Izhaja od meseca ok-lobra 1965. List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XVII Št. 6 glasilo delavcev t o s a m e šf ^a straneb 4, 5, 6: Ocena NNNP «0/81 v Tosami AKTIVNOSTI v akciji NNNP 80/81 Na nivoju občine je bil dne 16. y aJa letos zaključek akcije NNNP. se od meseca septembra lanskega eta smo se usposabljali in preverjan sposobnosti za primere vojne nevarnosti ter elementarnih indru-gm nesreč. V akcijo smo bili mno--iono viključoni vsi delavci, samoupravni organi in družbeno-politi-ne organizacije TOSAME; s tem j® J5?}, dosežen tudi širok politično Tjobi]jzacj:jsl]ene ^P^udukcije na vseh rav-o n samoupravne organiziranosti, i,.en®m pa daje tudi usmeritev za Zboljšanje situadije. VaV resoluciji je tudi izrazita zahte-doi P° ustreanem vrednotenju dala v avcev v materialni proizvodnji Primerjavi z delom v nemateri-alni Proizvodnji. Osnutek resolucije za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije 1. Resolucija o obvladovanju družbene reprodukcije — V praksi še nismo v celoti uresničili ustavne pravice delavca o odločanju o celotnem dohodku v TOZD, ki ga ustvarijo delavci, zlasti pa še o sredstvih namenjenih za razširitev in posodobitev materialne osnove dela ter za zadovoljevanje skupnih in splošnih druž- ili. KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE ^ 1981 J benih potreb izven TO. Med viri sredstev za financiranje razširjene-raprodukcije prevladujejo namreč krediti iz sredstev, skoncentriranih v bankah, o katerih v glavnem odločajo dejavniki izven združenega dela. — Prvi pogoj za popolno uveljavitev družbenoekonomskega položaja delavcev je obvladovanje ce-; lotnega dohodka v TOZD. Razvijanje vsebine in načina samoupravnega sporazumevanja in družbene- ga dogovarjanja naj bi omogočilo, da bo delavec postal subjekt reševanja vsebinskih vprašanj družbe-noekonomslkega razvoja. — Kongres poudarja, da je nujno povečati reprodukcijsko sposo; bnost OZD. Delavci v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih naj z neposrednim angažiranjem in s svobodno menjavo dela, premagajo odtujenost odločanja o Skupnih potrebah. — V politiki splonše porabe je treba zmanjšati proračunsko porabo in onemogočiti koncentracijo sredstev v Skladih in drugje na ravni DPS za financiranje razširjene reprodukcije po nesamou-pravni poti. Poleg tega^ je treba bistveno zmanjlšati delež prometnega davka in podobnih posrednih dajatev ter uporabljati dosiledneje ustavno določilo glede omejitve pravice družbenopolitičnih skupnosti v predpisovanju davkov in drugih dajatev iz dohodka tistih TO, ki zaradi tega ne bi mogle zagotoviti enostavne reprodukcije. 2. O pridobivanju in razporejanju dohodka ter delitvi sredstev za OD po rezultatih tekočega in minulega dela — Združeno delo se mora močneje zavzemati za nenehno dviganje produktivnosti dela in za učinkovitost poslovanja kot trajnih temeljev za povečanje dohodka, naraščanje življenskega standarda in krepitve materialne osnove združenega dela, tako, da bo dohodek temeljni motiv za dalo in gospodarjenje. — Potrebno je večje angažiranje subjektivnih sil in celotnega združenega dala pri spodbujanju procesa združevanja dala in sredstev ter pridobivanju dohodka na načelih udeležbe v skupnem prihodku in dohodku, za kar je treba sprejeti objektivizirana merila. — Tudi področje razporejanja dohodka in čistega dohodka ter razporejanje sredstev za OD mora temeljiti na družbenem dogovarjanju in samouipraivinem sporazumevanju. — Delitev sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev mora biiti spodbuda za povečanje dohodka in rast produktivnosti dela. Posebej je treba družbeno in materialno bolj ceniti oz. vrednotiti proizvodno delo in delo v težkih pogojih. Ustrezen poudarek je treba dati tudi ustvarjalnemu delu, inovaltorstVu in raciona-lizatorstviu. — Vsako delo in njegov prispevek je moč meriti in ocenjevati, zato naj se OD oblikuje na podlagi količine in kvalitete opravljenega dela. — Kritično naj se preuči poli-tiika vrednotenja del in nalog, aktivnost pa naj se usmeri na sistemizacijo del in nalog. — Vsakemu delavcu je treba zagotoviti vpogled v vse osnove, na katerih se ustvarja OD, ki ga prejema. 3. Samoupravno združevanje, povezovanje in planiranje — Nujno je čirnvočje angažiranje vseh subjektivnih sil v združenem delu in družbi za spodbujanje širšega samoupravnega povezovanja in združevanja OZD ter nenehnega kritičnega preverjanja Obstoječih organizacijskih oblik. Zato je trdba iz gospodarskega sistema izločiti povzročitelje nepotrebnega administrativnega urejanja odnosov v združenem delu. — Zaradi neizenačenih režimov Oblikovanja cen za izdelke in storitve je trdba nujno ustvariti organizacijske in družbenoekonomske pogoje za uresničevanje sistema cen, pri čemer bo družbena kontrola cen in pogoji njihovega oblikovanja sltvar delavcev. — Kljub vidnemu napredku pianiramjtu, kongres ugotavlja, da le-to še vedno ni postalo sredstvo večje akonomsike in družbene kontrole. — Planirane cilje in naloge je nujno treba usklajevati s stvarnimi možnostmi, prav tako pa z nastalimi spremembami na domačem in tujem tržišču. — Za samoupravno planiranje je velikega^ pomena tudi redna in točna obveščenost o vseh pomembnih dejstvih. 4. Delegatsko odločanje in po-družbljanje politike — Delegatsko odločanje v združenem delu in razviti samoupravni odnosi so pogoj za delovanje delegatskega sistema. — Občina kot samoupravna in temeljna DPS naj bo enota, v kateri se uresničujeta integralni sistem zapletenih samoupravnih in demokratičnih odnosov in sodelovanje med delovnimi ljudmi in občani in njihovimi itemeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. — Delegacije se marajo čim bolje usposobiti kot povezovalec med dalegatslko skupščino in delovnimi ljudmi in občani. — Delegatske skupščine marajo delovati kot izraz samoupravnega odločanja delavcev in drugih delovnih ljudi. — Nujino je zagotoviti takšne politične in pravne razmere, da bo država učinkovito in odgovorno opravljala funkcijo oblasti. — Pomembno vlogo pri nadalj-nem razvoju političnega sistema limajjo družbeni sveti. — DPO na čelu z ZK morajo delovati kot notranja sila delegatskega sistema. — Posebnega pomena je tudi pravočasno obveščanje delegatov za .kvalitetno sprejemanje sklepov. — Velilkega pomena je kadrovska politika, ki naj se stalno izpopolnjuje, prii čemer se poudarja dosledno izvajanje družbenega dogovora. — Dosledno naj se uresničujeta ustavnost in zakonitost — za zakonitost morajo Skrbeti ne le pravosodni organi, temveč tudi samoupravni in vsi družbeni subjekti. Razvijati je treba tudi sistem družbene samozaščite kot zaščite samoupravljanja in družbene lastnine. Prav tako pa ne gre pozabiti samoupravne delavske kontrole. 5. Poglavitne naloge pri nadalj-nem materialnem in socialnem razvoju in program gospodarske stabilizacije — Boj za gospodarsko stabilnost je v tem trenutku življenjski interes delavskega razreda. Uresničevanje družbenega plana Jugoslavije 1981/85 bo zaradi notranjih gospodarskih težav in neugodnih razmer v svetu, težavno. Kot pomoč pri tem uresničevanju pa nam bo povečanje produktivnosti in sodobna organizacija dela, aktiviranje notranjih rezerv in varčevanje ter povečanje dohodka na tej podlagi. — Za odpravljanje motenj na tržišču je treba zagotoviti hitrejšo rast materialnih in finančnih rezerv v OZD in DPS. — Zmanjašti moramo administracijo in stroške administrativnega poslovanja ter drugih izdatkov, ki se financirajo iz DPS. — Temeljno merilo za razvoj proizvajalnih sil in spremembo strukture proizvodnje so dosežki svetovne produktivnosti. — Velik poudarek je treba dati sodelovanju z deželami v razvoju. — Izrednega pomena za izvajanje gospodarske Stabilizacije je tudi razvoj kmetijstva in proizvodnja hrane, da bomo lažje krili notranje potrebe in zagotavljali Pre; sežke za izvoz. V ta namen naj se zagotovi varnost kmetov Prl pridobivanju dohodka z delom in sredstvi v osebni lasti, z družbeno podporo pa naj se ustvarijo tudi večje možnosti za proizvodnjo hrane na tržišču. — Bistven pogoj za skladen razvoj cele države je hitrejši razvoj premalo razvitih republik in SAP Kosovo. Pri razvoju SAP Kosovo so potrebni dodatni ukrepi in 91; cer v smeri zagotavljanja čim vec delovnih mest in razvijanja dejavnosti, ki bodo dajale večji dohodek v primatljavli z Vloženimi sredstvi. — V celi džavi je treba zagotoviti čim večjo zaposlenost z boljšo izrabo obstoječih