jedno tretjino vsega prebivalstva.
.Pravičnost zahteva torej, da se Slovencem .v Trstu zajamči saj en državnozborski mandat ,in to sicer s tem, da se pdtem zakonodaje, „odloči poseben državnosborski maud&'fsa okolico. Taka zahteva je opijena ne le iz na-.rodnih, nego Jtudijfr -gospodarskih ozirov, ker J*te&&i*tri4ika značaj kmečkih občin, dočim „ima mesto tržaško trgovski značaj, k .čemur pride še, da število prebivalcev okolice .tržaške (preko 35.000) opravičuje popolnoma .tako zahtevo. Taka pravična odredba prepre-.čila bi ponovljeuju izgredov, kakor so se vršili „o poslednjih državnozborskih volitvah, kar bi .bilo na korist icestu tržaškemu in državi sami.
.Nalaga se torej bodočemu odboru političnega „društva .Edinost", da ukrene vse potrebno, „da sestavi v prihodnjem zasedanju državnega .zbora od naših iu nam prijaznih poslancev .primeren predlog v gornjem smislu".
Predsednik Mandič: Čas že poteka, satorej se hočem jaz omejiti na kratko v svojem govoru. Iz poročila g. državnega poslanca Spin-čiča smo izvedeli, kako se je ustrojila večina v našem državnem zboru. Ona se je ustrojila morda proti želji vlade. Vlada je sicer računala na njo, imela je za to gotovo svoje namene. Če bi ta veČina, ki 9estoji iz naših poslancev, podpirala vlado, bi mi zahtevali: ah vstopijo naši pusianci iz večine, ali pa da zahtevajo najodločneje, da se iz-premene odnošaji na Primoiskem. (Viharno odobravanje.) V iait-uu političnega društva .Edinost* predlagam, da uauio navodila našim poslauoein, da bodo delovali na tu, da se spremenijo t« tužne razmere na Primorskem. Vsied tega predlagam sledečo resolucijo:
„Uvažujd, da so ostale neizpolnjene vse v zakonu osnovane narodne pravice in vse obljube centralne vlade nasproti deželnim in državnim zastopnikom naroda hrvatsko-slovenskega na Primorskem ;
uvažujč nepobitno dejstvo, da je postalo uprav ■eznosnim kulturno-politično in narodno-gospodarsko stanje primorskih Hrvatov in Slovencev;
uvažujč slednjič, da se nahajajo naši državni poslanci v klubu, ki z drugimi sorodnimi klubi sestavlja večino zbornice poslancev,
poživlja današnji občni zbor političnega dru-itva .Edinost* svoja državna poslanca, naj v tej večini z vsemi silami delujeta na to, da se ome-njtno neznosno stanje primorskih Hrvatov in Slo-
vencev spremeni na podlagi zakonov, ter da ns bo 4s podpirata nobene vlade, katera ns bi hotsla storiti tsga."
Resolucija se je vsprejela soglasno.
Za tosel* se je oglasil deželni poslanec
K o m p a r e: Vsakemu je snano, kako velike važnosti je za vsak narod vsgoja mladine. Mladina je na$a prihodnjost. Mi Slovenci nimamo iol, ki bi vzgajali našo mladino ▼ našem jeziku. Naia mladina se potuj čuje. Najhujie je, 6e ne aoresio vzgajati dece svoje v materinem jesiku in jo Boramo pošiljati k tujcu v šolo. Kaki ljudje pridejo potem iz takih šol? Ljudje, ki mržijo poteši narodnost in svoj materini jezik ter teptajo ? prah naredne svetinje. V nekem okraju doli pri nas v Istri, je samo jedna rodbina italijanska, a po ie-Iji te družine uvela se je italijanščina kakor ob« vezni predmet. (Čujte 1 Čujte I) Torej zaradi jed-nega samega otroka italijanske narodnosti se je uvela italijanščina kakor obvezni predmet. Ali je mogoče še kaj bolj čudnega! Jaz prosim torej si. politično društvo .Edinost", da se zavzame zato, »da se pozove vlada, naj napravi v Istri potrebnih šol v narodovem jeziku, in da se Čim prqe ustanovijo te Sole in sicer na podlagi narodno-verskega duha
Resolucija se je vsprejela soglasno.
Za besedo se je oglasil zborovalec Primožič, ki se je pritoževal radi sitnosti, ki jih je imel z nagrobnim spomenikom svojemu otroka. Hoditi je moral od Poncija do Pilata. Slednjič se je overit, da ni nemškemu ni italijanskemu podaniku živečemu v Trstu ne treba plačevati kolkov za take prošnje, pafi pa jih mora plačevati Slovenec -avstrijski državljan, ako hoče imeti na spomeniku slovenski napis.
Predsednik M a n d i č pravi, da se temu ni nič čuditi, saj so nekje v Istri vrgli spomenik z grobišča na cesto, ker je imel napis pisan v slovenskem jeziku 11 (Vskliki ogorčenja.)
Za beselo se je oglasil posl. Spjffć-ič, ia je predlaga],. .na/slavno politično druitvo ,Edi-.W5J" jtfžove vlado, da izpolni svojo obljubo, ki ss je dal i g. Spinčiću na Dunaju, a se še do danes nI vresničila, da vrne namreč istrskim kmetom prepotrebno orodje in oroije ter kosirje, odvzeto ob zadnjih volitvah. Ako bi hotela nesreča, da pride jfopet leto 1848/Mu 1866. tedaj bi jim vlada dala sama ne samo kosirjev, ampak tudi pušk! (Živahno odobravanje).
