NOVI TEDNIK, Št. 30 - leto XLVI - Celje, 30. Vil. '92 Cena 80 tolarjev ^ Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Noč dolgih nožev Kako se bo končal spor med konjiškim županom in izvršnikom. Baraga že drugič toži. Stran 2. Slovenec brani Sarajevo Novi tednik ekskluzivno predstavlja portret novinarja Aleksandra-Saše Mlača. Stran 12-13. IZ VSEBINE: Volitve Kdo bo koga volil? Stran 7, Reportaža Oprostite, je to Slovenija? Stran 12. Celje Kakšen bo položaj Celja v pokrajini? Stran 2. Zeleni Jarh vrača udarec. Stran 3. Politična aritmetika Zupančič ni odstopil. Stran 5. Ko sosed postane rabelj Pretresljiva pripoved begunske družine, ki je doživela srbsko inačico koncentracijskih taborišč. Stran 13. Zapiski, ici se jiii vsi bojijo Amnesty International je najpo- membnejša svetovna organizacija za človekove pravice. Stran 9. Kje bodo radarji Novi tednik objavlja mesta in ure, kjer bodo celjski policisti opravljali kontrole hitrosti vožnje. Stran 15. Oblegani policaji Po sporu v gostilni Sonce so domačini na- padli skupino Bosan- cev, zatem pa še oble- gali tamkajšnjo poli- cijsko postajo. Stran 15. 2 KOMENTIRAMO Poletni škandali Piše: UERKA BIZlU Slovensko poletje tudi letos ni dolgočasno; že tako vroče in soparno ga še do- datno ogrevajo najrazlič- nejše zgodbe in politični, še bolj pa osebni spori, sovra- štva, nagajanja... Ko se je zdelo, da se Janševi premi- ki umirjajo, se je razplam- tela zgodba člana Predsed- stva Slovenije Cirila Zlob- ca in postala še bolj vroča, ko so se V petek na Pred- sedstvu dogovorili, da se naj oba akterja vzdržita javnih izjav. Toda javna zgodba se je začela že prej, takoj ko je Janša v svoji knjigi zapisal, da je bil Ci- ril Zlobec med vojno precej prestrašen in da je eden iz- med »najpogumnejših« slo- venskih politikov pravza- prav tujcem in tako tudi J A izdal državno skrivnost, kdaj se bo Slovenija osa- mosvojila. Predsedstvo se je javno zavzelo za Zlobca, vsa zadeva pa je začela do- bivati mednarodne razsež- nosti, saj porajajoča se vprašanja, če ni morda Slo- venija prisluškovala tujim veleposlaništvom, s kateri- mi se je Zlobec pogovarjal po telefonu, za državo niso nič kaj prijetna. Zdi pa se, da Predsedstvo Slovenije vedno bolj prevzema vlogo arbitra, pomirjevalca do skrajnosti skreganih poli- tikov. Zelo neprijetna za drža- vo pa je tudi ugotovitev re- publiškega poslanca, četu- di najbolj glasnega, Vito- mirja Grosa, da se v parla- mentu vedno bolj laže. Za- gotovo pa drži, da je v par- lamentu izjemno učinkovi- to podtikanje takšnih in drugačnih misli, zlasti ko gre za kakšne kadrovske zadeve, kar najpogosteje poteka v bifeju in v predd- verju. Dovolj je, če se na- migne, da je nekemu kan- didatu naklonjen Kučan, ali Peterle m polovica že glasuje proti njemu. Precej razburjenja je povzročila tudi igra z namigi, da bo dr. Drnovšek poleg trgo- vinskega ministra Jožeta Jeraja, zamenjal še cestne- ga Krajnca in industrijske- ga Šešoka... Včasih se zdi, da igram podleže celo pre- vidni in nezaupljivi Janez Drnovšek, ali zato še bolj. Predvsem pa ob Janševih Premikih najbolj odmeva drža zelenih in socialdemo- kratov, ki se ne morejo od- ločiti ali naj bodo na obla- sti ali v opoziciji. Na zad- njem zasedanju skupščine je bilo tako vroče, da je ze- lene prišel mirit sam pred- sednik dr. Plut, njih in svo- je pa je moral prepričevati tudi dr. Pučnik, da je du- ševno zdrav in mu nihče nič ne more podtakniti, kot so namigovali nekateri po- slanci. Med strankami vladne koalicije se šepeta, da bosta »črni Vane« kot Velenjčana Vaneta Gošni- ka imenujejo strankarski kolegi, in dr. Hubert Požar- nik počasi prestopila v eno izmed Demosovih strank. Vroče je tudi že v neka- terih ministrstvih, za kate- re je služba družbenega knjigovodstva ugotovila, da delujejo »diletantsko«, da je pri njih vrsta nepra- vilnosti, zaslediti je mogo- če celo naknadno poprav- ljanje pogodb, za razne in- vesticije sploh ni na tečajev, sklenjene pogodbe so po- manjkljive ... Bo to pov- zročilo nove zamenjave, morda staro novih mini- strov? Sicer je pa najbolj za- skrbljujoča ugotovitev ted- na tista, ki jo je izrekel podpredsednik vlade Her- man Rigelnik: »dva velika projekta sta: prvi je bil osamosvojitev Slovenije. Če ne bo izpeljan tudi eko- nomski projekt, je bil prvi zaman.