zmogljivosti in z delom v več izmenah ter z zmanjšanjem nadurnega in dopolnilnega dela. — Urediti je treba razmere na stanovanjskem področju. — Potrebna je krepitev razredne delavske solidarnosti kot bistvenega elementa socialističnega samoupravljanja in socialne politike. Kongres se je odkriito soočil z resnimi težavami našega razvoja in opozoril na vzroke za to. Jugoslavija je v svojem razvoju dosegla velike materialne in družbene rezultate, ter si s tem zagotovila viden položaj v svetu. Naša najvec-ja moč je v demokratičnem Sistemu socialističnega samoupravlja Vsak poskus omajanja revolucionarnih pridobitev našega delavskega razreda bo naletel na velik odpor. Dejavnost sovražnih elementov na Kosovu opozarja, da je potrebna vsestranska akcija vseh organi; ziranih sil in vseh delovnih Ljudi prii krepitvi vsestranskih vezi med delavci in delovnimi ljudmi, utrjevanju razredne enotnosti in razvijanju mednacionalnih odnosov na podlagi polne enakopravnosti. Razvijati moramo družbo socialističnega samoupravljanja, bratstvo in enotnost narddov in narodnosti, nacionalno enakopravnost in odgovornost republik in pokrajin za vsestranski napredek jugoslovanske Skupnosti, za kar ima naš delavski razred s tako materialno osnovo in položajem v družbi vse pogoje. M. L O referatu delegacije naše občine Občino Domžale bodo na III. Kj>ngresu zastopali trije delegati in RC^f' ■ Mrdiemovič Drago, Miro •mrk in Metka Zupanek. O pomenu nnuzibenopolitičnega izobraževanja j delegatskem sistemu bo govori-la tov. Zupanekova: .. 77 Za našo samoupravno socia-nsticno družbo, v kateri je delovni ^iovek edini nosilec oblasti in napredka, je družbeno izobraževanje lenega pomena, saj z njim uspo-saojjamo delovne ljudi in občane delo v organih upravljanja, za uelovanje v delegatskem sistemu, ^a spreminjanje družbenih odno-fPy> za razporejanje idejnih in poetičnih tokov v naši družbi. Jako izobraževanje je bilo raz-slrJ®n° že v revolucionarnem boju Pred vojno, razmahnilo pa se je ate d NOB in v povojni izgradnji. Posamezna razdobja so imela vsa-Ka zase specifičen pečat, dokler se preko razprav in usklajevanja mnenj ter prizadevanja komunistov leta 1971 izoblikoval Dogovor °. družben opol it ičnem izobraževa-aju, ki ga je realiziral Dogovor o presničevanju družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja v ^ i Sloveniji iz leta 1976. Dogovor nalaga vsem družbenopolitičnim organizacijam, zlasti pa ZK, trajno nalogo družbenopolitičnega izobra- ževanja. Na podlagi programa družbenopolitičnega izobraževanja v republiki se je v občini Domžale pričela Šola samoupravljanja, ki odseva družbenopolitične potrebe in je prilagojena specifičnim potrebam 0PO in drugih. Posamezne naloge so si nosilci družbenopolitičnega izobraževanja razdelili talko, da klub samouprav-Ijalcav zagotavlja finančna sredstva in oblike dela, ki omogočajo izmenjavo izkušenj; družbenopolitične organizacije oblikujejo predavateljski aktiv, skrbijo za izpopolnjevanje in usposabljanje predavateljev, vodijo in spodbujajo kadrovanje v šolo ter ocenjujejo uspešnost posameznih oblik. Šola samoupravljanja vsebuje 26 oblik izobraževanja, ki so pokazale kvalitetne rezultate, kar se kaže zlasti pri delu skupščin. Šola samoupraivljainlja bo v prihodnje še naprej oblikovalka naših kadrov in oblikovalka funkcionarjev v samoupravnih organih in delegatskih skupščinah, kar bo v naslednjih letih zlasti velikega pomena, saj bo z novimi volitvami v delegatski sistem vklj učenih še več delegatov, ki bodo prevzemali odgovorne družbenopolitične funk- cilje. Marjana Lubinič Novosti v proizvodnji . Preskrba z osnovnimi surovina-ai; postaja poleg preskrbe z ener-fe*)0 najpomembnejša naloga pri organiziranju nemotenega tehnolo-• .ga procesa. Problemi, ki nastajajo pri preskrbi surovin nas silijo .dolgoročnejše rešitve, brez kate-ih ne bomo v prihodnje dosegali Postavljenih odjav. I Obsežnejši del programa izde-ave higienskih i/.dedkov potrebuje xe Pomernben del surovin iz uvo-rif\ kljub temu, da smo izvršili že nekatere uspešne zamenjave uvo-I en!.h surovin. Z osvojitvijo tehno-ogiije netkanega blaga so postav-Jern osnovni temelji preskrbe su-‘ovin izdelkov za enlkratno upora-0- Tudi druge pomembne surovi-.e. (folija, lepila) se uspešno uva-/a u-V- Proizvodnjo. Uvoz celuloze _a higienske izdelke predvidevamo aPanjašti tako, da bomo postopo-7? vključevali v tehnološki proces sekundarne surovine in celulozo oomačih dobaviteljev. Strokovne i'uzbe RTS so prevzele to nalogo Pripravile projekt po katerem ,? možno vse uporabne odpadke, -1 nastajajo pri izdelavi higienskih n sanitetnih izdelkov vračati v proces. Vise do sedaj smo te odpadke, 1000 — 1200 kg na dan, odvažali v komunalna odlagališča, kjer so se uničevali. Projekt za vračanije odpadkov je bil izdelan v strokovnih službah in je pripravljen tako, da bo možno predelovati cca 200 kg na uro sekundarnih surovin oziroma odpadkov in jih vračati v zahtevani enakomernosti v proces na eno proiz-vondo linijo. V končni rešitvi je naloga veliko bolj zapletena, saj razpolagamo z večimi proizvodnimi linijami in nekaj vrstami surovin, s katerimi je potrebno doseči homogeno mešanico in enakomernost dovajanja na posamezno proizvodno linijo. Za rešitev te naloge v celoti bo potrebno pripraviti nove projekte, tako za tehnološke rešitve, kot načrtovanje opreme po lastnih zamislih. V item tednu smo pričeli z montažo opreme, ki je bila izdelana v delavnicah, v prihodnjem tednu pa predvidevamo pričetek poizkusnega obratovanja kompletne naprave za predelavo in vračanje odpadkov v proizvodni proces. Projekt za vračanje odpadkov je začetek obsežnejšega programa, ki smo si ga postavili za cilj. Žal smo pričeli s tem pozno, prepozno, da bi si z uspelimi rešitvami pomagali že danes, ko nam je to nujino potrebno. Pri tem pa le spoznavamo, da smo ovrgli staro miselnost, da vise kar je kupljeno v tujini je boljše, da nam daje novih spodbud za uspešnejše delo v prihodnje. Zavedamo se, da bo to delo otežkočeno, ker je potrebno poleg razvoja tehnologije razvijali tudi opremo, pri tem pa smo v veliki časovni stiski, saj bi trenutno potrebovali končne uspete rešitve, smo pa pri zamislih. Franc Peterlin, dipl. ing. S SEJ DELEGACIJ I. TEMELJNA DELEGACIJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Predlog spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Predlaga se sprememba 7. člena odtoka in sicer se Višina nadomestil za zazidana stavbna zemljišča poveča za stanovanjske površine od 0,30 din z m2 na 0,36 z m2, za poslovne površine pa od 0,80 din za m2 na 0,96 din z m2; pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se za stanovanjske površine poveča nadomestilo od 0;10 din za m2 na 0,12 din za m2, za poslovne površine pa od 0,36 din za m2 na 0,30 din za m2. Gre za 20 % dvig nadomestil, kar pomeni dejansko bistven padec redlne vrednosti tako zbranih sredstev, saj dosedanje tarife veljajo več kot 2 leti. Glede na nove višine nadomestil bo zbranih približno 1.200.000 din več kot v lanskem letu. M. L. NOVO SLIKA FRANA LEVSTIKA Pred letošnjo 150-tetnico rojstva pisatelja Frana Levstika je Prešernova družba izdata dve sliki z njegovim portretom in faksimi-lejem podpisa. Primerni sta za opremo slehernega kulturno urejenega prostora, potrebovali pa ju boste tudi za proslavo, s katero boste to Obletnico gotovo obeležili. Prva, večja, formata 35 x 50 om, stane 80 dinarjev; druga, manjša, formata 25 x 35 cm pa 60 dinarjev. Obe sta tiskani na kartonski papir, z rahlim barvnim odtenkom. Naročila pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, Borseto-va 27, Ljubljana. Ocena NNNP 80-81 v DO Tosama I. UVOD Aktivnosti v akciji NNNP 80/81 so v DO Tosama potekale od meseca septembra 1980 in so se zaključile v skupni akciji na nivoju občine 16. maja 1981. V tem obdobju smo v TOSAMI na začetku izdelali program aktivnosti. Na osnovi izdelanega programa, katerega smo v konkretnih akcijah še razširjali in dopolnjevali, je bilo izvedena vrsta aktivnosti za krepitev našega obrambno varnostnega sistema. Usposabljali in preverjali smo se za primer izrednih razmer, vojne nevarnosti ali elementarnih nesreč, obenem pa smo preverili kvaliteto naših obrambnih načrtov za vse možne situacije. Vadilo pri vseh aktivnostih v okviru akcije nam je bilo vseskozi, da mora biti NNNP 80/81 široko politično mo-biliziranije in množično vključevanje vseh delavcev, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij DO TOSAMA v vse oblike SLO in DS. Ocena ni izdelana kronološiko, kot so posamezne aktivnosti po datumih potekale, temveč opisno, po področjih oblik dela sistema SLO in DS v naši DO. Ocenjujemo vsa področja, za katera menimo, da so bila pomembna v NNNP 80/81 in brez njih akcija v TOSAMI ne bi bila tako uspešna, kot je bila. II. KOMITEJI ZA SLO IN DS ta je bila na seji komitejev za SLO in DS in na osnovi te ocene so bili sprejeti tudi Ukrepi za odpravo določenih pomanjkljivosti, — preverjena je bila mobilizacijska sposobnost komitejev in odbora — v toku zaključne akcije 16. maja 1981 so se 'komiteji in odbor sestali ločeno vsak po 5 krat. Sestali smo se ob sprejemu vsakega pomembnejšega ukrepa, ki je od nas zahteval nove odločitve oziroma pred nas postavljal odgovorne naloge. Vse naloge, najsi bodo štabne ali dejan-ske, smo reševali s skrajlno odgovornim pristopom ob sodelovanju vseh članov komitejev in odborov. III. VKLJUČEVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV V NNNP 80/81 Delavski sveti temeljnih organizacij, delovne skupnosti skupnih služb ter skupni delavski svet so na svojih sejah obravnavali vprašanja, ki so jih vključevala v aktivnosti v okviru NNNP 80/81. To so bila predvsem: — seznanitev samoupravnih organov z obrambnimi pripravami — seznanitev delavskih svetov z namenom in vsebino NNNP 80/81 — seznanitev in sprejem programa aktivnosti za NNNP 80/81 — za člane delavskih svetov in DPO je bilo organizirano predavanje o notranji in zunanjepolitični situaciji — ob pet eku zaključne alkcije NNNP 80/81 je bila sklicana skupna seja vseh delavskih svetov, na kateri so bili člani se-znanjebi z nastalo situacijo in vsemi aktivnostmi, ki so se v toku dneva odvijale — mobilizirali smo tudi vojne delavske svete. Skupaj z ostalim1 vojnimi vodstvi smo člane seznanili z njihovimi nalogami v dejanskih izrednih razmerah oziroma v vojni nevarnosti ali vojni. IV. VKLJUČEVANJE DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ V NNNP 80/81 Družbenopolitične organizacije v naši DO (sindikat, ZK, ZSMS) so v obdobju aktivnosti v okviru akcije NNNP 80/81 imele pomembno vlogo pri krepitvi politično mobilizacijskega bistva akcije. Konkretne aktivnosti, ki so potekale kar v vseh družbenopolitičnih organizacijah so bile: — pregledani in ažurirani so bili obrambni načrti vseh DPO — z vsebino načrtov je bilo seznanjeno celotno članstvo DPO — imenovana so bila vojna voldst-va in izvedene določene kadrovske spremembe predhodnih vojnih vodstev — družbenopolitične organizacije so bite seznanjene z obrambnimi pripravami DO — seznanitev DPO z namenom in vsebino NNNP 80/81 Komiteja in odbor za SLO in DS so imeli v vseh aktivnostih vlogo in mesto operativno političnih štabov, ki so organizirali, usmerjali in vodili naloge na področju obrambe in družbene samozaščite. Že pred pričetkom akcije smo komiteje v DO TOSAMA ustrezno organizirali na nivoju temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. V celotnem obdobju alkcije so se na nivoju komitejev in odbora odvijate naslednje aktivnosti: — pregled in seznanitev z obrambnimi načrti — seznanitev z namenom in vsebino alkcije NNNP 80/81 — sprejem programa aktivnosti v okviru NNNP v DO Tosama — skupaj s komitejem za SLO in DS v KS Vir so bile pregledane obrambne priprave in usklajene aktivnosti za NNNP — izdelana je bila varnostna ocena za delovno organizacijo, spreje- Protipožarna enota na sejah DPO je bil obrav/navan program aktivnosti za akcijo NlNiNiP 80/81 ~~ za člane DPO in samoupravne organe je bilo organizirano predavanje o notranji in zunanjepolitični siituacijji, v dopoldanskem delu zaključne akcije NN-NP 80/81 so bile sklicane vse DPO. Olane smo ponov-nP seznanili o vlogi in pomenu aKoije, o znanih predpostavkah vaje ter o delu komitejev v nastalih razmerah mobilizirana so bila vojna vodstva družbenopolitičnih organizacij. Mobilizirana so bila ob zaključni akciji NNNiP. Sklicane predstavnike vojnih vodstev simo seznanili z njihovimi nalogami v dejanski vojni nevarnosti ali vojni ter o poteku vseh aktivnosti, ki so se v toku dne-va odvijale v delovni organizaciji. v- narodna zaščita men, tako zaradi specifične proizvodnje sanitetnih izdelkov, kot zaradi od pit ega območja lokacije delovne organizacije. Zaradi teh specifičnosti smo ravno organizaciji in izobraežvanju na področju CZ posvetili še posebno pozornost. CZ je v naši delovni organizaciji organizirana: — štab CZ, protipožarna enota, enota za tehnično reševanje, enota prve medicinske pomoči, v tem ■srednjeročnem obdobju pa bomo organizirali še RKB enoto ter enoto za vzdrževanje zaklonišč. V celotnem obdobju aktivnosti v okviru NNNP 80/81 so bule izvedene naslednje aktivnosti: — seznanitev štaba CZ z vlogo in pomenom akcije NNNP 80/81 — izdelan je bil poseben program aktivnosti CZ v okviru aKCije NNNP 80/81 — ažuriran in pregledan je bil načrt dela CZ — štab CZ je tekoče spremljal re-alizaclj'0 opravljenih nalog po novih kadrov za enoto prve medi-c.inske pomoči. Posebno pereč problem na področju civilne zaščite v DO Tosama je stanje zaklonišč. V ceh delovni organizacijii nimamo enega primernega prostora, ki bi odgovarjal predpisom s področja zaklonišč. Temu vprašanju bomo morali v tem srednjeročnem obdobju posvetiti več pozornosti in pristopiti k rešitvi vprašanja. V aktivnloistih CZ v Okviru NNNP 80/81 je sodelovalo 73 pripadnikov civilne zaščite, časovno pa je bilo opravljenih 780 ur. VII. KURIRSKA SLUŽBA Kurirska služba je pri vseh aktivnostih v okviru akcije NNNP 80/81 imela pomembno vlogo. Aktivnosti, ki so bile na tem področju opravljene, so: — izvedena je bila organizacijska sprememba kurirske službe, tako da imajo kurirji naloge po Narodna zaščita kot organizira-.a uresničevanja pravic in . Iznesti deloivniih ljudi na področ-d ljudske obrambe in ru2jb0ne samozaščite za zavarovale pogojev dela, družbene lastni-m objektov skupnega pomena, J vnega reda in mliru ter mirnega ši VHa™eSa žaljenja, je tudi v na-dejovni organizaciji imela Vlo-Ij™ ji jo opredeljuje zakon o it • • m Ker je bila za celotno Kcijo določena vrsta usposabljan-■ m preverjanja lastnega znanja ^ posameznih področjih SLO in n ’ /j0 vse aktivnosti na področju omi' ine iščite imele podoben zna- __J- f'Zvedene aktivnosti: ~~ Pregledan in ažuriran je bil na-?pt dela narodne zaščite izvedeno je bilo izobraževanje narodne zaščite, koder so se elani NZ seznanili s svojimi na-_ loigami Pripadniki NZ so bili Vključeni std re^evanju prometne varno- zvedena je hilla mobilizaoijaozi-1 oma preizkus mobilizacijske sposobnosti narodne zaščite ter P^tavitev I. izmene na dolžnosti NZ Pri preizkusu znanja CZ je bila . tiviirana tudi NZ za varova-Pje ogrožanih objektov in ce- __ v-116 delovne organizacije zaključni aikoiji NNNP smo NZ zagotovili celodnevno zavarovanje DO. &x.-t Yseh aktivnostih narodne za-Ceve Je. bilo Vključenih 41 delav-ge -\T7javav neodzivanja na nalo-Pisrno 'V delovni organizaciji 'f1- CIVILNA ZAŠČITA lovn^V^na z.ašeita ima v naši de-1 organizaciji še poseben po- Enota prve medicinske pomoči programu aktivnosti — pripadniki enot CZ so bili se znanjeni z akcijo NNNP in programom aktivnosti — dodatno je bil izdelan program za preverko znanja in usposob-Ijenositd enoit CZ — iv aprilu ’81 je bilo opravljenih vrsta vaj enot CZ in sicer: — tehnično reševalna enota 7 ur — proti-požarna enota 7 ur — enota prve med. pomoči 7 ur — izveden je bil praktičen preizkus usposobljenosti vseh enot CZ v vaji, ki je bila 24. 4. 1981 — enote CZ so bile vključene tudi v zaključno akcijo 16. 5. 1981 Ugotavljamo, da so člani enot CZ ustrezno opremljeni. Določene večje aktivnosti bomo marali posvetiti dodatnemu izobraževanju kurirskih smereh. Ob tej reorganizaciji je bila poenotena ku-rirska služba za vse dejavnike SLO in DS — ob tej priliki smo tudi ustrezno kadrovsko popolnih kurirsko službo — izvedeno je bilo usposabljanje kurirjev in seznanjanj e z njihovimi nalogami seznanitev z aktivnostmi in nalogam iv Okviru akcije NNNP 80/81 — izvedena je bila mobilizacija kurirske službe, na kateri smo praktično izvodli vse naloge kuri rsike službe — ob zaključni akciji 16. 5. 