Zborovalec Martin Pečar: Glede razmer v okolici hočem pripomniti nekaj. Pogozdovanje je dobra in koristna stvar, ali kar delajo pri nas, to nas jezi. V naših krajih, kjer bivamo sami Slovenci, izven nekaj italijanskih privržencev, hočejo da bi se napravljali napisi v italijanskem jeziku. Lahi hočejo poitalijančiti tudi naša zemljišča, naše gozde. Jaz vem, da so jeli dajati rainim gozdnim parcelam svoja Imena, kakor „Napoli", .Mauroner" in Bog ve še kakšna laška imena. (Čujte 1 Čujte I) In mi jim tega ne smemo prepustiti za nobeno ceno. Tukaj so naša tla, mi jih obdelujemo, pa nobeden drugi. Kakor nam oni ne puste, staviti nagrobnih spomenikov z napisi v našem jiziku, tako jim tudi mi tega ne pustimo, naj nas stane kar hoče.
Predsednik. Temu se je odločno protiviti i u se ne sme uikakor dopustiti, da bi prišla laška imena v zemljiško knjigo.
Nabergoj. Ne samo, da se parcelam na naših tleh dajejo italijanska imena, tudi alpinsko društvo si je postavilo nekake razne spomenike v laškem jeziku v naših krajih, to vender ne gre.
Zborovalec doktorand S 1 a v i k. Gospod predsednik nam je rekel v začetku svojega govora, de je političen položaj pri nas jako nejasen; In res je nejasen ; vendar nekaj nam je le jaino, namreč : da se nam godi jako slabo.
Minolo je leto, in v tem letu na> je zadela nesreča za uesrečo. A vkljub temu nismo nazadovali, navdušenje je ravno sedaj vzplamtelo do mogočnega ognja. V tej budi borbi in v tej nesreči tolaži nas jedino to, da imamo mož na čelu, voditeljev, katere spoštujemo, ljubimo, kateri vse žrtvujejo, da rešijo naš narod.
Jaz izražam žalost v svojem in v imenu vseh, da smo zgubili našega voditelja Nabergoja. Ali v tej žalosti nam je v tolažbo, da imamo drugih zagovornikov. Iskreno zahvalo izrekam našemu dičnemu Vekoslavn Spinčiću (Slava!), izrekam zahvalo vsem deželnim poslancem, ki so nas branili
proti brutalnim naporom od strani potujčevalcev* Posebno pa izraiam svojo zahvalo mestnim trža-Iklm poslancem, ki niso nikdar zamudili prilike, da bi ne nastopili v mestnem zboru v obrambo naše pravice. In ti imajo sploh najtežjo nalogo. (Živeli 1 Frenetično ploskanje.)
Posl. K o m p a r e r 16 let se še ni dogodilo kaj takega, kar se je dogodilo letos tukaj na Pri-morskem. Nečuveno, pa vendar resnično. Vsak! bogoslovec ima pravico, nekak privilegij, ki se sove titulu m mensae. To je privilegij za oskrbo* vanje od strani vlade v času, ko postane duhovnik. In letos se je zgodilo, da 2 bogoslovca nista bila posvečena, ker se jima je od strani vlade odrekel titulum mensae.
Stavim tedaj sledečo resolucijo: •Slavni odbor polit, druitva „Edinost" naj poizveduje na častitem ikofijsksm ordinarijatu, kak« vzroke je navedla slavna vlada, da se imenovana 2 bogoslovca ne smeta posvetiti, da ss jim odrska titulum mensas.u
Resolucija je bila sprejeta. S to resolucijo je provzročil častiti gospod deželni poslanec Kompare pravo senzacijo; Čuli so se razni vzkliki t Ko* nečno pa predlagam, je rekel g. Kompare, da se izreče pol. društvu .Edinost" najtoplejo zahvalo na njega neumornem delovanju. (Burni .živio* 1 Nazdar-klici I Neopisno navdušenje.)
Predsednik M a n d i č se zahvali za ta izras zahvale in spoštovanja in je prijavil pozdrava 9 župnikov iz Istre, katerih imen pa ni hotel navesti.
Politlik« vesti.
V TRSTU« dne 26. julija 1807.
Odgovor kneza dr. Friderika princ« Sckwarzenberga pol. drnitvu „Sloga" oziroma predsedniku istega dr.u Anton Gregorčiču se glasi:
.Globoko ganjen kakor tudi počeščen izrazom soglasja slavnega narodno- j?oJjti$]rcga društva f&'oga* v vtorici, prosim Vas velečastiti gospod, da bi blagovolili sprejeti mojo najglobokejšo zahvalo za laskavo naznanilo in zajedno sporočili slavnemu društvu to zahvalo v celem obsege nje toplote in odkritosrčnosti. To zavest, da sem pri Vas, vzorni zastopniki narodnostnih prav našel soglasje, ostane mi najkrasnejše plačilo, in predrag spomin tega počaščenja mi nikdar ne izgine iz hvaležnega srca. To, kar sem g o v o« r i 1, kakor pravi izraz svojega prepričanja, ostane i nadaljo moje vodilo, da bom kolikor premorejo moje slabe sile, zagovarjal zgodovinska prava posamičnih kraljestev in dežel.
Iz globočine srca opetovaje svojo zahvalo, dostavljam samo prošnjo, da bi mi slavno druitvo i nadalje blagovolilo ohraniti svoje prijateljstvo, katerega vrednim biti mi ostane za vselej draga naloga.