« Tega pa seveda Slovenci sprtim politikom ne bomo smeli dovoliti. Noč dolgih nožev Poslanci izglasovali zaupnico predseilnllfu IS Rudliu Pelanu - Župan Jože Baraga predal drugo tožbo proti Petanu Zadnje zasedanje konjiške skupščine se je zavleklo pozno v noč in ko se je četrtek že prevesil v petek, so poslanci s tajnim glasovanjem izrekli zaupnico predsedniku Izvrš- nega sveta Rudiju Petanu, na- kar je župan Jože Baraga za- pustil zasedanje. Uvod je bil buren, saj je skupščina morala imenovati ravnatelje osnovnih šol, nalo- go pa so jim s svojo prisotnost- jo »otežili« posamezni kandi- dati in predstaviki svetov os- novnih šol. Tako so se »zaradi bojazni pred morebitnim šika- niranjem« odločili za tajno glasovanje, kar je po svoje po- menilo nezadovoljstvo z delom skupščinske komisije za voli- tve in imenovanja, ki se je jav- no opredelila do posameznih predlogov. Vse je bilo še bolj očitno, ko so bili znani izidi glasovanja: poslanci so potrdili sedem predlogov svetov osnovnih šol (štirim je skupščinska komisi- ja nasprotovala), v začetni po- stopek pa je bila vrnjena le kandidatura Antona Plaznika za ravnatelja osnovne šole Lo- če, ki sta jo podprla tako ko- misija kot svet. V vse bolj napetem ozračju pa je potekala razprava o po- ročilu komsije za preverjanje predloga župana Barage za nezaupnico predsedniku ob- činske vlade Petanu. Vodilna konjiška politika sta nizala dodatne argumente, bolj pre- pričljiv pa je bil Petan, saj je njegova vlada dobila zaupni- co, ki je pomenila odhod Jože- ta Barage. Ž.Z. Baraga o odstopu ne razmi- šlja: »Skupščino sem zapustil, moj odstop pa bo moral nekdo predlagati in ga argumentirati pred poslanci, ki bodo o tem odločali.« Primer s ponaraje- nim zapisnikom seje IS je zdaj na tožilstvu, kjer so je včeraj dobili še drugi primer Petan, ki proti Baragi sploh ni sprožil kazenske ovadbe, kot ja zapi- sal v svojem pismu, ki je bilo objavljeno v zadnji številki NT in zaradi tega se je Baraga od- ločil za novo tožbo. Ne smemo ostati na prepihu v proielftu '»Pokrajina s Celiem kot središčem^ morajo biti izraženi tudi interesi drugih občin člani celjskega izvršnega sveta so soglasno sprejeli po- nudbo strokovnjakov Razvoj- nega centra-Planiranje za iz- delavo projektne naloge »Po- krajina s Celjem kot središ- čem«. Sprva so — tudi na pripo- ročila minulih skupščinskih zasedanj — v Razvojnem centru nameravali projekt zastaviti kot »Celje-regijsko središče.« Osrednja naloga projekta je poiskati vsebinske skupne toč- ke in povezovalne interese ob- čin, ki so na nek način zaradi regijskih ustanov že zdaj veza- ne na Celje. Tudi reforma lo- kalne samouprave, ki je v Slo- veniji še v pripravi, predvide- va povezovanje novih občin v pokrajine. Na celjskem ob- močju bi se s pripravo projek- ta - izdelava prve faze bo ob- činski proračim stala nekaj več kot 26 tisoč DEM - lahko tudi bolje pripravili za zasto- panje regionalnih interesov do republike. Kot gosta sta se seje celjske- ga izvršnega sveta udeležila tudi Franjo Bartolac iz Vele- nja in Alfred Božič iz Mozirja, izvršniki ostalih petih občin pa so se opravičili. Prav Barto- lac je v razpravi opozarjal, da mora biti projekt zastavljen širše, tako da se bodo v njem našle vse sosednje občine. Dognane strokovne rešitve lahko sprožijo in okrepijo tudi politično voljo za združevanje v celjskem prostoru. V Mozirju o bodoči lokalni in regionalni organiziranosti po Božičevih besedah sicer še niso veliko govorili, a splošno vzdušje ob- čanov je vendarle naklonjeno Celju kot središču bodoče po- krajine. Pri tem pa naj bi bilo v Sloveniji le osem ali devet pokrajin, sicer od predvidene- ga regionalnega razvoja spet ne bo nič. Celje mora skupaj s sosed- njimi občinami pohiteti, najti skupne interese in jih kot takšne v pogovorih z državo tudi zagovarjati - sicer si na našem koncu ne gre obetati drugačnih časov kot takšnih, ki jih na prepihu med Ljublja- no in Mariborom živimo zdaj, je bilo še slišati v razpravi. Pri tem pa velja upoštevati tudi pripravljenost gospodarstva za skupno reševanje proble- mov in za skupen nastop v od- nosih do republike. Po bese- dah direktorja celjske Gospo- darske zbornice Franca Kna- felca so se namreč gospodar- stveniki s kole^ iz velenjske območne zbornice že dogovo- rili za sodelovanje vseh osmih občin. L STAMEJČIČ V razpravi so se dogovorili, da bodo v projektni svet, ki bo spremljal izdelavo naloge »Po- krajina s Celjem kot središ- čem« vključeni tudi predstav- niki vseh osmih občin celjske- ga območja. Po izdelavi prve faze bodo v Celju tudi odločili, ali naj v Razvojnem centru- Planiranje izdelajo tudi drugo fazo, ki je vredna nekaj manj kot 18 tisoč DEM. Do Icdaj kratek stik? Pred več kot mesecem dni je bil v Ljubljani zadnji usklajevalni pogovor med Izvršnim svetom občine Laško in Ministrstvom za obrambo Republike Slove- nije zaradi prevzema in od- prtja zdravilišča v Rimskih Toplicah. Objekt je zaprt že leto dni, še zdaj pa ni znano, kdaj ga bodo odprli in čigav bo. Laščani so pri- pravili projekt, zataknilo pa se je predvsem pri de- narju. V torek zjutraj nam je predsednik Izvršnega