1981 je bila aktivirana celotna kurirska služba. Ob tej priliki smo ugotovili, da je obstoječa kurirska služba po številu ku- ,rirjev dovolj številčno zasedena za alktiiviranje organov, ki ima-jb pristojnosti na področju SLO im DŠ. Za slučaj potrebe splošne mo-biiliizacije oziroma za prehod na vojno proizvodnjo pa bo potrebno dodatno povečati število kurirjev. VIII. SODELOVANJE STROKOV NIH SLUŽB V AKTIVNOSTIH AKCIJE NNNP 80/81 Strokovne službe delovne organizacije so v alktivinostih v akciji NNNP 80/81 sodelovale v okviru službenih dolžnosti in sicer: Splošno kadrovski seiktor: — kadrovska popolnitev enot CZ, NZ, kurirske službe — kadrovška popolnitev vojne organizacije — opravljanje nalog na področju informiranja delavcev o aktivnostih alkcije NNNP 80/81 — ažuniranje Obrambnih načrtov — organiziranje zborov delavcev in obveščanje prelko ozvočenja — sodelovanje gasilske službe za zavarovanje premoženja v usposabljanju enot OZ Komercialni sektor: — sodelovanje pri sklepanju pogodb oz. samoupravnih sporazumov tako na prodajnem kot nabavnem področju za potrebe vojne proizvodnje — priprava organizacije transportne službe za potrebe prehoda na Vojno lokacijo oz. voljno proizvodnjo Ekonomsko pllanški sektor: — sodelovanje pri izvedbi danih nalog — evidentiranje stanja zalog materialov, potrebni za vojno proizvodnjo Strokovne Službe TOZD Saniteta: — izvedba popisa materialov, potrebnih za vojno proizvodnjo Individualni poslovodni organi: — dosledno opravljanje vseh nalog, ki jih kot vodilni delavci imajo na osnovi samoupravnih alk tov na področju SLO in DS. IX. SODELOVANJE S KRAJEVNO SKUPNOSTJO »TOMO BREJC« VIR Na tem področju je bil v letošnji akciji dosežen določen napredek. Na osnovi ugotovitev iz predhodnih podobnih akcij smo v naši DO analizirali stanje in dali pobudo za skupne vaje komitejev in odbora za SLO in DS DO TOSA-MA in komitelja za SLO in DS KS »Tomo Brejfc« Vir. Na dveh skupnih sejah smo pregledali obrambne priprave in usklajevali aktivnosti v okviru alkcije NNNP. Usklajevali pa smo tudi kadrovske razporede delavcev oz. občanov na posamezne dolžnosti tako v delovni organizaciji kot v krajevni skupnosti. Kljub temu usklajevanju še vedno nismo dosegli soglasja za Vse delavce oz. Občane in to se je pokazalo tudi v sklepni akciji NNNP 80/81 16. maja 1981. Veliko večje težave pa smo imeli z drugimi krajevnimi skupnostmi, s katerimi do sedaj še nismo usklajevali razporedov delavcev in je bilo veliko več pojavov dvojine angažiranosti posameznega delavca. Pri teh usklajevanjih bo potrebna veliko večja aktivnost in akcija upravnega organa občine, ki se po službeni dolžnosti ukvarja s to problematiko. Zagotovili smo tudi sodelovanje gasilske enote CZ Krajevne skup-nositi Vir pri zaključni preveliki praktične usposobljenosti vseh enot CZ v DO TOSAMA. X. INFORMIRANJE Informiranje delavcev ima pri podružbljanju sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite zelo pomembno mesto in vlogo. To vlogo informiranja smo v naši delovni organizaciji skušali zagotoviti prelko: — internega časopisa Tosama s stalnim poročanjem o vseh aktivnostih po področju NNNP 80/81, z objavo programa aktiv- 25. maj — največjd praznik mladine Jugoslavije, dan ko mesec maj — mladost s proslavo na stadionu JLA v Beogradu doseže svoj vrh. Leto za letom smo mladi v tem nesti v okviru akoije in z vlogo in pomenom akcije NNNP 80/81 — Tosanjinega biltena, izdelanega 16.'5. 1981, ki je delavce TOSA-ME seznanil z zaključno akcijo NNNP 80/81 — zborov delavcev, na katerih so bili delavci seznanjeni z vilogo in namenom akcije NNNP 80/81 ter o aktivnostih v zaključni akciji 16. 5. 1981 — tovarniškega ozvočenja, ki srno se ga posluževali ob aktivnostih civilne zaščite za informiranje o alarmnih znakih. XI. KONČNA OCENA Ocenjujemo, da je akcija NNNP 80/81 v delovni organizaciji TObA-MA v celoti uspela in dosegla svoj širok politično mobilizacijski /n množičen namen. V različnih akuv' nostih v olkvru akcije so biliv na tak ali drugačen način vključeni vsi delavci delovne organizacije. v času vseh aktivnosti v delovni organizaciji nismo opazili negodovanja in slabe volje zaradi opravljanja nalog na področju SLO h1 DS, lahko celo trdimo, da smo delavci naloge opravljali vestno rn z vso odgovornostjo ter tako prispevali k uspešnosti akcije NNNr 80/81 v občini Domžale. Arnuš Franc mesecu s štafetno palico in mnogimi drugimi športnimi, kulturni; mi in delovnimi manifestacijami po vsej domovini, z vso simboliko; ki jo premore domišljija, s tisoči besed, ki so imele isto misel, iz' Gasilska enota CZ krajevne skupnosti Vir cžKin miadG&ti razali svojo pripadnost Titu in Jugoslaviji. Zdi se, kot da bi se v ten razkošnih pomladnih dnevih še Posebej zavedali svoje mladosti, f^eto za letom smo z zastavicami >n cvetjem v rokah ter v mislih j!a Tita spremljali pot štafetne pa-1^e> spomini na veličastne prosla-ve ob večerih rojstnega dne naše-'■1 Juta pa so ostali nepozabni. Lanski maj ni bil tak, kot se am je zdelo, da maj mora biti. mi .ne bi opazili razkošne po-miadr, ki se je ponovila v Vsaj svoji lepoti, kot da bi mladi pozabili a mladost. Proslava na stadionu e nam je zedla, da ni talkšna, kot bi morala biti. Namesto Tita, ki nam je ustvaril mladost, stoji slika, h kateri nastopajoči z žalostjo izražajo bolečino Jugoslavije. Minil je 25. maj letošnjega leta. Štafetna palica je zopet končala svojo pot na proslavi mladosti v Beogradu. Nastop tisočev mladih iz Kruprtja, Darvente, Uro-ševca, Kranja, Zadra, Zrenjanina, Ivangrada, Prilepa, Zemuna in Beograda je izrazilo eno: Tudi po Titu, Tito. Žalost smo zamenjali z delovnimi načrti, ni nas strah težke družbeno-ekonomske situacije, premagati hočemo tudi te ovire. Ob občinskem prazniku V počastitev ljudsko frontnega 2bora leta 1937 na Taboru pri Iha-u, slavi 23. maja občina Domžale SlVQj praznik. i Tega dne se je na Taboru zhra x; ve,bka množica ljudi, tako doma — delavcev in kmečkih po “•tankov, kot tudi drugih udele encev z ljubljanskega območja oor je bil_ v sklopu ljudskofront ega gibanja, M so ga oblasti na r.te nadine skušale zatreti, zato sc ganizatorji morali iskati vedno 11 *ve oblike shajanja. Policijske dravske banovine so zato obule okrožnico, naj takim »izle-m« posvetijo posebno pozornost. kr,0 tuidi shod na Taboru ni bil ,;ez Policijskega nadzorstva. Žara-prisotnosti policije so se orga-izaforj! odločili, da ne bo imel t=ovora Ivan Kreft, kot je bilo predvideno (ta je bil zaradi podobnega govora že pred tem zaprt), pač pa domačin Ivan Kočar, udeležence pa je pozdravil Polde Miš. Iz vsebine govora in gesell, ki so jih udeleženci vzklikali, je bilo razbrati programske zahteve ljudske fronte in manifesta ustanovnega kongresa KPS. Po oceni raziskovalcev Ijudsko-frontnega gibanja je bil shod na Taboru najbolj e obiskan in najbolje pripravljen. Shod je eden od velikih primerov velike pozornosti, ki jo je KPS posvetila po kongresu na ■ Čebinah nadaljni poglobitvi Ljudskofront nega gibanja na terenu, pritegnitvi širokih množic vanj ter krepitvi delavskega razreda v rijem. L. M. Ob Dnevu samoupravljalcev Zamisel o sodelovanju delavcev I i upravljanju tovarn je staro P av toliko, kot samo delavsko gi-; le. Pnve temelje samoupravlja-i.ja st9 v svojih delih nakazala ve-Ka misleca Marx in Engels, ki sita predvidela, da do samoupravlja-J? niora priti, če se bo delavsko gibanje napredrio razvijalo. Prak-cni razvoj in uveljavljanje pa sta p1®1^ odvisna od moči de-vskega razreda, ki se je v svojem azvoju spreminjala. Enkrat je bi-delavcev v svojih zahtevah ®C3a in intenzivnejša, drugič spet e ®tagni!nala. m tv-* nas 80 se prvi za- etiki samoupravljanja med na-v uno osvobodilno borbo, pred-ern na osvobojenem ozemlju. Najvažnejši datum v našem sanj aiuJ?ravl jam ju pa pomeni 27. ju-....! '950, kajiti takrat je bil sprejet • kon o upravljanju s podjetji v zavni lasti. Od takrat dalje se samoupravni sistem nenehno razvija in krepi. Najprej se je razvilo v proizvodnih podjetjih, kasneje pa se je razširilo tudi na področje neproizvodnih in družbenih dejavnosti in sploh na življenje delovnega človeka v celoti. Enaintrideset let v razvoju nekega sistema ne pomeni mnogo, vendar lako s ponosom ugotavljamo, da je dalo na tem področju obrodilo bogate sadove. Vertdar ne smemo počivati na lastnih lovorikah, temveč se moramo zavedati, da Le nenehno dalo pripomore k doseganju boljših življenjskih pogojev za Vse delovne ljudi. Vse preveč je posameznikov, ki mislijo, da enkraten uspeh dovoljuje flegmaltlenost in uspavanje ob posameznih nagradah. Prava nagrada za vse nadš delo je še naprej razvijanje in krepitev samoupravnih odnosov, kajiti vedeti moramo, da še nismo na cilju. Teden