Sprejmite velečastiti gospod izraz globokega spoštovanja Vam zcela udanega
Miroslava Schwarzenberga s. r/
Na drugem mestu povdarjamo danes, da je princ Schwarzenberg dne 4. t. m. govoril kakor sin naroda in kakor propoveduik vzajemnosti med avstrijskimi Slovani. In kar je govoril dne 4. t m. v Budjejovicab, to je slovesno in najprisrčne-jim načinom potrdil v tem pismn do dr.a Antona Gregorčiča. Načinom, da mora biti uverjen vsakdo, da je toplota, da je bratska ljubav, kijojepokla-dalo pero v to pismo najiskreneje kakor znak vzajemnosti, da češko plemstvo čuti z narodom, in kakor znak, da združeni narod češki čuti z — nami t In vtemjeobseženavzajemnost avstrijskega slovanstva. I v tej vzajemnosti je tudi naša bodočnost.
Boseitsko vprašanje. „Crvena Hrvatska" doznava iz verodostojnega vira, da se bosensko vprašanje reši v okviru habsburške monarhije. K temu da je dokaj pripomogla borba Slovanov v naši državi in nova sapa, ki je počela pihati iz poseta našega vladarja v Petrogradu. Aneksija da je vprašanje časa in to najkrajšega časa, a odločilni krogi piavijo, da se Bosna spoji z Dalmacijo. V tem slučaju — pravi list — bi morala biti Hrvatska oprezna, kajti spojeuje Bosne z Dalmacijo bilo bi pred spojenjem Hrvatske s poslednjo hrvatskemu narodu le v škodo.
Novi ruski poslanik v Carigradu. V ruski diplomaciji izvršile so se važne spremembe. Poslanik v Carigradu Nelidov, premeščen je v Rim na meBto Vlangalija, kateri se radi bolezni mora od-
reči političnima življenja. A poslanikom na sultanovem dvom je imenovan 8iaovjev, dosedanji poslanik v Štokholmu.
Kakor poročajo ruki listi, je petrograjska vlada jako ozlovoljena ob postopanja tarike vlade in Sultana samega. V Petrogradu 10 se naposled overili, da Turčija noče upoštevati rnskib zahtev in da je ruskemu upliva v Yildiz • Kioska postavila na mesto u e m i k i upliv. Zato da Nelidov ni mogel obstati na svojem mestu. A govori se zopet, da je Nelidov nevoljen, ker je pričakoval, da pride na mesto umrlega ministra kneza Lobano-vega. Istina pa je, da je bil Nelidov zakleti sov- { ražnik turških razmer in da si je želel iz Carigrada. V Rimu završi se njegova diplomatska karijera. Njegov naslednik na Zlatem rogu, tajni svčtnik Ivan AleksejeviČ Sinovjev je jeden najod-lifinejih ruskih diplomatov. Pričakovati je torej, da ostane tudi za njegovega bivanja na Bosporu ruska politika nespremenjena.
Različne vesti.
Ciril Metodov dar. Moiki podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu so darovali pod tem naslovom: g. Josip Kranjc, ker se ni mogel udeležiti podružnične veselice 2 kroni, dva brata 10 kron; V proslavo sklenitve miru med Seb. Čen-čurjem in Bart. Pintarjem je slednji podaril 4 krone in priča 2 kroni, g. Balanč iz Prošeka 2 kroni. Veleč. g. J. Tiringar kapelan v Predloki je poslal 18 kron 90 stot, katerih so darovali učitelj Vinko Trobec, družina Šiškorič, obč. svtt. Josip Andrejašič, Levi Rechberger, J. T. po 1 krono, Andrej Batmder, Frančiška Kovačič in Anton Lusič po 20 stot. Ivan Primožič 10 stot., N. N. 4 krone 10 stot in od katerih se je nabralo v u tiči preč. g. dekana v Oapu 5 kron, in je nabial g. učitelj V. Trobec v družini g. Slavca v Ospu 4 krone 10 stot., Veleč. g. Iv. SI. je daroval 3 krone, Anton Fakin učitelj v Repentabru 2 kroni in Jos. SI. 1 krono. Bog plati stotero rodoljubnim darovalcem in nabiralcem.
Promocija. Akadea. tehn. društvo .Triglav" V Gradci naznanja, da je dne 26. t. m. promoviral Triglavan drd. med. gosp. Janko Sernec. Čestitamo I | Ljubljanski župan Ivan Hribar je bil dne 22.
t. m. od Njeg. Veličanstva cesarja v svoji vili v Išla vsprejet v posebni avdijenci. Župan Hribar je razložil v svojem govoru do milostnega vladarja položaj Ljubljane po najnovejšem potresu in ga prosil uaiviše naklonjenosti. Vladar je izrazil svoje sačuueuje uttU tem, da «emlj& V LjUuljaui o« včuilO ne more priti k pokoju in je obljubil naročiti svoji vladi, da podpira Ljubljano kar največ mogoče. Cesarju je bilo ljubo, da je župan takoj po poslednji katastrofi mislil na to, da pride k njemu in se slasti zadovoljil z zatrdilom županovim, da hoče postati Ljubljana jedno najmodernejih mest v državi našega presvetlega vladarja. S posebnim sočutjem pa je poslušal vladar Hribarjevo poročilo o težko zadetih lastnikih hiš, katerim bi bilo že z letom 1901 začeti plačevati dobljeno posojilo in je omenil, da se termin plačevanja pomakne bolj daleč nazaj in se d& še dragih olajšav težko prizadetim meščanom. Župan Hribar se je povrnil ! zadovoljstvom od avdijencije v svojo domovino, v : gotovem prepričanju, da dobri vladar ne pozabi o njeni nesreči še vsikdar lojalne slovenske stolice.