sveta občine Laško Roman Ma- tek povedal, da od zadnje- ga pogovora v Ljubljani ni- so dobili nobenega obvce- stila. Zgradba sredi lepega parka je tako zaprta, kraj pa zastonj čaka na prve obiskovalce, ki bi vrnili življenje in začeli prinašati denar. Roman Matek misli, da v Ljubljani iščejo druge va- riante, tako da zdravilišča ne bi dobili v roke Laščani. Kakor koli že, pogovori so na mrtvi točki, in sezona je povsem izgubljena. Tokrat se nekdo ne obnaša kot do- ber gospodar. Če bomo s prstom pokazali proti Ljubljani, se ne bomo veli- ko zmotili. TONE VRABL Gasilci vozijo vodo Dolgo vroče poletje je naj- bolj prizadelo odmaknjene kmetije po robovih celjske ob- čine. Na številnih mestih pri- manjkuje pitne vode, kar je še posebej problematično zaradi kmetov, ki se ukvarjajo z živi- norejo. Tako so prostovoljni gasilci v stalni akciji za prevoz pitne vode. Letos so jo prepe- ljali že več kot 432 kubikov. To je opravilo 119 gasilcev v 527 urah in s 47 vozili. Prevozili so 1559 km. Najprizadevnejši so gasilci Dobrne, Nove cerkve, Frankolovega, Vojnika, Lju- bečne in Prožinske vasi, torej društev, na katerih območjih je tudi največje pomanjkanje vode. Kmetje si vodo oziroma prevoze plačujejo sami. TV Srečanje izseljencev v Rogatcu v soboto je bilo v Rogatcu srečanje izseljencev iz Švice in Švedske, udeležUi so se ga predstavniki društev Lipa, Soča in Planika. Srečanje, ki so ga morali minulo leto zaradi vojne prestaviti, so pričeU z mašo v cerkvi sv. Jerneja. Po maši je bil kultiir- ni program v Šmidovem domu, kjer so izseljencem predstavili Slovenijo v ma- lem. Popoldan so imeli okroglo mizo, ki so jo omejili na občini Šmarje pri Jelšah in Slovenj Gradec, predstavnikov vlade namreč ni bilo. Pogovarjali so se o mož- nosti pridobitve dvojnega državljanstva s sklenitvijo zveze med delavcem v tujini in Slovence^n oz. Hrvatom, o volilni pra- vici, da bi lahko ljudje volili v tujini pisno oz. v klubskih prostorih pod nad- zorstvom ljudi iz konzulata in o nedelo- vanju parlamenta. Mesto Frauenfelt je Rogatcu, Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah podarilo svojo zastavo. »V nekaterih predelih v tujini so ljudje zelo dobro obveščeni, kaj se dogaja v domovini, ponekod pa nimajo nobenih informacij. Prav zato se izredno čudim ministru za Slovence po svetu, da ni prišel,« je dejal Ervin Želez- nik, predstavnik društva Lipa. V nedeljo je bilo v Rogaški Slatini prvo srečanje slovensko-švicarske konfedera- cije, znane pod imenom Slovica. To je zveza prijateljevanja in sodelovanja, je zveza pripadnikov in prijateljev Sloveni- je in Švice. Njen namen je razvijati prija- teljstvo in sodelovanje med ljudmi in in- stitucijami obeh dežel na pobočju druž- benega, kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Slovica naj bi bila most povezovanja ljudi različnih dežel. Na prvem srečanju so poročali o aktivno- stih, ocenili dosedanje delo in pri tem ugotovUi, da so prehodili pomembno ob- dobje osamosvajanja Slovenije. Tako si je v tem obdobju Slovica prizadevala za naše priznanje pri švicarskih oblasteh, sedaj pa si prizadeva za odpravo vizu- mov za državljane Slovenije, prizadevajo pa si tudi, da bi Švicarji bolje spoznali našo deželo in razumeli naše težnje po samostojnosti in neodvisnosti. Na obisku v Švici so bile že delegacije občine Šmar- je pri Jelšah, Žalec, Ljubljana, Rogaška Slatina, Rogatec, na obisku v Sloveniji pa je bila delegacija švicarskih učiteljev. Posebno pozornost so na sestanku v Ro- gaški Slatini namenili problematiki be- guncev. V Švici tečejo številne aktivnosti za pomoč beguncem, Švica naj bi spreje- la del beguncev ter pomagala Sloveniji pri zagotavljanju njihove oskrbe in na- stanitve. V Švici tečejo na njihovo pobu- do tudi različne akcije kot Švicarski otroci begunskim otrokom. Švicarske občine našim, in podobno. Predstavnika občin Šmerje pri Jelšah in Slovenj Gradec sta obljubila, da bosta predloge in sklepe posredovala vladi. SIMONA BRGLEZ Št. 30-30. julij 1992 3 Zeleni ex predsednik toži Poročali smo že, da so neza- dovoljni člani iz\TŠnega odbo- ra stranke Zelenih Celja od- stavili predsednika stranke Jožefa Jarha in ga do jeseni zamenjali s Pavlom Kavškom. V ponedeljek je v našo redak- cijo samoiniciativno prišel Jo- žef Jarh, da bi v javnosti obe- lodanil svoje videnje odstopa. Jožef Jarh je 21. julija oddal na Temeljnem javnem tožil- stvu v Celju in pri Službi druž- benega knjigovodstva Celje ovadbo zoper Pavla Kavška, Draga Černiča, Harolda Flisa in Rudolfa Kerša. V njej je za- pisal, da so vsi omenjeni sode- lovali pri zamenjavi ključav- nic v delovnih prostorih Kra- jevne skupnosti Dolgo polje, v prostorih Zelenih Celja, ter da so se samovoljno oklicali