solidarnosti Že osemnajst let je prvi teden v mesecu juniju posvečen solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Leta 1963, 26. julija je bil v Skopju katastrofalen potres in takrat se je začela solidarnostna aktivnost pri nas. Takrat so se vsi delovni ljudje in občani naših narodov in narodnosti, skupno z ljudmi vsega sveta združili v enotno solidarnostno akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu. V tem tednu solidarnosti si prizadevamo, da bi še posebej pomagali tistim, ki so pomoči potrebni, pa naj bo to katera izmed republik, občin, krajevnih skupnosti, družina ali posameznik. V letošnjem latu, ki je mednarodno leto invalidov, se še posebej trudimo, da bi izboljšali družbeni položaj invalidov, njihovo varstvo in usposabljanje za kolikor toliko samostojno življenje in delo. V vsaki KS, naselju ali ulici so ljudje, ki so pomoči potrebni. Vsak posameznik lahko veliko pripomore k boljšemu počutju le-teh. Vendar bi bilo prav, če bi jim posvečali pozornost Skozi vse leto, ne le v tem tednu. Žal pa se vse prevečkrat dogaja, da so prepuščeni sami sebi in živijo, kakor pač vedo in seveda zmorejo. Letos bodo potekale v okviru tedna solidarnosti že tradicionalne akcije Rdečega križa Slovenije, kot so zbiranje oblačil, obutve, posteljnine in podobno. Poleg tega pa še zbiranje denarnih sredstev s prodajo priložnostnih solidarnostnih poštnih znamk, prispevkov delavcev iz osebnega dohodka in ostala sredstva. Zavedajmo se, da nas Lahko že jutri prizadene potres, požar, huda bolezen in takrat, ko bomo sami potrebovali pomoč, bomo šele vedeli, koliko ti pomeni razumevanje v nesreči. S. Rode AKTUALNO prodaja sodov, hobo-kov - embalaže Zaostreni pogoji gospodarjenja so se tudi v naši DO pričali uveljavljati in uvajati na vseh področjih. Prav v tem zadnjem obdobju so naši sodelavci opazili podobne zaostritve tudi pri nakupu rabljene in neuporabne emiballaže. Te zaostritve so logična posledica razvijajočih se dogotkov v gospodarskih gibanjih. Naša DO kupuje potrebne kemikalije v različni trgovski embalaži, sodi, h oboki, stekleni baloni itd. Ta embalaža je bila kasneje prodana po postopku in po ceni, ki jo je določil — poitrdil določeni Samoittpravni organ. V tem zadnjem obdobju pa se ta embalaža ne prodalja več ker se Za letovanje v letošnji poletni sezoni se je v okviru razpisa prijavilo 274 delavcev, ki bi ždeli preživeti oddih na morju in 33 delavcev, ki bi želdi letovati v planinskem svetu. OSZ oziroma njegova komisija za družbeni standard — dopusti, ki je razporejala dopuste, je ugotovila, da število letošnjih prijav za letovanje ni preseglo skupne razpoložljive kapacitete (299 tedenskih kapacitet na morju ter 52 celinskih enot). Seveda pa ždje niso enakomerno porazdeljene, kar je razvidno iz tabele o razpoložljivih kapacitetah za letovanje in prispelih prijavah. Iz tabele je razvidno, da so želje za letovanje na morju v sezonskem (počitniškem) času presegle razpoložljive kapacitete (256 prijav; 207 kapacitet) pri čemer zlasti izostopata mesti Izola in Červar. Tako je število .prijav preseglo počitniške kapacitete v Izoli za 22 Št. tedenskih kap. izven sezone 40 28 St. prijav 4 8 Št. tedenskih kap. v sezoni 90 63 Št. prijav 96 64 Št. tedenskih kap. v juliju 40 28 Št. prijav 53 36 Komisija za družbeni standard — dopusti se je pri razporejanju letošnjega letovanja pošlužila ak-.a, ki ureja to področje — Poslovnika o koriščenju počitniških kapacitet Tosame. Glede na to, da gre pri omenjenem poslovniku za nov alkt, na kratko še nekaj o njem oziroma o ddločbah, ki zadevajo razpo-re j arij e v počitniške kapacitete. še naprej uporablja v reprodukcijski verigi naše proizvodnje. Takšen ukrep je zavzel strokovni kolegij na eni izmed svojih sej in do preklica ali drugačne odločitve moramo mi vsi spoštovati zavzeto stališče kot vodilo v izvajanju stabilizacijskega programa v naši DO. Rozman Štefan, ing. počitniških enot, v Cervarju pa za 20 enot. Po prijavah sodeč je za večino zanimiv mesec za letovanje le julij, saj od 207 prijavljencev le 59 kandidatov ni želelo letovati v tem času. Vsem tem željam seveda ni mogoče ustreči, zato je bilo potrebno prijavljence prerazporediti tako, da so vsaj teoretično naše počitniške kapacitete zasedene skozi celo poletno obddbje. Na podlagi objavljene razporeditve je prispelo na komisijo za družbeni standard 6 pismenih pripomb na razporeditve, ustnih je bilo še nekaj več, vendar pa je komisija ob ponovnem razporejanju (po ugotovitvi neplačanih obveznosti v predpisanem roku) obravnavala le pismene pripombe. Tabela o razpoložljivih počitniških kapacitetah za poletno letovanje 81 16 8 92 4 4 3 3 18 — — 36 18 207 18 18 56 40 256 18 15 16 8 92 — — 31 28 148 — — Poslovnik, ki je bil sprejet na skupnem delavskemu svetu dne 8. 5. 1981 pismeno ureja in določa pravila za razporejanje v razpoložljive počitniške kapacitete in sicer za poletno in zimsko sezono. Raz-porajanije po tem aktu naj bi potekalo talko za eno kot drugo sezono na sličen način. Poslovnik nobenemu delavcu ne odreka pravice, razen v primerih, ko je ugotovljeno, da nek delavec pri zadnjem letovanju ni upošteval navodil v zvezi z ravnanjem pri počitmilkovariju v stanovanjih delovne organizacije. Točkovni sitsem opredeljevanja vlog, ki ga določa poslovnik, daje prednost kandidatov, ki zberejo več točk. Nekaj podobnega je bilo več ali manj upoštevano tudi doslej, vendar je šlo pri tem za ustaljen način dela, ki ni bilo sistemsko podkrepljeno z nekim pismenim dokumentom. Poslovnik naj bi uredil zadeve Okrog koriščenja počitniških stanovanj DO zato, da bi bila politika počitnikovanja enotnejša za daljša obdobja (ne bi bila toliko odvisna od vsakoletnih članov OSZ oziroma njegovih komisij), komisijam za družbeni standard pa olajšal delo pri razporejanju počitniških kapacitet za najbolj kritična obdobja (počitniške konice). Feliks Vodlan Pesem in glasba naszdružu- Vf ■ zuje V praznovanja 40-lctnice vstaje jugoslovanskih narodov smo se v Tosapiii vključili s koncertom pihalnega orkestra iz Domžal in okteta Tosama. Prireditve, ki se je odvijala v delavskem domu na Viru so se udeležili delavci iz Tosame in bližnji krajani. Pihalni orkester, z dirigentom Tonetom Juvanom je v dvorani na Viru prvič nastopal, za oktet Tosama pa lahko rečemo, da so naši stari znanci. Za uvod v prireditev smo po-sfmšali koračnico pihalenga orkestra. Z izvajanjem so nas takoj pritegnili, saj nam ta zvrst kon centov ni tako znana. V nadaljevanju programa smo se srečali s pevci okteta Tosama, katere pesmi, čeprav že mnogokrat odpete, poslušamo vselej s pozor-nosto in ljubeznijo. Njihov reper-tuar je obsegal domače narodne pesmi, pa partizanske, ki so nam priklicale v spomin najtežje čase naše zgodovine. Ko je v drugem delu koncerta godba na pihala zaigrala venček partizanskih pesmi, skladatelja Gvida Učakarja, rojaka iz Moravč, je v dvorani završalo. Skladatelj je koncertu prisostvoval in poslušalci smo njegova izvajana dela še posebno toplo nagradili z bučnim aplavzom. Izvajalci koncerta, tako godbeniki iz Domžal, pod taktirko Toneta Juvana, kot pevci Okteta Tosama, pod vodstvom Avgusta Potoč-(inadaljevanje na 5. strani) n » • v*a avl «1 ■ * ■ J J ■ * ■* DO za poletno sezono '81 clUadha ptedaja ueedničitvo .Vsi. ki smo zaposleni v TOSA-n n Srno se na,vadili, da nas Pred vratarsko hišico vsak mesec Cr^u 1 ^ desetega pričaka kupček: »Uh, TOSAMA!« vzikJiikmemo in mi-ttm, da ga ni delavca, ki našega glasila ne bi z zanimanjem preti-• .Včasih nam je vsebina všeč, arugjč spet malo pogodrnjamo. velika zasluga, da naša »TOSAMA« edno izhaja, in da je takorckoč \7?S^a del nas, gre urednici •adki Berlec, ki s to številko že Predaja odgovornost glavnega urednika v druge roke. v lak da je bila urednica 4 leta, rugače pa sodeluje pri glasilu kot ian uredniškega odbora že 10 let. t j začetnih težavah je povedala ie P°teka delo urednika mi druSi znano iz sodelovanja v ure- _sikem odboru, če ne znaš, vpra-’ vcasih kaj zgrešiš, na napakah sn ludi. učiš, pravijo. Težave, ki D JPrendjale moje delo, pa moje .hodnike, so predvsem pri pra-ocasnem cxidajanjiu člankov in tu tam, pri izdelavi fotografij. Uka3 PriP?1™1®1 takoj, da ta kri-šecT ne vetja vsem sodelavcem na-nn t^esečnika. Dopisniki, posebna tisti, ki se večkrat pojavljajo cK ^tfaneh naše »TOSAME«, so rok i n', upoštevajo postavljeni . tu pa tam te kdo nekoliko spravt s tira. dokaj uredni- (P^astaj atije časopisa je Ske Proces> °d sestanka ___________ vseh"1 adbora- ko se pogovorimo o sm«. i1 časopisa, nato izdelava pri-.