Vipavska železnica. Zadnja „Soča" piše, da so se od p ulj ali iz Gorice po Vipavski dolini ob progi bjdofio železnice gospodje : nadin&enir Lukrič z Dunaja, veletržeo Gorup iz Trsta in drž. posl. grof Alfred Ooronim, da si ogledajo železniško Črto. V desetih dneh prične delo radi prirejauja podrobnih načrtov z goriške postaje. Pozneje se tehnične moči pomnožijo in delo se bo nadaljevalo, dokler ne bo končano.
Sestanek krščansko mislečega dijaštva se bode vršil dne 28. julija t. I. v Ljubljani v dvo- i rani katoliškega rokodelskega doma. S sestankom je združen tudi slavnostni komers, pri katerem sodeluje tamburaški klub „Zvezda*. Ustop imajo le dijaki, z ustopnicami glasečimi se na njihovo ime.
Beneški Slovenci pred italijansko zbornico. — Proti družbi sv. Mohora. — Žalostni položaj naših bratov na Beneškem, hočejo še poslabšati za italijansko kolturo vneti italijanski poslanci. { Dne 3. t. m. je govoril v italijanski zbornici žid j Morpurgo, ki zastopa uprav beneške Slovence, ter
naglasil potrebo, naj vlada nekaj ukrene, da se tam ne bo širil panslavizem. V svojem govoru je naglasil, da živi na vzhodnji meji kraljestva ljudstvo slovenskega izvira. V šenpe'.erakem okraju, ki šteje osem občin, katere sestavljajo politični okraj in katerega ima čast tastopati Morpurgo, je več tisoč prebivalcev slovenskega izvira. V tem ljudstvu je globoko ukoreninjen italijanski čut. To je dolžnost naglasiti — je rekel M. — in precej ustanoviti, da si ne delate sodbe o tem ljudstvu, katere bi bile v resnici nepravične. Ali Slovenci onkraj meje delajo živahno propagando. V Celovcu je družba, katera ima mej ostalimi tudi nalogo, katera je glavna, da liri slovenski čut in panslavizem (1!) in to propaganda izvršuje vztrajno, z vsemi pripomočki in na vse načine. Ta družba šteje 50.000 (ne SO, ampak letos že 80.000. Ur.) članov in pošilja v naše kraje tisoče in tisoče knjig, v katerih se visoko vzdržuje slovenski .narodni čot ter se ne samo omalovažuje italijanski (I) nego tudi žali na vse načine. Jaz bi vam mogel, čitati nekoliko stavkov i' teh knjig — je naglasil žid Morpurgo — ali tega ne storim, ker bi v re snici bila za vse jako težka reč. (Sevš, ker ne razumijo slovenski, a žid bi jih lahko nalagal, kolikor bi hotel. Ur.) To vse je velike važnosti in danes je tudi aktuelno, kajti panslavistiška propaganda je postala z zadnjem času akntoa in — strmite čitatelji I — favorizovana od avstrijske vlade. Nadaljevaje, je naglašal, da družba „Dante Alighieri" ne zadostuje, ampak da so potrebni drugi koraki, in slednjič predlagal mej ostalim, da se najprej pomnožijo ljudske šole in se tam imenuje .učitelja iz istih krajev, kajti učitelj kateii popolnoma ne pozna slovenskega jezika, ne bi mogel nikoli poučevati italijanski jezik tamošnjim otrokom. Predlagal je tudi, da se da nagrada dvema učiteljicama v St. Petru ter d£ na razpolago bogata knjižnica za tamošnje prebivalstvo. Zaključuje svoj govor, je naglasil še enkrat, da popolnoma zaupa v značaj in visoki čut (seve italijanski) prebivalcev, kar pa ne sme ovirati, da se ne storijo vsi koraki, kateri so potrebni, da se pravočasno odvrnejo nepričakovana dejstva.
Zanimiv je bil odgovor minista Gianturco, kateri je precej odgovoril in naglasil, da se je že ukrenilo potrebno, da se italijanska koltara zaščišča ne samo na vzhodu nego tudi na vsi meji italijanski. Naglasil je, da ga veseli, da je ta stvar prišla v zbornico ter povdaril, da to ni politična nego kulturna reč. Slovenci imajo močno družbo sv. Cirila in Metoda, Francozi še močnejo „Alliance Frangaise", Nemci .Schulverein", Italijani „Dante Alighieri" (kje je ostala „Lega Nazionale, ? Ur.) katera ima nalogo držati vedno živo svetlo luč naše narodnosti in našega jezika. Veli da ne more ostati pri tem indiferenten, nego spremlja vse z živo simpatijo. Svrha te zaslužene družbe ni samo, da deluje znotraj meje, ampak pred vsem zunaj meje, povsod kjer so Italijani 1 (Imbriani kliče: Bravo 1) In dostavil je še, da tako delovanje uu compito degno veramente della nuova Italija" (je zares dostojna naloga nove Italije.)
Iz teh besed je razvidno, kakd so Lahi, pa naj bodo tudi ministri, zgubili zadnjo iskrico srama. Italija, ki se je združila na podlagi narodnostnega načela, naj zdaj nima hvaležniše naloge nego je — barbarsko potujčevanje neitalijanskega prebivalstva t Fej 1 In taki ljudje hotć biti — kulturen živelj v Evropi 1 Altrocchč barbari I „Soča".