za člane izvršnega odbora te stranke. Jarh v ovadbi pojasnjuje, da so bili konec januarja 1990 za člane izvršnega odbora izvo- ljeni Jožef Jarh kot predsed- nik, Stanislav Pimat, pod- predsednik, ter Robert Host- nik, Nataša Jan, Milan Kova- čič in Mario Vrenko za člane. Zaradi nelegitimnega ravna- nja Kavška, Čemiča, Flisa in Kerša naj, kot meni Jarh, ukrepajo sodni organi. Obenem Jarh nove, po nje- govem samooklicane člane iz- vršnega odbora obtožuje tudi nezakonitega ravnanja z de- narjem stranke Zelenih Celja. Zato Službi družbenega knji- govodstva daje pobudo, naj preveri finančno poslovanje stranke. Harija Plisa in Draga Čemiča namreč obtožuje, da sta nameravala denar, name- njen stranki, uporabiti za ure- ditev studia za lokalno televi- zijo, ki naj bi zaživel nekje na Lavi, prostori so bojda že kup- ljeni. Ker naj se Jarh ne bi strinjal s takšno razporeditvi- jo sredstev, je bojda prišlo tudi do njegove zamenjave. Obe- nem obtožuje Kavška in Ker- ša, da zato, ker sta brezposel- na, iščeta v strankinih sred- stvih možnost za preživetje. Dejal je, da je od leta 1990, odkar sam opravlja predsedni- ško funkcijo, dobil strankinih sredstev le za morda dva me- seca dela, nekateri drugi pa naj bi zahtevali 50 nemških mark za uro dela v stranki, s čimer se Jarh kot predsednik ni strinjal. V telefonskem pogovoru s Pavlom Kavškom, ki stranko začasno vodi, potekal je v pe- tek popoldne, pa smo izvedeli. da so se v stranki odločili za zamenjavo v vodstvu iz že mi- nuli teden javno zapisanih ra- zlogov. Na daljši pogovor ni pristal, češ da so se v stranki odločili, da bodo javno sprego- vorili šele jeseni, na skupščini, ki jo pripravljajo. Od besed naj bi namreč prešli k deja- njem, je dejal Pavel Kavšek. Zato se do septembra ne želijo medijsko izpostavljati. NATAŠA GERKEŠ Zeleno, ki te ne razumem zeleno stranka Zelenih v Celju že od ustanovitve pogosto nastopa v lokalnih medijih. Najbolj izpostavljeni član je bil prav gotovo Jožef Jarh, njen sedaj bivši pred- sednik, ki je sicer ves čas trkal na ekološko zavest Celjanov, v praksi pa so be- sede obrodile piškave plo- dove. Ob nedavnih zapletih v stranki je mogoče zapisa- ti le, da Zelenih Celja tako ali tako nihče več ne jemlje resno. Za to so si krivi sami in veliko bodo morali stori- ti, da si bodo ugled vrnili, ali bolje, sploh ustvarili. S članstvom stranke Ze- lenih Celja bi imel gotovo veliko veselja kdo, ki se po- klicno ukvarja s proučeva- njem človeške psihe in osebnosti. O nenavadnih karakter- nih potezah njenega ex predsednika Jožefa Jarha, na primer, priča dejstvo, da je še pred nedavnim bljuval ogenj in žveplo na avtorico teh vrstic, v ponedeljek pa ji je prišel potožit o svojih težavah. Čeprav je bil po- gosto medijska tarča po- smeha zaradi svojih nena- vadnih izjav, Jožef Jarh zna odpuščati, kar je doka- zal s prijaznimi romanji v našo hišo, ko je z never- jetno trdo kožo vedno sto- ično prenesel vse vanj uperjene puščice. Zanimivo bi bilo preučiti tudi Pavla Kavška, kije bil v stranki dolgo časa znan kot oproda svojega šefa Jo- žefa, delala sta z roko v ro- ki, sedaj pa je Pavel odkril v Jožefu grešnega kozla in ga spodil iz stranke. Še največ veselja bi imel zgoraj omenjeni strokov- njak z Dragom Černičem, ki je zeleno strankarsko aktiven šele nekaj časa, vendar pa mu tudi ekologi- ja ne zbije iz glave sanj o lokalni televiziji, da o ka- belsko-televizijski mučka- lici, o. kateri smo že dosti pisali, niti ne govorimo. Tako je na okroglo mizo na to temo, pred nekaj meseci, samovoljno povabil Jarha in Kavška, ki sta dajala ne- kaj ekološko-kabelsko-te- levizijsko-OMV-petrolov- sko obarvanih misli. Če tu- di vi ne veste, kaj imajo skupnega, se ne jezite, saj niste edini. In če je Jožef Jarh takrat sodeloval na omenjeni okrogli mizi in tam razpredal misli o lo- kalnem TV studiu v prvi osebi, potem verjetno tudi sam ni povsem zelen pri za- mislih o TV studiu na Lavi. Sicer pa, kaj bi se jezili. V Novem tedniku, v rubriki Pisma bralcev, pričakujte prihodnji teden nadalje- vanko z naslovom Zeleno, ki te ne razumem zeleno. NATAŠA GERKEŠ Pšenica v silosih v celjskem Klasju ocenjuje- jo, da so spravili pod streho večino letošnje pšenice. Z ju- trišnjim dnem ne bo več po- poldanskih dežurstev v silosu, prav tako pšenice ne bodo več prevzemali ob sobotah in ne- deljah. Do zaključka redakcije so na Celjskem prevzeli skupno 2503 tone pšenice, od tega iz družbenega sektorja 1725 ton in iz zasebnega sektorja 778 ton. S kvaliteto so zadovoljni, glede na letošnje cenovne zdrahe pri prevzemu ni bilo večjih težav. Zasebni kmeto- valci iz zadruge Hmezad Šmarje so zvozili v silose 36 ton pšenice, iz celjske zadruge 55 ton, v bivši kmetijski