-P vkov, fotografij, klišejev, odti- sov v tiskarni im če samo en od teh »časovno zataji«, časopis ne izide ob dogovorejnem, oziroma želenem času.« Dolgo časa že sodelujemo s tiskarno v Krškem. Kako to, da smo izbrali prav to tiskarno? »Vsa leta, kar izhaja naša »To-sama« smo sodelovali pri tiskanju s tiskarno PAPIRKONFEKCIJA v Krškem. Iskali smo usluge bližje, v Domžalah, Ljubljani, Kranju, vendar moram reči, da so po ceni tiskanja in ostalih storitvah, zelo ali celo najugodnejši. Tako smo ostali ves čas v Krškem, čeprav včasih pogodrnjamo, da so nekoliko od rok.« Ker sem tudi sama član uredniškega odbora vem, da so bile večkrat težave s fotografijami. Kako je s tem? »Morda vsi ne vedo, kako nastaja fotografija, ki je objavljena v časopisu. Čisto na kratko: z ozirom na vsebino časopisa se s fotografom, ki tudi izdela vse fotografije sam (to je za nas zelo ugodno), dogovorimo kaj mora fotografirati. Ko je fotografija izdelana jo oddamo v izelavo v tiskarno Jože Moškrič v Ljubljani, kjer naredijo kovinski kliše, ki se nato uporabi pri tiskanju časopisa. Tu nas včasih daje časovna stiska — od izdelave fotografij do klišejev, ki so dostikrat »pripomogli«, da je bila TOSAMA nekoliko kasneje.« Kako si uskladila uredniško delo s svojim rednim delom? »Člankov sama skorajda nisem pisala. Skrbeti moraš, da so članki Zbrani po vsebini, za katero smo se dogovorili na sestanlku uredniškega odbora do dogovorjenega roka in nato korigiranii oddani v tiskamo v Krško, fotografije odposlane v izdelavo klišejev. Ko je vse to urejeno in ti sporočijo iz tiskarne, da je pripravljeno za prelom in korekturo, se odpraviš v Krško, kjer oblikuješ časopis. Včasih je teksta preveč, včasih »trga«, zato se je tudi dogodilo, žal da vseh člankov, za katere si morda poprej prosil, da se napišejo, nismo mogli objaviti. Z dobro voljo in razumevanjem predpostavljenih se je dalo delo urednika uskladiti z rednimi, vsalkdanjimi nalogami.« Si doživela kalkšno kritiko — s katere strani najbolj? »(Kritike človek doživlja na vsakem koralku. Včasih opravičeno, mnogokrat neopravičeno. Samo, če bi časopis izdajali le v vsebini, ki nas izredno zanima, potem vemo v kakšni obliki bi izhajal. O tem lahko sodim, ker smo izvedli že več anket, s katero smo želeli izvedeti kakšen časopis želimo ime- ti. Še vedno ne moremo nuditi in formacij dogodkov, ki so pred nami, saj v glavnem seznanjamo o že opravljenih akcijah. Sicer si pomagamo v naši DO z drugimii načini informiranja, ki je tudi zelo uspešno. No, ko je že vprašanje o 'kritiki, pa tole: Dobili smo članek za objavo, ki se je nanašal na sodelovanje s Tekstilno tavamo Senožeče. Članek, ne z moje strani ali članov uredniškega odbora, je bil korigiran in s predhodno vednostjo im privolitvijo TT tudi Objavljen v »TOSAMI«. Ob neki priliki je bila na ta račun izrečena kritika osebno na urednika.« Kako ocenjuješ sodelovanje z dopisniki in ostalimi člani uredniškega odbora? »O sodelovanju dopisnikov sem že v uvodu omenila, naj se izrazim še enkrat pohvalno. Dosti je tudi dopisnikov, ki so sami od sebe napisali kak zanimiv članek. Tu pa tam mora seveda tudi kdo »zatajiti«, drugače bi delo potekalo brez problemov. Oblikovanje vsebine časopisa je plod celotnega uredniškega odbora. Vsak po svoje se trudi, da bi bila »TOSAMA« zanimiva za večimo bralcev. Vem, da to vedno ne uspe, čeprav je namen tak. Vsem, ki so sodelovali z menoj, bi se rada prisrčno zahvalila.« Ali se ti je kakšen članek bolj od drugih vtisnil v spomin? »Prispevki, ki so objavljeni, so zanimivi — vsalk po svoje. Ne moremo pisati le o proizvodnji, ne prostih spisov. Kot pravimo, vsakega po malo— nekaj za vsakega.« Vladika bo seveda še naprej sodelovala v uredniškem odboru. Ob tej priliki se ji v imenu uredniškega odbora iškreno zahvaljujem za njeno dalo in trud, ki sta pripomogla k sprotnemu štiriletnemu vodstvu. nika, so se od nas poslušalcev poslovili z željo, da se še srečamo na talkih prireditvah. Koncert je bil prijetno večerno doživetje, kvaliteten, blizu poslušalcu in resnično si še želimo takih srečanj. Morda na koncu le še to: sodeč po zapolnjonosti dvorane, je bila uedležba zadovoljiva, vendar med poslušalci so bili redki »tosamov-ci«. ŽIVLJENJE TEČE 22. maja letos je svoj 50. rojstni dan praznovala naša dalavika iz mikainice KRIŽNAR VIDA. Rojena je bila v Dobu v kmečki družina, ki je kot mnoge druge med vojno ostala brez očeta. Vida se je zaposlila 1. junija 1948. lata. »Že od vsega začetka delam na kardah.« Na moj začuden pogled se je nasmehnila: »Ja tako smo včasih rdkli mikalnici. Delali smo tako, da smo se ves čas selili po prostoru, takorekoč iz kota v kot. Danes je veliko bolje, ker imaš stalno mesto.« Malo se je zamislila in nato nadaljevala: »24 let sem delala na tri izmene. Včasih je bilo to samo po sebi umevno, človek se navadi na tak tempo. Smo se pa tudi bolj odpočili, to je pa res. Danes te televizija tako premami, da kar misliš, da moraš sedeti vsak večer pred njo. Verjetno bi v tem primeru tudi troizmensko delo bolj utrujalo, kot je včasih. Res je danes vse drugače, kar težko je z besedami povedati, kako se je vse spremenilo. Veliko jih je že pred mano povedalo, kako smo si mo- rali malico nositi s seboj, pa tudi nobene kavice ni bilo!« Vida je torej že 33 let delavka v mikalnici. Vse do pred enega leta je delala na mikdlniku. »Pred enim letom sem šla na lažje delovno mesto, zdaj pakiram vložke. Tudi turnus sem spremenila, to pa zato, ker pazim vnuke.« Njena dva vnučka sita sploh njena ljubezen. To se vidi že iz načina, kako govori o njiju. »V prostem času se rada Ukvarjam z rožami, vendar odkar imam vnuka, večino časa preživim z njima.« Čez dve leti bo Vida šla v pokoj. Vendar pravi, da tega ne pričakuje težko, ker rada dela v tovarni. »Kar rada pridem v tovarno, rada pa grem tudi domov, jasno! Na svojem delovnem mestu se dobro počutim in se s sodelavkami razumem. Veliko jih je takih, s katerimi smo že leta in leta v mi-kalnici. Večino pa jih bom v dobrem letu zgubila, saj bodo skoraj vse odšle v polko j.« Tako sva z Vido zaključili pogovor. Ob prazniku ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko veselja s svojima vnukoma. V petdeseto leto je stopila še ena delavka iz mikainice — GRČAR IVICA. V TOSAMI je kot čistilka zaposlena 11 let. Pred tem je delala 10 lat v Saturnusu, vendar jo je troizmensko delo poleg vseh drugih obveznosti preveč utrujalo, pa tudi oddaljenost od kraja, kjer so si zgradili hišo, je bila prevelika. Ivica je bila 9 let doma, to se pravi — ni bila nikjer zaposlena. »Morala sem ostati doma po rojstvu sina, ker je bil ta večino časa bolan in je zahteval veliko pozornosti in nege. Vendar je ureditev hiše zahtevala svoje in zopet sem se zaposlila. Tokrat v TOSAMI, ki mi je najlhližja, saj živimo na Vinu. Delam kot čistilka v mikalnici že od začetka.« Z delom, pravi je zelo zadovoljna. Res je malo delavk, ki bi tako rade hodile v tovarno in ble tako zelo z vsem zadovoljne, kot je Ivica. »Res nimam kaj reči, zelo v redu se počutim«, je večkrat rekla. »Po pravici povedano sem raje v službi kot doma. Že od mladega sem imela težko življenje, pa tudi zdaj problemov ne zmanjka. Omenila sem že bolnega sina, ki večino časa preživi v zavodu v okolici Maribora, pa tudi drugače mi marsikatera »sitnost® ni prihranjena. Res sem vesela da imam dobre sodelavke. Včasih, ko sem vsa zaskrbljena in mi ni do smeha, že vedo, da nekaj ni v redu. Potem se malo pogovorimo, sem in tja pade kakšna šala, ki težavo osvetli in nemalokrat sem se s pomočjo sodelavk rešila slabe volje. Tovarna in delo v njej je zame pravo razvedrilo.« Ivica je vestna delavka. Tako so o njej rekli tisti, ki jo poznajo. Pri izostankih z njo ni težav, vedno pravočasno pove, da bo odsot- »Izostankov res nimam veliko, saj nisem dosti v bolniški. Za zdaj sem še kar zdrava in upam, da bom še vnaprej, saj bi rada delala vsaj do 55. leta, ker let za upokojitev še nimam dovolj. Upam, da bom dočakala to starost. Tu se Ivica zasmeje: »Ja, nisem si mislila, da bom doživela 50 let. Včasih je človek tako obupam, vse se skoplje nate in misliš, da napuej ne bo šlo. No, pa leta tako bežijo, da ne morem verjeti. 11 let sem že v Tosami, pa se mi zdi, kot da bi včeraj prišla. Pa tudi petdeset let sem doživela!