Z gredice avite kolture Cvetje na gredici avite col ture se razvija čim bujneje. Ravnokar je avita coltura povila zopet — dišeč šopek. Bilo je v noči med četrtkom in petkom preteklega tedna. V .Tržaškem podpornem in bralnem društvu" so pozabili zapreti sprednja vrata ua stopnicah (vrata so namreč dvojna). To priliko je porabila neka v isti hiši bivcjoča gnusoba, da je pustila tam duhteč spomenik avite colture. Nesnaga je mislila, da je onesnažila našo slovensko družbo, pa je umazalo sebel! Pfujtl
Nova dela Rendičeva. Ta slavni naš kipar je zgotovil ravnokar kip sv. Mihaela za cerkev v Omišu. »Obzor" pravi, da je to krasno delo, dovršeno v vsakem pogledu, izdelano najodločnejim verizmom in genijalnim nadahnjenjem. Kip prikazuje mladiča božanstvenega sklada. Obličje mu je divno in resno, pogled strog in pravičen pod vedrim čelom. Iz vsake črtice odseva nebeška pravičnost,
neopisen pokoj počiva na angeljskem licu ter neko mirno zadovoljstvo, nek ? blaženi občutek samozavesti in čednostnega ponosa po — zmagi. Za isto cerkov v Omiiu je izdelal Rendič Udi dva krasna altarja v veličastnem romanskem zlogu. — Pred mesecem dnij je dovršil Rendid model alegoriške figure za družino Mimbeli. Ko se je zaznalo o tem v Trsta, vse je hitelo v Rendi<5ev atelier; voz je prihajal za vozom. Ta naval je trajal polnih osem dni. Vse se je čudilo genijalnemu delu; tudi oni, ki nimajo radi Slovanov. Hrvatje smejo biti res ponosni na svojega umetnika Rendiča.
Glas iz občinstva. Nekdo nam piše: To je pa že čudno, da se je podražil kruh. Čemu? se vprašamo. In grozi se, da hoče biti še dražji. Kaj to pomeni ? V tem tiči gotovo zopet nekaj posebnega. Tržaški peki vedo dobro, da s podraženjem kruha n^jobčutljiveje zadeneje delavsko občinstvo. Italijani se zadovolijo v skrajnem — s polento, a Slovenci smo vajeni kruha. Ali naj smatramo to kakor nov korak proti Slovencem? Bodi se tema kakor hoče, istina je, da je poskočila cena kruhu in da hoče še poskočiti. In vendar se nam zdi to .skakanje" nepotrebno. Ako je krušna moka zares podražila in to za jeden hip, je-li treba takoj dražiti kruh? Ali bi imeli peki zares izdatno in trajno izgubo ? Mi tega ne mislimo. In navadno je, da tako podraženje tudi ostane za stalno. Ali se ne da nikakor odpomoči temu? Ali se ne nahaja nikdo, ki bi nam pomogel do prejšnjih cen kruha t Vi, slovenski peki, ali res ni nikogar ? Odgovorite nam in ako odgovora nimate pripravljenega, posvetujte se in odgovorite nam potem, a kmalo 1 Saj ste večina naše krvi!
Iz Pulja nam pišejo : V petek ob #5 uri po-poludne se je dogodila tu velika nesreča v naši vojni mornarici. Po dolgih 7 letih je odplula iz pristanišča na običajno poskušnjo velika vojna o-klopnica .Custozza". Popoludne se je vračala c« klopnica v pristanišče. Ko so imeli pripluti v pristanišče, stopilo je 6 mož v čoln, katerega naj bi izpustili iz oklopnice v morje. Tem ljudem bi bil nalog, da v čolnu odveslajo do aboje* in pri vežejo s vrvimi oklopnico, kjer se ima zasidrati. Koma} je torej teh 5 mož stopilo v Čoln, viseči na ladiji, j utrgala se je kljuka ua jednem koncu in Čoln se j je nagnil in vseh 5 mož je padlo v morje. Ker je i oklopnica plula z vso silo in se je gonilni vijak j (propeler) vrtil z veliko močjo, potegnil je vrtinec vodovja siromake pod oklopnico, oziroma pod vijak tako, da je tri njih razmesarilo v pravem pomenu besede. Vsi ljudje na ladiji so videli ta grozen prizor, spreletela jih je groza, a pomagati ni bilo možno, ker ni mogoče tako hitro ustaviti mašine. Poveljnik ni mogel storiti drugega nego da je hitro dal znamenje za — molitev. Bil je to tako pretresljiv trenotek, da so mornarji jokali. Dveh mož sploh niso mogli več najti, jednega so odnesli v bolnico z razkrojeno glavo, dva pa sta se rešila.
Davek o pridobninah. Dispozicijski fond in kontingentna komisija. (Dalje). Zakon je poskrbel tudi za ta slučaj, ako je svota zraČuujenih družbenih kontingentov manji ali veči kakor pa glavna svota pridobnine. Ako je svota družbenih kontingentov manja kakor glavna svota pridobnine, potem odredi kontingentna komisija jednakomerno povišanje vseh družbinih kontingentov. Težko pa, da bi se kedaj dogodil ta slučaj, ker se je o iz-računjenju družbenih kontingentov že prvotno kal-j kulirato tako, da svota družbenih kontingentov nadkrili gotovo za jeden milijon glavno svoto ! pridobnine, proračunjeno za leto 1896. Ako pa bode i svota družbenih kontingentov veča, nego glavna
I svota pridobnine, potem se razdeli prebitek — ki je dobil že med parlamentarnimi razpravami ime i .dispozicijski fond" — med vse davčne dražbe ! II., UL, in IV. razreda po razmerju 1: IV«: 2. Kontingentna komisija pa lahko odredi tudi drugače. lahko porabi ves dispozicijski fond v razbremenjenje preobremenjenih davčnih družb. Kontingentna komisija se sestane na Dunaju in sestoji iz 26 členov; polovica njih so imenovani od finančnega ministra, polovica pa so izvoljeni od deželnih komisij za pridobninski davek. Le test bode naloga, kakor je razvidno iz gori rečenega, da konečno vzravna kontingente posamičnih dav-: čnih družb in da se tudi ustvari sodbo o iudivi-I duvelnem obremenjenju po davkih. (Pride še.)