za- drugi Savinjska dolina pa 74 ton. Med dn:žbenimi posestvi so v žalskem Kmetijstvu odda- li 745 ton, v konjiškem Zlatem griču 139 ton ter v Meji Šent- jur 124 ton pšenice. m Veleposlanik v Celju Na informativno-delovnem obisku v Celju se je minuli petek mudil nemški veleposlanik v Sloveniji Giinther Seibert, ki namerava v mesecih do konca leta kar najbolje spoznati Slovenijo in težave, s katerimi se srečujejo v posameznih občinah. Svoj ponovni obisk v Celju je napovedal že za september. V p>etkovem delovnem razgovoru so ga predstavniki celjske občine seznanili z zgodovinskim pomenom mesta ob Savinji in trenutnimi razmerami v občini, gost pa se je najbolj zanimal za položaj celjskega gospodarstva. Tako ga je zanimalo, koliko je celjsko gospodarstvo prizadeto z izgubo trgov v bivših jugoslovanskih republikah, kako poteka prestrukturiranje gospodarstva in kako je z brez- poselnostjo v občini. Ob tem se je pozanimal še za najbolj pereča ekološka vprašanja ter povprašal, kakšna je vloga Celja z okolico v slovenskem zdraviliškem turizmu. Veleposlanik Gunther Seibert je v petek obiskal še celjski Emo in Železarno Štore. ^^ Prodaja Mestnega gradu Celjski izvTŠni svet je na zadnji seji ocenil, da poskus razpisa, s katerim bi v časovni zakup oddali prostore Kulturnega stolpa v Mestnem gradu, ni bil uspešen. Strokovne službe za stano- vanjsko gospodarstvo OSUPVO so zato zadolžili, da pripravijo vse potrebno za prodajo teh prostorov. Na licitaciji naj bi prodali 414 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v pritličju in prvem nadstropju Kulturnega stolpa. Z izkupičkom od prodaje bi zagotovili denar, potreben za nadaljnjo prenovo Mestnega gradu. Ocenjena vrednost poslov- nih prostorov, ki bo veljala tudi za izklicno ceno na licitaciji, pa je za pritličje 138 tisoč 600 SIT in za prvo nadstropje 118 tisoč 850 SIT po kvadratnem metru. IS V Vrliovem se je premaicnilo Dela na objektu hidroele- krame Vrhovo pri Radečah se nadaljujejo! Izvajalcem je uspelo zbrati 20 milijonov mark in sicer s pomočjo krat- koročnih komercialnih kredi- tov od bank ter nekaterih po- djetij, zdaj pa potekajo razgo- vori s podpredsednikom slo- venske vlade Hermanom Ri- gelnikom in ministrom za energetiko Francem Avber- škom o zagotovitvi še nadalj- njih 18 milijonov mark, kar bi približno zadostovalo za zgo- tovitev prvih del do obratova- nja HE Vrhovo. Trenutno je na gradbišču Vrhovo več kot sto delavcev treh podjetij, ki opravljajo predvsem gradbena dela. Gra- diš niža obrambni zid gradbe- ne jame in dela na fazi, ki gre skozi prelivna polja (tu kasni- jo šest do sedem tednov zaradi nizkega vodostaja Save), celj- ski Nivo in novomeški VGP pa utrjujeta brežine na obeh stra- neh Save. Vodja gradnje je Alojz Nu- čič iz ljubljanskega Smelta: »Upam, da bo skupščina potr- dila sklep o tem, da se v na- slednjih mesecih zagotovi še okoli 18 milijonov mark. Če bi imeli denar, bi že ta teden lah- ko šli z opremo na testiranje. V omenjenih osemnajstih mili- jonih mark je tudi šest milijo- nov, ki jih dolgujemo tistim, ki so že delali na objektu pa jih nismo uspeli plačati. Tako smo samo Rade Končarju dolžni okoli 300 milijonov tolarjev in ga zato trenutno tudi ni na gradbišču. Zdaj moramo iti do konca in ne smemo odnehati. Oprema ne more čakati in jo je treba ustrezno zaščiti. Možnosti za zagotovitev po- trebnega denarja so v tujini, kjer kažejo za sodelovanje do- ločen interes. Dolg bi lahko vračali s tokom. Težje bo de- nar najti doma. TONE VRABL Nevama lahkost prepiranja Odnosi med Slovenijo in Hrvaško gredo v zelo ne- varne vode. Od zanemarlji- vih in otročjih zamer, med skromnim račkom Kuča- nom in napihnjenim peteli- nom Tudmanom (naslovni- ca Mladine) do zelo kom- pliciranih problemov in prepirov, ki se v skrajni po- sledici, ob medijski »logi- stični podpori« in prenape- ti politiki lahko sprevrže tudi v sovraštvo z nepred- vidljivimi posledicami. »Dejstvo je, da so Slo- venci in Hrvati narod, ki se nima preveč rad, vendar pa se tudi ne sovraži, prihod- nost njunih odnosov pa ne temelji na emocijah, mar- več na interesih,« je pred časom v intervjuju za naš časopis izjavil bivši Tu- dmanov svetovalec dr. Sla- ven Letica. Da ima še kako prav, se je mogoče prepri- čati na najbolj banalen na- čin: dovolj je prisluhniti govoricam ljudi, ki za Hr- vate najraje rečejo, da so »hinavci« in za katere so tudi mnogi v času osamo- svajanja govorili, da se z njimi ni dobro preveč zbliževati, po drugi strani pa seveda Slovencev to prav nič ne moti, da ne bi masovno kupovali špeceri- jo onkraj Sotle in Kolpe v hrvaških »Debelih Ber- tah« in se lepo oblačili v kakovostnih zagrebških butikih. Ker je poceni. Pragmatizem. Hladna bližina: Zgodo- vina slovensko-hrvaškega razhajanja se ne začenja od slovenske vojne, kot mnogi mislijo, ampak dosti prej, ko je bilo treba resnično uresničevati zamisli o osa- mosvajanju in dosledno stati za konfederalnimi in potem »državotvornimi« predlogi. Dejstvo je, da je Slovenija zelo točno vede- la, kaj hoče in kaj ji preti, medtem ko so sosedi nasto- pali mnogo bolj »zihera- ško« (kar je po svoje tudi razumljivo zaradi srbske enklave), obenem je hrva- ško vodstvo sklepalo zelo gnile kompromise na račun Bosne in Hercegovine (Tu- dman-Miloševič v Karad- ordevu), pa tudi zelo naiv- no (razorožitev Teritorial- ne obrambe, »kninska vstaja«, poskus državnega udara, dolgotrajno razkri- vanje »tamponske« vloge Jugoslovanske armade). Seveda pa je res, da je bila pika na i tem nesoglasjem hrvaška pasivnost ob slo- venski vojni. Seveda je zdaj mogoče špekulirati, da bi lahko bi- lo vse drugače tako za Slo- venijo kot za Hrvaško in za Bosno in Hercegovino, če bi se Hrvati takoj priklju- čili. Morda bi se v takem primeru armada prej no- tranje in moralno razkroji- la in bi se lahko izognili tako številnim žrtvam in škodi. Vendar pa je to malo verjetno. Prej bi vzdržala teza, da je Jugoslovanska armada hotela prav to, saj bi ji širše operiranje ob pri- stanku Jamesa Bakerja za »mehko discipliniranje«, bilo lažje prikazati kot bit- ko za ohranjanje Jugosla- vije. Armada si s tem ne bi izbrala »omejenih ciljev« (mejni prehodi), ampak bi takoj začela s totalno vojno tudi v Sloveniji. Tudi moti- vacija njenih najbolj skraj- nih pripadnikov bi bila bi- stveno večja, kar kažejo tu- di razkritja nekaterih ge- neralov (na primer Vasili- jeviča v Ninu o velikem ra- zočaranju mladih srbskih častnikov, ki so nezado- voljni zaradi poraza v Slo- veniji hoteli izvesti državni udar proti Kadijeviču). Slovenija bi bila ob takem scenariju morda še sedaj v vojni in seveda z mnogo večjimi posledicami. Zana- šanje na mednarodno skupnost je namreč zelo problematično: OZN te si- cer prizna, ampak ne stori nič odločnega, da bi pre- prečila eksodus skoraj že dveh milijonov Muslima- nov. Tudi Kiro Gligorov je že začel verjeti, da te nihče ne prizna, če nimaš vojne, seveda pod pogojem da jo dobiš (Slovenija) ali pa da si vsaj enakopraven (Hrva- ška). Zato si ne gre delati utvar: če bi armadi uspelo, da bi po češkoslovaškem vzorcu zadušila vstajo, bi mednarodna skupnost si- cer vse skupaj obsodila, ampak zamižala na eno oko, kajti zelo očitno je, da nerada priznava nove dr- žave in da se nerada, še zla- sti če ne gre za neposredne interese velesil, zapleta v notranje vojne. Model normalizacije: po dolgotrajnem izmikanju, manevriranju in izsiljeva- nju, so naši sosedi vendarle povedali, kaj želijo v zame- no za stvari, ki so zelo bi- stvene za Slovenijo. S tem vzpostavljajo osnove za najbolj modeme in očitno tudi najboljše in najbolj prijateljske o' v kara- vanski izvedbi oziroma station wagon. (na sliki). Avtomobil, bo nastajal v Toyotini ameri- ški tovarni, od tam pa ga bodo izvažali tako v Evropo kot tudi na Japonsko. Toyotin camry station wa- gon se vsaj navzven zgleduje po sedanji oblikovalski modi, ki tako časti karoserijsko za- obljenost. Če vsaj na prednjem delu kakšnih izjemnih poseb- nosti ni, je zadnji del obliko- van dokaj pogumno in razme- roma izvirno, po svoje pa sta za camry station wagon zna- čilna tu^ dva brisalnika zad- njega stekla na petih vratih. Bistvo karavana je seveda v karavanskem zadku in raz- položljivem prostoru, ki ga ta ponuja. Pri normalni razpore- ditvi sedežev je v prtljažniku prostora za 533 litrov, ko so zadnji sedeži položeni in zlo- ženi, nastane 1610 litrov velik prostor. To med drugim pome- ni, da se bo lahko camry po tej strani ustrezno kosal z drugi- mi primernimi avtomobili (BMW touring serije 5, pa mercedes benz T, ford scorpio tumier ipd.). Japonska avto- mobilska tovarna karavanske- mu camryju namenja dva mo- torja, in sicer: 2164-kubični bencinski štirivaljnik z naj- večjo močjo 100 kW/136 KM pri 5400 vrtljajih v minuti in šestvaljnik z delovno prostor- nino tri litre in 188 KM. Če Toyota in srednjerazredni ka- ravan ponujata ustrezno kva- liteto in relativno dobro opremljenost v primerjavi s konkurenco, je cena kot po- memben adut v boju za kupce še toliko bolj pomembna. V Nemčiji, kjer bo v kratkem stekla prodaja karavana, bo motorno šibkejša različica sta- la nekaj več kot 42 tisoč mark, močnejša pa 51.400 mark. Kdaj bo - če sploh - toyota ca- mry station wagon naprodaj pri nas, pa je seveda nekaj či- sto drugega. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Na tokratnem sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je bilo na prodaj 569 vozil, od katerih se jih je 21 tudi prodalo, torej v povprečju vsak sedemindvajseti avtomobil. Organizatorji so udeležbo in prodajo na sejmu ocenili kot solidno, saj je potrebno upoštevati čas dopustov - kar se sicer ni preveč poznalo - zatem soparno vreme in tudi dejstvo, da je večina obiskovalcev sejma prihajala z dolenjske in primorske. Cene vozil so bile v primerjavi s preteklim tednom malenkostno višje, Cene vozil v tabeli so postavljene v nemških markah in so le okvirne. PRIMOŽ ŠKERL Št. 30 - 30. julij 1992 19 št.30-30.julij 1992 20 Št. 30 - 30. julij 1992 21 Št. 30 - 30. julij 1992 122 št.30-30.julij 1992 Št. 30 - 30. julij 1992 124 Teniška zveza Konjiški župan Jože Baraga je na novinarski konferenci, na kateri je -obiral- premiera Petana, izjavil, da ne pozna ni- kogar na Celjski UNZ. Nam pa je vendarle prišlo na uho. da občasno igra tenis z \-isoko ži- \ino z UNZ. Ali je gospod žu- pan želel pred no\inarji pri- kriti kakšno prijateljsko zve- zo. ali pa tako ignorira svoje teniške nasprotnike, da jih zu- naj ighšča sploh ne pozna i' Bo- mo preverili... Preusmeritev IMk? No\i direktor Ema Maks Bastl je prepričan, da lahko firmo reši le velik izvoz. »Če ne bodo šli piskri. bomo pa pre- šaltali na koloMrate. stare omare in druge starine, saj je naš novi šef specialist za to.« je ondan za šankom modroval eden od delavcev »kširfa- brike"... Lojze Peterle (SKD) dr. Du- šanu Plutu (Zeleni) tik pred odhodom iz Ljubljane: »Me pa res zanima, kaj hočejo tvoji Belokrajnci... Namesto, da bi bUi zadovoljni, kako jih Du- lejnci dobrohotno sprejemamo v svoja nedrja, zganjajo vik in krik. da z nami v španoviji že ne bodo šli na volitve... Čas bi že bil. da jim poveš, kako jih v republiki ti nič bolje ne za- stopaš. kot pa jaz!" (šušlja se) Črni iiumor Cinkarni še vedno trdijo, da s svojo umazano industrijo skrbijo za občo blaginjo Celja- nov. V zadnjem tovarniškem glasilu so tako zapisali, da je titanov dioksid proizvod dvig- njene življenjske ra\rn! Ja. hvala za takšno blagostanje... S čim se iivaiimo... Nemški veleposlanik v Slo- veniji Gunther Seibert je med neda\TLim obiskom i' Celju po- zorno prisluhnil županu Roj- cu. ki mu je pripovedoval o rimskih izkopaninah, celj- skih grofih in drugih znameni- tostih knežjega mesta. Da go- spoda veleposlanika zelo zani- majo ostanki slavne celjske preteklosti, pa je pokazal tudi s tem, ko je obiskal Emo in železarno... Previilnost ni odveč Po vsej Sloveniji so olimpij- ce na pot v Barcelono pospre- mili z velikim pompom, le v Celju so se obotavljali Na Športni zvezi se očitno držijo pregovora, da je previdnost mati modrosti in niso želeli ni- česar tvegati: »Kaj pa, če Cuk osvoji medaljo? Dveh spreje- mov pa že ne bomo priprav- Ijah!« JJ brez časopisov! Odžagani šef celjskih Zele- nih Jožef Jarh ni ostal samo brez stolčka, ampak mu pre- \Tatniki grozijo tudi z infor- macijsko blokado. Te dni so namreč odpovedali časopise, ki so doslej prihajali na Jože- fov domač naslov, plačevala pa jih je stranka. Ubogi Jožef! Zdaj bo moral celo plačevati, če bo hotel v časopisih brati o svojih podvigih... Judež ni izdal boga Zeleni Pavel Kavšek, ki do jeseni nadomešča na predsed- niškem stolčku Jožefa Jarha, je njega dni sodil med vnete Jožefove pristaše. Potem, ko mu je obrnil hrbet in ga stresel s predsedniškega stolčka. Kavšek še vedno prizanesljivo govoii o svojem ex šefu. Toda red mora biti. si je rekel, in s težkim srcem sedel na njego- vo mesto. Zeleni so se udarili Obračun pri O.K. sodniku napoveduje Zeleni ex predsed- nik Jožef Jarh štirim članom stranke Zelenih Celja, ki so ga v času njegove odsotnosti od- žagali. njegovi ženi pa vzeli službo. Pričakovati je živahen strankarski spor. ki bo začmil čas poletnih kumaric. Zeleni verbalni pistolerosi se namreč nameravajo udariti, novmarji pa si manemo roke in ostrimo peresa... »Nedavni odstop šmarskega župana Potočnika nekateri razlagajo kot šentjurski sindrom. V Šmarje naj bi ga zanesel komandir policijske postaje Kokot. ki je prišel tja službovat iz Šentjurja. Slišati je. da so bolezenske znake, značilne za šentjurski sindrom, opažih tudi v sosednjih Konjicah. Ne i-edo pa še. kako so bacili zašli v njihovo občino in kdo jim bo podlegel: župan Baraga ali premier Petan...