« Ivica je zelo prijetna sogovornica in kljub svojemu težkemu življenju pravi: »Ah, kaj bi se človek »sekiral«) saj vse mine. Vsaka stvar me Pa res ne sme vreči iz tira.« Ivici ždimo, da bi še dolgo ostala v naši tovarni in da bi bila še naprej tako zadovoljna. Ob njenem prazniku pa ji iskreno čestitamo. S sej samouprav-nih organov SKUPNI DELAVSKI SVET: Pristopi se k aneksu 16. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne interesne 'komunalne skupnosti Domžale za obdobje 1981/ 1985 in k 9. členu samoupravnega sporazuma Enote za urejanje in upravljanje s stavbnimi zemljišči za obdobje 1981/85. Sprejme se poslovnik o koriščenju počitniških kapacitet. Med le' tom pa naj bi se zbrale morebitne dodatne pripombe in spremembe in se vnesle v Poslovnik za naslednje leto. Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanji! osebnih dohodkov o izračunavanju osebnih dohodkov za leito 1981 in sicer toč; ka f, stroški za prevoz na ddo, ki se povečajo v skladu s povečanjem cene prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Sprejme se navodilo o izračuna; vanju osebnih dohodkov v delovni organizaciji Tosama, s pripombo, da se ponovno pregleda člen št. 4 in se ga predloži na prvi naslednji seji Skupnega delavskega sveta, v tem členu naj se podrobno opredelil upoštevanje zdravniških priporočil, izvidov in podobno. 15. člen v Navodilu ni končni, ker naj se med letom vnašajo spremembe, katere se bodo pokazale za potrebne. Tavarišicam Rokavec Tinci, Rudolf Joži, Berafvs Tončki, Jančik Tončkii in Danici Brodar se zavrnejo pritožbe v zveži s povračilom stroškov za prevoz na delo, ker je bilo ugotovljeno, da se jim po- vnnutev stroštov obračunava po obstoječem Poslovnilku o izračunava-lilsi ose^n'h dohodikov za leto Tov. Rožič Ani pa se v pritožbi ugodi, ker se jii stroški za Prevoz na dedb niiso obračunaivali Pravilno. Odpiše se US$ 1.315,02, kar predstavlja razliko med dejansko vrednostjo izvoza USS 402.646,00 in ocarinjeno vrednostjo $ 403.961,62, ,ar. je prišlo do napake pri carinjenju celulozno acetatnih fdl-rjov, izvoženih na Kitajsko po za-tdjučku In!terexporita št. 35.660. Na osnovi dbsežanih poslovnih rezultatov ne moremo dvigati osebnih dohodkov. Zaradi izredno viso-rasti življenjskih stroškov, ki so v Sloveniijii dosegli višino 23,5 %, je na nivoju republiških in ob-einskih organov oblikovalo stali-j(?e> da je nujno potrebno sprejeti določane ukrepe na področju dvuga osebnih dohodkov delavcev. v naši delovni organizaciji se izvede enoten dvig osebnih dohodkov za vse delavce in sicer dodatek na draginjo v višini 500,00 din nato na posameznika s 1. 5. 1981 dalje. Omenjeno povečanje še ne krši dogovorjenih razmerij v na-pd? samoupravnih splošnih aktih, tv, naslednjem povečanju osebnih dohodkov na osnovi doseženih delovnih rezultatov pa bomo doSled-nd upoštevali samoupravne splošne akte na področju delitve osebnih dohodkov. delavski svet tozd filtri Kadrovska Služba se zadolži, da fd vse delavce v TOZD Filtri pripravi odločbe o zasedbi po sistemizaciji delovnih mest. V prtilože-nom gradivu se za tov. Zarnik Uniona spremeni iz transportno pmbalinnega delavca v voznika vi-ncaitja. Sprejme se novi enotni kontni P.tm, pripravljen v strokovnih službah finančno sektorja. računovodskega Kot izreden izdatek se odpiše erjaitev do DO Vektor Ljubljana v znesku 7.7!85(15 din. V, pooblašča se Ljubljansko banko ; duko Domžale, da potrdi garanci-j za 6.554.8800 turških lir za lici-198?° V TLlI^* i 2ili- ki je bila 27. maja ^ Tokuidno razvojni sektor se za-, . tzi, da pred vsakim naročilom, u se daje v izdelavo delavnicam, Da kV- ceno izdelave in elaborat rabljenega materiala, po katerem ura biti izdelek tudi narejen. Če v ugotovi, da pride izdelava ne-c^a izdelka dražja, kot je tržna na, se ne gre v izdelavo, temveč se le‘ta kupi čni^°f'asno se sprejme srcdnjcro-Plan delovne organizacije To-atna za obdobje 1981-85. Sprejme se: Gospodarski načrt delovne organizacije Tosama za leto 1981 z upoštevanjem pripomb iz javne razprave. Stabilizacijski program delovne organizacije Tosama za leto 1981. ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE Potrdi se razpored delavcev v počitniške kapacitete, kot jo je izdelala Komisija za družbeni stan-dard-dopusti in poročilo o načinu razporeditve. Razpiše se zdravstveno okrevanje pod naslednjimi pogoji: Za zdravstveno okrevanje bo opravljal in izdajal priporočila dr. Zaletel. Zdravniško priporočilo je potrebno oddati do 15. 6. 1981 vodje službe varstva pri delu, vsa ostala potrebna obvestila pa lahko dobite pri omenjeni službi. Sredstva, ki so namenjena za zdravstveno okrevanje, se bodo enakomerno razdelila, na število upravičencev. Pri banki Domžale se v mesecu juniju veže 500.000,00 din za dobo 21 let in čakalho dobo 6 mesecev. Sprejme se predlog razdelitve sredstev za posojila, v višini in po prosilcih, kot je predlagala Komisija za družbeni standard-KRE-DITI. Glede na to, da je tov. Jana Bajec hči našega nekdanjega delavca in ker že obiskuje fakulteto, se razpisna štipendija za študij na Ekonomski fakulteti dodeli njej. Razpiše se štipendija za šolanje na ekonomski srednji šoli. Pri kandidatih oziroma prosilcih, se upoštevata tudi že prispeli Vlogi. Glede na to, da naše kadrovske potrebe ne zajemajo profilov, za katere se bodo šolali navedeni prosilci, se zavrnejo prošnje za štipendije tov. Gotar Marku, Smolnikar Betki, Bergant Kseniji in Lipovšek Romanu. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev se vlogi Društva upokojencev Moravče in krajevne skupnosti Vrhpolje zavrneta. Tov. Kerč Janezu se povrnejo stroški šolanja na srednji politični šoli pri Centralnemu komiteju ZKS. Tov. Ocepek Vinku se povrnejo stroški nočnine v višini din 396,00 Kadrovska služba se zadolži, da bo v bodoče hišniku v Kranjski gori javljala morebitne obiske v naših garsonjerah, da ne bo prihajalo do podobnih primerov. Tov. Limoni Janezu in tov. Zupančič Miranu se povrnejo stroški tečaja nemškega jezika v višini 2.000,00 din na posameznika. KOMISIJA ZA NAGRAJEVANJE Komisija za nagrajevanje predlaga Skupnemu delavskemu svetu, da sprejime način nagrajevanja pooblaščenca za varstvo pri delu TOZD Filtri, z mesecem, ko je bila vložena pritožba na naslednji na- čin: Osebnemu dohodku pooblaščene osebe za varstvo pri delu prištejemo dodatek, ki ga izračunamo tako, da poiščemo razliko med višino kategorije vodje izmene in vodje Službe za varstvo pri delu, ter to pomnožimo s številom opravljenih ur. Komisija za nagrajevanje predlaga Skupnemu delavskemu svetu, da potrdi novo ocenitev del in nalog v nabavni Službi, kot sledi: vodja nabave 20 — 24 kat nabavni referent I 17 — 21 kat nabavni referent II 14 — 18 kat pom. nabav, referenta 12 — 15 kat DELAVSKI SVET TOZD SANITETA ■ Sprejmejo se naslednji planski akti: — Srednjeročni plan DO Tosama za obdobje 1981-1985 — Gospodarski načrt DO Tosama za leto 1981 — Stabilizacijski program DO Tosama za leto 1981. ■ Sprejmejo se dopolnitve Pravilnika o varstvu pri delu TOZD Saniteta in sicer naslednje: — seznam del v TOZD Saniteta, kjer je možnost za poškodbe večja — seznam del v TOZD Saniteta, kjer je povečana nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare — tekstualnem delu 73. člena Pra-viinika dopisati (DODATEK .(»E«) — tekstualnemu dolu 75. člena Pravilnika dopisati (DODATEK »F«) ■ V 15-dnevno javno razpravo se preda predlog dopolnitve akta o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest v TOZD Saniteta: Delavnim mestom vzdrževalec I. v TOZD Saniteta se dodajo naslednje naloge: I. Dolžnosti: — iv slučaju odsotnosti vodje izmene — nadomeščanje vodje izmene II. Glavne odgovornosti: — upoštevanje in izvajanje zahtev s področja varstva pri delu in požarnega varstva. 