Največji itrajk natega stoletja. Ker je ravno T tekočih dneh tuđi tržaško mesto torišče štrajka, da-si v majhnem obsegu, zanimalo bode morda nkr-sikoga iz mej naših čitateljev, ako spregovorimo tekaj besed o največjem štrajka nalega stoletja, ki se vrši sedaj v domovini itrajkov, na Angleškem. O tem Štrajkn imajo tndi .Novice" znamenit članek, v katerem navajajo statistiko dosedanjih Straj-k«v na Angleškem. Po tej statistiki ima zgodovina angleških štrajkov v 19. veku zaznamovati naslednje impozantne Itrajke. Leta 1830 je v Ashtonu štrajkalo 18.000 tkalcev tri mesce. Leta 18Mjev Ifanchestru ustavilo delo 3500 članov .društva strojnih delavcev", na kar so prizadeti tovarnarji odpustili vseh 15.000 pri njih službujočih delavcev. Ta štrajk je trajal celih 6 mesecev. VPrestonuje leta 1853. Štrajkalo 18.000 tkalcev celih sedem mesecev, v letu 1859-63 je 84.000 zidarjev v Londonu štrajkalo 21 mesecev, leta 1865 pa je kar 60.000 londonskih delavcev vseh strok stopilo ? štrajk, kateri je trajal skoro 5 mescev.
Te dni pa je navstal štrajk, ki po svoji ogromnosti preseza vse štrajke, kar se jih je sploh uprizorilo v tem stoletju. Kajti položilo je delo nad 100.000 delavcev- strojarjev.
V Angleskej imajo izdelovalci strojev velikansko delavsko organizacijo pod naslovom „Arnal-gamated society of engineers", organizacijo, ki ima siino moč, kakoršne nima nobena druga zadruga ne v Evropi in ne v Ameriki. Ta organizacija je uprizorila sedanji štrajk. Uzroki štrajka so : delavci organizacije zahtevajo najprej osemurni delavnik v vseh tovaruah, koder delajo njeni delavci, plača pa ostani nespremenjena.
Tovarnarji pa so se takoj pomenili med seboj in zagrozili delavcem, da izključijo vse, organizaciji „Amalgamated society of engineers44 pripadajoče Člane iz svojih tovarn, ako ne odnehajo od svojih aahtev.
Nekateri tovarnarji bi s o bili že nekako pobotali z delavci, ako bi bili hoteli ti tudi nekoliko odnehati. Nadejali so se, da se b tem konflikt poravna. Toda to pričakovanje se ni izpolnilo. Štrajk, ki je bil prej omejen na samo mesto London, razširil se je tudi ua deželo.
Oigauizacija je pozvala vse svoje člene, da ■stavijo delo. Fond za vzdržavai\je štrajka znaša 350.000 funtov šterlingov, to je štiri in pol milijona goldinarjev. Iz tega je razvidno, da bode možno delavcem vzdrževati štrajk še dolgo časa iu da naposled vendar prisilijo tovarnarje, da se adajo zahtevi delavcev.
Delavski čas se je v Angleškej čedalje bolj krčil. V angleških tovarnah je bil 9e pred 501eti 12urai delavnik splošno v navadi, danes ga nikjer več ne poznajo, danes se v vseh angleških tovarnah dela po 9 ur na dan, v Stratfordu, v Sunderlandu in v Plymouthu pa se v tovarnah že nekaj let dela samo po osem ur ua dan.
Sedanji štrajkovci podpirajo svojo zahtevo tudi s tem, da je v državnih tovarnah angleških že povsod uveden osemurni delavnik, da rase na-jemščina za stanovanja od leta do leta, vsied če« gar morajo v Londonu več milj daleč od tovarne, na skrajuih periferijah mesta prebivati delavci; — sklicujejo se na to, da morajo po krčmah obedovati, sploh pa da ne morejo dosti nadzorovati svoje družine, ne skrbeti dovolj za svojo lastno izomiko, ker jim v to nedostaje potrebnega časa. Po agleški navadi zahtevajo delavci, da bodo mesto dosedanjih 64 ur na teden, odslej delali na teden samo 48 ur.
Pripomniti je še treba, da sedanji angleški štrajk ni v nobeni zvezi s socijalizmom in socijalno demokracijo, marveč ima za svojo tendenco jedino le namen, zboljšati si z vsemi po veljavnem pravu pristojedimi sredstvi svoj položaj.
Dvomimo sicer, da štrajkovci dosežejo svoj namen že sedaj, pač pa bi bilo pričakovati, ako bi se jim ugodilo, da ne bi šli čez nekaj časa še dalje, kar hočejo seveda nekateri revolucionarni iivlji. Po načelu socijalističnih revolucijonarcev bi Šlo najprej do osemurnega, potem do šest — pet
—	štiri — tri — dva — jedno in konečno — 0-arnega delavnika iu potem bi bilo konec sveta t —
Angleški tovarnarji — seveda po največ Židje,
—	so si za vse slučaje že zavarovali kožo, ker so vedeli že dolgo, kaj se pripravlja proti njim. Oni imajo svoje bankovce na suhem in se ne zmenijo d6stl, ako zaprč za nekaj let svoje tovarne.