«. smo zapisali v eni od TRAČ-nic zadnjih lanskih številk Novega tednika. Pa naj še kdo reče. da naša rubrika ni preroška! Lani decembra smo napovedali tisto, kar se v konjiški fari dogaja danes. No. šentjurski sindrom je to pot res imel kar dolgo inkubacijsko dobo. je pa vendarle udaril tako. kot smo že pred osmimi meseci svarili. Vse bolj pa postaja tudi jasno, koga je položil... .. .da v celjskem Ingradu z rapisom za mesto gene- ralnega direktorja in tudi s strani občinskih oblasti močno podprtim snublje- njem, naj se v podjetje ven- darle \Tne Dušan Štiherl, niso najbolj resno mislili. Kako bi si sicer lahko ra- zložili dobrohotno pripom- bo Ingradovcev, naj bodoči generalni v žalski firmi, kjer je zdaj zaposlen, lepo »udari tri pla ve« pa ga bo- do Savinjčani že prepustili nazaj gradbenikom... Lovijo majhne ribe Po napornem vsakodnev- nem delu si tudi policisti tu in tam lahko privoščijo kakšen piknik. Celjski so se pred dne- vi zbrali na ribjem pikniku ob Šmartinskem jezeru. Pravijo, da je bilo veselo. Na sliki \idi- mo pomočnika komandirja celjske policijske postaje Mar- ka Gabra. Ulovil je le majhne ribe. Tudi na sploh se sicer zadnje čase dogaja, da ulovijo več majhnih kot pa velikih rib. Vehke so mnogo bolj zvite, o roparicah pa itak ni, da bi posebej razmišljali. JANEZ VEDENIK NAJ MUZIKANTI POVEDO Mi imamo vedno cajii s »Ko pridem v Lašk na grad, ljudje v me- stu točno vedo, da jest >špilam<. Moj sakso- fon je tako glasen, da se sliši daleč naokol'. Jaz pravim - glavno, da je na glas. Da se ve, da je ohcet,« pravi Boštjan Mastnak iz De- bra pri Laškem, ki se rad pohvali, da nima še toliko časa, da bi za svojo ohcet poskrbel. »Ljudje me sprašujejo, kdaj se bom ože- nil. Pa jim na kratko odgovorim - v soboto. Katero, pa je še vprašaj! Trenutno sem med fanti, s katerimi hodim okoli, največja slika, brez katere ne sme biti nobene ohceti. Sicer je zadnje čase kar \Tedu. Saj so ohceti krat- ke in ni tako naporno. Če grem v soboto, sem običajno v nedeljo že doma. Včasih pa sem šel v petek, pa smo jo žingaU do pone- deljkovega jutranjega šihta. Zgodijo pa se nam vse sorte stvari. Včasih nam tudi kuharce kaj zagodejo. Oni dan so nam v lepo pečeno torto namešale vse sorte stvari. Tudi cele orehe, obrane kurje kosti, pa še okoli tri metre knapovskega štrika. Ob tem pa so pristavile še en skrhan nož. Am- pak mi imamo >cajk< vedno s seboj, da ni zagate. Naši pripomočki so med drugimi žaga in sekira, ko pa bomo še več zaslužili, si kupimo motorko. S sabo imamo tudi en žakl s cotami, za vsemogoče igre. In Bog ne daj, da bi se komu dremalo, takrat jih po- šljem ven. Tudi po bregu morajo plesati po taktih kakršne narekujemo mi, muzikanti. Pa pod mizo in na stolih gre naš vlak. Saj ne, da si delam reklamo, ampak, to je treba doživeti. Nekateri bi se zaradi mene oziro- ma naše muz'ke najrajši še enkrat ženili. Da bi jim še enkrat igrali!« EDI MASNEC Ena iz Boštjanovega rokava Možakar iz oddaljene hribovske vasi, se vsako leto enkrat napoti v mesto. Toliko, da plača davke. Zadnjič je naletel na železni- ško progo in godrnjal: »Čudni so ti cajti. Zdaj pa stopnice kar po ravnem speljujejo. Pa >galender< so tudi tak nizko naredili.« Ko se je tako plazil po progi, ni razumel, da je pisk vlaka namenjen njemu. Težko poškodovanega so pripeljali v bolnišnico. Obiskati ga je prišla celo žena, ki si je v me- stu mimogrede kupila lonec za kuhanje mleka z opozorilnim piskom. Ko je možakar okreval in se napotil nazaj v planinski raj, je zjutraj zaslišal piskanje na svojem >šporher- tu<. Pograbil je lonec in ga vrgel po bregu, ženi pa dejal: »Zdaj ga je treba uničit, ko je še majhen, ko zraste, te tako povozi.« STRAN{KA) ŠALJIVCEV Šale za današnjo stran so prispevali: Hil- da Klampfer iz Petrovč, Meta Golavšek iz Velike Pirešice, Vinko Aristoimik iz Celja in Simon Šofran iz Kalobja. Najboljši mož Nekega dne so se tri žene hvalile, katera ima boljšega in bolj smešnega moža, črnca. Pr\'a je dejala: »Moj mož se je urezal in mu je pnkapljala črna kri!« Druga pa je rekla: »Kaj pa moj, ko si je zlomil nogo mu je ven pogledala črna kost.« »To še ni nič!« je zakričala tretja. »Kaj pa moj, ko je takega spohal, da je bila v sobi tri dni tema." Iz taborišča Dva taboriščnika sedita v taborišču za barako. Ko se je bližal čas kosila, začne eden od njiju vihati nos in ovohavati in reče: »Mislim, da bo danes pecivo pri kosilu.« Drugi odvrne: »Ali ne veš, da danes sežigajo sladkorne bolnike?« Poročna Mladoporočenca prideta domov k moževi mami ravno od medenih tednov. Ko vstopi- ta v hišo, jih moževa mama lepo pozdravi in pravi nevesti: »Tako, moja snaha, zdaj ti bom pa povedala kakšno navado imam pri tej hiši! Vsako jutro vstanem ob devetih in spijem dva šilčka. Potem pa, če imam ruto nazaj zavezano, sem dobre volje, če pa na- prej, pa slabe.« Nekaj časa jo snaha gleda, potem pa pravi: »Zdaj ti bom pa še jaz povedala svojo navado. Jaz vstanem ob pol enajstih, spijem 4 šilčke, potem pa me nič ne briga, kako imaš ti zavezano ruto.« Debata »Sosed, na koga se je pa tvoja žena včeraj zvečer tako drla?« »Na psa!« »Ubogi pes! Slišal sem, da mu bo vzela tudi ključ od stanovanja!« Št.30 -30.julij 1992