2. Delovnemu mestu upravljalec impregnirnega stroja v vlaknovin-škem oddelku v TOZD Saniteta se dodajo naslednje naloge: I. Dolžnosti: — v slučaju odsotnosti vodje izmene oziroma vzdrževalca stroja I. opravljanje naloge vodje izmene Pohod na Menino planino II. Glavne odgovornosti: — upoštevanje in izvajanje zahtev s področja varstva prd delu in požarnega varstva. ■ Odobrijo se sredstva za izdelavo 6 kom zalbojev za shranjevanje silikonskega traku (kolutov) za oddelek milkalnice v skupnem zne-sJku 57.37530 din. ■ Odobrijo se sredstva v višini 88.000,— din za nakup 4 kom transportnih vozičkov za oddelek otroške konfekcije. Proizvajalec »RU-PAC« — tip vozička PNT — 500 TOS z modro cerado — cena za 1 kom 22.000,— din. ■ Odobrijo se sredstva za nabavo 2 kom prikolic za notranji transport v oddelku trakotkalnice od podjetja »RU/PAC« v skupni vrednosti cca 44.000,— din. DELAVSKI SVET DSSS ■ Za ukinitev nadurnega dela in dela po pogodbah so bili sprejeti naslednji ukrepi: 1. Nadurno delo — dosledno se morajo izvajati določila splošnih aktov, ki predvidevajo predhodno odobritev nadurnega dela. Zato se mora večina nadur predvidevati s planom. — V samoupravnih aktih je tudi potrebno za režijska dela predvidevati prerazporeditev delovnega časa z namenom, da se v konicah dela daljši čas, med konicami pa tudi manj kot polni delovni čas. — Izboljšati organizacijo dela — proučiti možnosti za dvoizmensko delo oziroma za deljen deli ovni čas. 2. Pogodbe o delu — s koriščenjem dopustov skozi vse leto zmanjšati odsotnost v juliju in avgustu in tako zagotoviti pogoje za manjše zaposlovanje šolske mladine. — Proučiti možnosti in koristiti zaposlovanje za določen čas. — V večji meri izkoriščati znanje domačih strokovnjakov in za posamezne naloge tudi načrtno usposabljati. — Izboljšati organizacijo dela in organizirati opravljanje stalnih del z redno zaposlitvijo. ■ V 15-dnevno javno razpravo se daje predlog dopolnitve Akta o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti v DSSS in sicer za dela in naloge — vodja avtomatske obdelave podatkov — programer. POSLOVNI ODBOR TOZD SANITETA______________________________ ■ Odobri se sredstva cca 550,— din za izdelavo delovne mize za oddelek otroške konfekcije ■ Odobri se dodatna uporaba sredstev za izdelavo omare v vrednosti 10.384,45 din za oddelek tkalnice ovojev, al'i skupno s predhodno odobrenim zneskom 17.384,45 din. Korošec N. V okviru programa rekreacijske dejavnosiit pri KOOS TOSAMA, je planinska sekcija organizirala enodnevni izlet na Menino planino v nedeljo 31. maja 1981. Aktivnost tega izleta je točkovana z osmimi točkami. Izleta se je udeležilo 12 sodelavcev iz DO z družinskimi člani skupno 35 udeležencev. Zjutraj ob 6. uri smo se zbrali pred Tosamo. Z osebnimi vozili smo se odpeljali do prelaza Črnivec. Jutro je napovedovalo lepo vreme in kot se je izkazalo kasneje bi si talko vreme želeli tudi pri kasnejših pohodih. S parkirišča smo odšli po kolovozu, za nami pa je ostal pogled na parkirane avtomobile, ki so zapolnili jaso pred kočo. Ndkaj minut zložne hoje po cesti je zadostovalo za ogrevanje. Pot nas je nato peljala po gozdu in se strmo dvigala do prelaza pri Sedelcu. Kratek odmor je vsem dobro del; za nekatere je bil to tudi zajtrk. Nadaljevali smo po poti, ki se vlije ob pobočju na severni strani nekaj deset metrov pod robom posameznih vršakov. Na tej višini se nam je odprl lep pogled na Sa vinjsko dolino in kamniške pianine. Moč sonca pa je še vedno naraščala in z odvečno garderobo je bilo treba v nahrbtnik. Malo naprej se nam je odprl pogled na planino pod Prevalom, kjer srno se ob studencu odžejali, ljubitelji alpskega mleka pa so tudi prišli na svoj račun. Studencev med P0-tjo je bilo dovolj, talko da pr?: hude žeje ni bilo. Se zadnji vecj* 1 vzpon na Kurji vrh in nekaj rru-nut zložne hoje in bili smo Prl koči, ki je last PD Gornji Grad in je na višini 1453 m. Na klopen pred kočo smo se okrepčali, na ig' rišču pa smo odigrali prijateljsko nogometno tekmo. Nekateri med nami so se še preizkusili v furmanski veščini uporabe biča in že le bil čas za povratek. Še posneteK, dva za spomin, razglednico za domov in štampiljka, pa smo se morali posloviti. ,. Pot navzdol je bila malo bolj utrudljiva, saj bo kar držal gorniški rek, da »navzgor trpi srce, navzdol pa noge«. Tudi šal in vedr volje ni manjkalo. . Ob 17. uri smo se vrnili do C?r-ni.vca, utrujeni, vendar dobre vbljo-Večjih pošikodb ni bilo, bilo P je nekaj vrezov in dtišancev. Ob drugem izletu na KamnisK sedlo je zažoljeno, da se prijav še več ljubiteljev gora, saj bo po ravno tako zanimiva. ., Anzi FrrderiK Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Dušan Borštnar, Marta Drčar, Olga Jeretina, Marjana Lubi-nič, dipl. iur., Zdenka Kokalj — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Franc Arnuš, Miha Andrejka, I Jože Podpeskar, dipl. ing., Marija Presekar — korektor, Tone Stare — fotograf, Vladka Berlec — glavni urednik. Tisk: Papirkonfekcija Krško Naklada: 1.300 izvodov. ZAHVALE . Xs,ern sodelavikam sanitetne in 'troske konfekcije, še posebej pa najožjim sodelavkam pri I m.izju PP, se najtopleje zahval j u-m za, spominsko darilo in za vse dpe misli in želje izrečene ob slovesu. varfraV la^° se zahvaljujem tudi oostvu delovne organizacije za ^so 'z-kazano pozornost ob odhodu pokoj in želim višem skupaj še 01 ko delovnih uspehov. Ani Belci jan 15. 6. Hafner Marta, 14. 6. Peternel Greti, 1. 7. Pirnat Marija, 9. 7. Pod-bevšek Ani, 25. 6. Velkavrh Iva, 27. 6. Škarja Marija Sanitetna konfekcija 4. 7. Burja Olga, 18. 6. Hribar Pavla, 7. 7. Judež Milica, 29. 6. Jerin Tončka, 1. 7. Klakočar Marica, 30. 6. Lenček Malči, 8. 7. Marenk Vida, 2. 7. Mezek Lojizka, 1. 7. Pivec Mimi, 2. 7. Primec Helena, 6. 7. Rožič Ani, 28. 6. Tomažič Olga, 28. 6. Urbanija Marta .^odelavikam in sodelavcem iz uuelka mikalinice se prisrčno za-■ val;]ujem za izrečeno sožalje ter Kazanu pomoč ob smrti mojih lagiiih — ljube tete in očima, iskrena hvala Korošec Olgi in Jenko Metki zn trud Rode Zinka PO sindikata Saniteta II se ajlepše zahvaljujem za prijatelj-°biske in denarno pomoč v casu moje bolezni. Kovič Ivanka Ob smrti mojega dobrega očeta, iz v,s?rn sodelavcem in sodelavkam .oddelka tkalnice ovojev najfo-Vh, e zahvaliujem za denarna sred-va ter za izraze sožalja. p .^a prejeti denar se lepo zahva-jem tudi sindikalni organizaciji. Barllič Ančka Osebne vesti , Rojstni dan praznujejo od 12. do U. 7. 1981 »sir"™ SiinLi Burja Dragica, 12. 6. Blatnik Alaiz iP 7- Gri,1|j 0|ga> 20- 6- Judež J/> 11. 7. Korošec Olga, 28. 6. &>vačič 29' '7V'U: ^a, 8. 7. Kordež Draga, Ml,,.,." l-et>ar Pavla, 19. 6. Lenček i0vs ?• J2. 6. Pavli Ani, 30. 6. Bre-k Marija, 26. 6. Sedušak Ema Tkalnica ovojev H. 7. Breznik Olga, 9. 7. Kočar Milica, 29. 6. Kerč Milka, 22. 6. Ker-žan Peter, 24. 6. Šimenc Ani, 28. 6. Stare Olga Pripravljalnica 25. 6. Burkoljca Lojzka, 1. 7. Poj-bič Alojzija, 13. 6. Urbanija Tončka Avtomatska tkalnica 8. 7. Kosmač Branko, 18. 6. Markovič Milena, 2. 7. Pust Ivanka Belilnica 19. 6. Gaberšek Alojz, 7. 7. Gaberšek Ciril Viaknovinski oddelek 23. 6. Nakrtst Peter TOZD FILTRI 23. 6. Avbelj Olga, 13. 6. Barlič Madjeta, 15. 6. Hrovat Vida, 30. 6. Jelnikar Terezija, 29. 6. Karčič Pavla, 1. 7. Kveder Milena, 21. 6. Kočar Peter, 8. 7. Narobe Vera, 22. 6. Požar Anton, 23. 6. Ravnikar Francka, 22. 6. Ručigaj Olga SKUPNE SLUŽBE — DSSS Pomožni obrati 16. 6. Andrejka Anton, 17. 6. Ceglar Milan, 21. 6. Capuder Alojz, 28. 6. Kump Ciril, 18. 6. Rems Janez, 11. 7. Smrekar Anton, 26. 6. Šarc Janez, 9. 7. Vollkar Ivan Skupne službe 19. 6. Breceljnik Nuša, 24. 6. Graj-zer Vera, 9. 7. Jaretina Olga, oec., 24. 6. Kamin Pavla, 1. 7. Nahtigal Marija, 20. 6. Rožič Lojzka Komerciala 3. 7. Borštnar Dušan, 5. 7. Cedilnik Ani, 28. 6. Drčar Milan, L 7. Džafič Edham, 1. 7. Janič Viktor, 28. 6. Juhant Vera, 21. 6. Križman Zoran, 23. 6. Mushica Bajram, 4. 7. Prstec Darinka, 1. 7. Ravnikar Ciril, 18. 6. Stare Janez, 13. 6. Štrukelj Minka, 23. 6. Zupan Marlko ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZA CIJE — Hafner Branko — Balcijan Ani — Jug Anldrej — Vidmar Jože — Dečman Viktor — Vidergar Angelica PRIŠEL V DELOVNO ORGANIZA CIJO — Divjak Bojan POROČILI STA SE Strehar Zvonika — JUDEŽ * 1 2 Vehovec Zinlka — PICHLER ZAMUDNIKI V tej številki objavljamo zamudnike iz prejšnjega meseca, ker za majsko številko podatkov nismo dobili pravočasno. ZAMUDNIKI V MESECU APRILU 1981 1. DEČMAN Viktor (KS) — 6., 8., 10., 22. in 23. 2. BELCIJAN Bernarda (FRS) — 15. In 17. ZAMUDNIKI V MESECU MAJU 1981 NAGRADE Za križanko iz majske številke je prispela 101 reišiitev. Srečo pri žrebu pa so imeli: 1. nagrada — VODLAN Ana — DSSS, čistilika 2. nagrada — SVETLIN Marija — DiiSS, (laboratorij 3. nagrada — MISLEJ Tončka — TOZD Saniteta, sanitetna konfekcija Vsem nagrajencem prisrčne čestitke! MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES Hvala, ker ste v pesmi se mi oglasile in popravilno nekaj že uganile, ko boste piko še na i dodale, pa se boste posladkale. Zaideva vsa še ni končana, čeprav sem res jaz Rožič Ana, iz Zaboršta tudi doma, ■tam mi narava se smehlja. Rožič Ana