Kar se je z&mudilo od strani delavcev v letih, dokler se židovstvo še ni tako ukoreninilo v bogastvu, bi bilo lože kaj doseči — danes je delavec samo žoga v rokah delavskih špekulantov. — Radoveden pa mora človek vsakako biti, kaj bode konečno ia tega.
Zlata mrzlica v Ameriki še vedno razsaja. A ta mrzlica ni bolezen v navadnem pomenu, marveč tej mrzlici se pravi: hrepenenje po zlatu. Novo-jorški listi prinašajo cele predalo povestij iskalcev zlata, ki so se vrnili iz Alaske. V Alaski, tako pripovedujejo, je kar nakupičeno zlata, čez vso deželo se vleče jedna velika žila zlata in kjerkoli se odpre zemljo, povsodi se najde zlato.
Te dni je došel iz Alaske, kakor se poroča iz New-Yorka, tretji parnik z zlatom v vrednosti 200.000 dolarjev v San Francisco, z vestjo, da se vkrcava še daljnih 4 milijone zlata. Vrativši se poročajo, da najde vsakdo bogastvo v Alaski, kdor ga gre iskati. Strokovnjaki pa cenijo bodočo sezono na 50 milijonov dolarjev. Iz Kalifornije, Kolorada in Montane, kjer je bilo prej največ zlato-iskalcev, sedaj vse vre v Alasko, da so ti kraji kar izprazneoi. Pot iz Sau Francisca v Alasko je dolga 3000 angleških milj. Alaska pa je pusta in prazna dežela. Živeža nobenega, tudi divjačine nobene, poleg tega pa silni mraz. Ako iskalci ne odidejo brzo, nastopi lakota in mnogo njih, ki so prišli po blagostanje, umreti bodo morali ob grudah zlata lakote. Mraz je tolik, da morajo zlato-nosne zemljo topiti na ognju, da zamorejo zlato izleči iz nje. Revno ljudstvo kliče ua pomoč in prosi podpore, da zamore v Alasko in obeta ve like deleže na dob'jenem bogastvu onemu, ki jim plača pot. Zares prava zlata mrzl>ca!
Brezimna pfsma. Iz česa nastane brezimno pismo P Nedavno je neki pisatelj v družbi, v kateri se je govorilo o — vrednosti brezimnih pisem, naredil zares duhovito iu resnično opazko; dejal je: .Ako strahopetnost zapiše to, kar mu narekava zlobna zavist, nastane brezimno pismo ? To opazko naj bi si utaknili za klobuk ali tudi za — nedrije vsi oni. ki se tako radi poslužujejo brezimnega dopisovanja v malenkostno osebuo .maščevanje*.
Minister dsdič. Iz Bukarešta se poroča: Znani bolgarski rodoljub Erlegin Georgijev je umrl in ostavil premoženja 80 milijonov frankov bol garskemu trgovskemu ministru Gešovemu.
Vsllka lakota na Kitajskem. Na Kitajskem zlasti v središču cesarstva ob reki Jangtzekiang, razsaja huda lakota. Ljudje cepajo na tla in na stotine mrtvih leži na pobrežju reke vsaki dan. Uzrok lakoti je slaba letinja iausko leto.
Nfijnov^lše vesti«
Pariz 26. .Figarou izjavlja, da predstojeće potovanje laške kraljeve dvojico na Nemško nimalo ne razburja javnega mnenja na Francoskem.
London 26. .Standard" priobčuje poročilo iz Carigrada od 24. t. m. Tukaj je bilo več oseb aretovanih, največ ntemov in uradnikov iz srednjih slojev Cesarski Iradć zapoveduje, da se ima turško prebivalstvo, kar najhitreje razorožiti. Ta ukaz se smatra dobrim znamenjem za bližajoči se splošni mir.
Zobobol olajšujejo
zobno kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katere bo bile odlikovane z NajviSjira priznanjem Nj. c. in k. Via. prejasne gospe prestolonaslednico-udove nadvojvodinje |T itafanlj«
Stoklonioa velja 'JO kr.
Trgovinske brzojavko tu v)b«1.
Bailrapeita. PAenie* z» jesen 9.98 10.— Pšenica s* spomlad 1S98 10 38 do 10.40 Ovc* ?.h ji-sen 5.78 5.80. — Ki na jesen 7.94 7.96 Koruza t« juli 189?. 4.50- 4.51 Pronica nova od 78 kil. f. 10. >5—10.40 od 79 k lo 10-40 1045 o i? 80 kil f. 10.50—10-55., od 81. kil. f. 10*65 1060, od 82 kit. frj —.--. Jofuue« • — 8'-
proso s-es^-e^is
Pšenica; puuudbe, povpraševanje bulje, trg jako stalen. Prodaja 18000 mt. st. 80—25 nvč. dražje. Ki. 20 nv5. Oves 5 nvč. Koruza 10 nv6. dralje. Vreme: lepo.
Fraga. Nerafinirani sladkor l'oi-. 11.15 do --■—. Novi po f. 11.40.
Havre. Kava Santos pood mt*™?* ?s juli 46.25 ■A november 47.25.
Etmbur?. Santos good average za september 37.75,
za december 38.75 za marc 39.25. maj 89.75._
Dunajahft bofia 26 julija 18OT.
pred včeraj danes Državni dolg v papirja .... 10210 102.10 „ „ y irebru .... 102*25 102.25 Avstrijska renta r zlatu . . . 123.35 123.85 „ „ v Kronali . . . 101.40 101.40
Kreditne akcije....... 369.50 368.75
London 10 Lat........119.46 119.46
Napoleoni.........9.63 9.511/,
20 mark ......11.73 11.73
100 It al j. Ur	... 45.55 46.40
Razpis službe.
Na gospodinjski Soli, ki se sfedaj t Ljubljani snuje za malomeičanske in delavska
kroge, treba bode v prvi vrsti voditeljice, ki bode dekleta navajala umno in varano gospodinjiti, zlasti v knhinji. Želeti je, da bode dotična voditeljica imela poleg gospodinjske tudi več ali manj vzgojevalne izobraženosti. Praktično znanje za t;tkčen pouk pa si pri lobi v sličnih Šo-l»h n pr. n* Dunaju, kamor jo prej poSli« društvo „Gospodinjska Šola". Dama, ki bi imela veselje, voditi tak /.avod (nastop proti konen tega leta, plača po dogovoru), izvoli staviti svojo pismeno ponudbo, iz katere bode raz 'dno dosedanje izobraževanja ali službovanje, unjuasn^je do 10. aVflH-sta t. I. pri podpisanem.
V Ljubljani, 16. julija 1897.
Dr. Dani o Majaron,
odvetnik v Ljubljani.
Prva trgovina i oljem v Trstu!
Velika korist! Poftfiljatve olja od 5 I. naprej.
Usojam Bi naznaniti svojim p. u. gg. odjemalcem na Primorskem, Kranjskem in Štajorskem, osobito pa gg. trgovcem., kateri si naročajo od 100 kg. naprej, da /aradi močne in razširjene moje trgovine, oiHej dobijo naročeno blago na dom v oz ni ne prosto. Imam blago vselej prve vrste in postrežba je vedno točna, sol Harna in p o Ste itn. Blago zamenim takoj, ako no ugaja. Za Trst in okolico prosto na dom od K 1. naprej, puBtivSi posodo na domu, brez are !
Cenih-. jedilno olje 1. 28; fino 1 32; finoj&e 1. 84; najfinejše 1. 40; namizno polfino 1. 44; nam. fino 1. 48; nam. flnej«e 1. f>2; nam. najfinejSe 1 66; ekstraflno 1. 60-64; spopjjalitetno olje 1. 72-80.
„Svoji k SVOjim !" Pričakovaje obilo novih odjomaloev, beležim se zahvalno v naprej s& »poštovanjem
Anton Alroa, Acquedotto 0.
Tvin« osna (Cent se razumejo na debelo In s carino vred.) Domaći pridelki.
riiol: Koks.........
Mandoloni .......
svetlorudeči ......
temnorudeči......
kanarček ...... >
bohinjski .......
beli veliki.......
„ mali.......
zeleni, dolgi......
„ okrogli......
mešani hrvatski .... „ štajerski .... Maslo fino štajersko .....
Ječmen 5t. 10........
» •........
» 8........
Zelje kranjsko........
Bepa n ........
Krompir,	. . . • . .
Proso kranjsko.......
Leća, kranjska........
apeh ogerski........
Kast	.........
Sava Mooca.........
Oeilon Plant. fina ....
„ Pori.......
Portnricco.......
Java Malang......
Guateraala.......
Han Domingo......
Malabar Plant......
„ native......
Laguayra Plant ..... „ native .....
Santos fini .......
„ srednje fini ....
„ srednji......
ordinar ......
Rio oprani .......
„ nuj finiji........
„ srednji.......
Sledkor Contrifugal I. vrste . .
Concass6 .......
v glavah .......
razkosani......
Bil italijanski fini......
„	srednji.....
Japan fini .......
n srednji......
Raugoon oxtra .......
n. !".!*.!! i
Petrolej luski v so<1ib.....
v zabojih od 29 kil. . Olje italijansko najfineji ....
. srednjefin o . . . bombažno, amerik. . . . dalmatinsko .......
Limoni Uosinski ......
Pomarsnie „• Mandeljni Daituatinskil „ Bari . . I
Pinjoli ...........
Božiči Dalmatinski novi ....
„ Pulješki........
Snokvo Pulješko ......
„ Grško v venoih,
Sv.ltanina ........
Vamperli ........
Oibc.be .........
Modra galica . . . . • ... Folenovke srednje velikosti . . „ volike ......
» male .......
Slaalkl v velikih sodih ....
Cena	od for.	do for.
100 K.	—.—	—.—
n • »	6.75	— 7..
ti it ■ «	8^50	8*50
K »» n	5.25	—
n H	65. -	70"—
t)	9.25	—.—
	11.25	—.—
n n	12.-	—
n n	3*20	3^30
ti	9.60	9.75
it	56! —	58'.—
ji	49.—	50.-
ti	150.-	152-
n	2 70.	171.-
>	180,-	189.-
h	154.—	156.—
n	130.-	132.—
n	127.—	128.—
n	130 —	182—
n	—.—	—.—
it n	__	—
it	108* --	109*—
* >.	103.-	105--
M	05, -	96 —
n	88—	89.—
zaboj 100 K
106.— 97.— 34.&0 36.50 36.— 36.25 24.50 24. -17.— 16.50 13.50 12.60 10.'Jo 1B.50 5.50 «3.-56.-26 50 31.— 8.-4.-
108-98 — 34.7« 36.— 36.50 36.75 25 —
13.75
12.76 10.05
sieo
63 — 57.— 27.50 32.— 5.— 5.—
68. - 70 —
7.75 8 —
24.---
46,— 47*
Žveplo
V.
6.80 - —
Lastnik konBorcii liftta ,Edinoatr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.