v torek, Mrtek i is-v • i/haja in ».Iji r .Man Ml bf»« pošiljanja M ,lom «ar«e l.to ifl. - r n pol l-i . . . 4 ,, - , II frtrt leta . I ,, V) ,
Po pošti.
/> mi Mi 10 gi.
M pol leta    A       - , i>ttt leta ^ ,.  »o ,
VrmlniStvo in upraTiiiiitt ,  n i stolnem trgu (Dom plati) hii. it. 179.
St. 11».
O/nniillj. i 8l navadno dr.atopn.
t r ■ t   Re plaćnjr •i kr., će ne natisne Ikrat S kr. ce i« U*ka Škrat 4 kr. (» te ti»ka Škrat, vele ptsmenke se pWn -jejo po prostoru.
Za Tsak tiiek j. plavut kolek (»tempelj) ?» 30 k.
H okop i, 1 »t ne Traiajo, lopini naj se - I,- » lin franknjojo.
V Mariboru        septembra 18G9.
Tet5aj II.
Telegram „Slov. Narodu.4'
1* r n g a 22. Bept.
Dozdaj je iz kmetskih okrajev znano trideset volitev. Povsod so čeaki deklnranti enoglasno voljeni. 1/. osmih okrajev se Se ne ve. Vspeh pa je za Čehe gotov.
0 neznačajnosti nekaj.
Iz Ljubljane [Izv. dop.] Dr. Khui, C. kr. dvorni svetovalec dozdnj še ni mandata položil, in hodi šo zmerom v deželni zbor kranjski! Vsled te v zgodovini parlament o-nega življenja neponinjive predrznosti mu je poslal klub vseh narodnih kranj-skili poslancev (21 po številu) niže od besede do besedo navedeni poziv (auftordcrung), da uaj mandat položi. Ako no bo ta poziv z železnimi plo-šami oklepanega dr. Cenetovega lica predrl, bodo se njegovi raznim elanom narodnega kluba lesfi")., 18G0. in 18G7. leta pisani listi javnosti predali, v kterih nekterih Ceno med drugim tako neusmiljeno po Beustu, po Giskri in po drugih veljakih novo liberalne dre maha. da ga mora vlada prvi dan iz .službo izpoditi, ako še kaj do svojega poštenja drži. — Dr. Ceno se je poleg Dežmana vsodcl, kteri ga sicer v „Tagblattu" zarad strankine discipline zagovarja, ali ob enem tako hladnokrvno in mrzlo gleda, in ravno tako ž njim občuje, da mu je na obrazu brati, da mu nič kaj preveč ne upa pn starem pravilu: odpadnik odpadnika zaničuje. — Poziv se glasi:
Častiti gospod dr. Klun, o. k. dvorni svotovnlec, sedaj v Ljubljani.
Vašo blagorodje1! Vi se boste spominjali, da sto po svoji prvi izvolitvi za deželnega poslanca pristopili klubu večine kranjskega dež. zbora; da — ko jo imel Icluli kandidate za državno poslance postavljati, enoglasno se je sklenilo, da mora vsak kandidat s podano roko obljubiti, da se bo podvrgava] večini nnšega državnega poslanstva, in da odloži poslanstvo, ako hi mu klub večine Jezdnega zbora izrekel, da do njega nima več zaupanja.
Vi se boste tudi spominjali, da ste kot postavljen kandidat vso to obljubili, in vpričo vseh klubov i h udov s podano roko slo vosa o potrdili.
Na podlagi te Vaše obljube Vas jo narodni volilni odbor po raz pustu deželnega zbora spet za kandidata postavil, ter sto bili vsled domo Ijubnega odstopa značajnih in nesebičnih mož v drugo v naš deželni in potem, ko je bil klub z Vami vred enoglasno sklenil, da gori omonjena obljuba vežo tudi za tc volitve, tudi v državni zbor izvoljeni.
Po enoglasnem sklepu našega kluba sto Vi, kakor drugi državni poslanci naše stranke, vstopili v državni zbor; ali v tem, ko so ti mislim
svojih vohlcev zvesti ostali, koristi naše dežele in našega naroda, kolikor je bilo mogoče, kar najkrepkeje zastopali, ločili ste so Vi od njih in razodevali »te ponavljano z djanjem in besedo, da ste nastopili drugo od naše popolnemu različno pot.
Mi smo daleč od tega. da bi hoteli, posebno narodnemu zastopniku, .ratiti svobodo, izrekati Bvoje misli, kakor ga je koli volja; tudi pripuščamo Vali njeŽnočutnosti in Vašemu poznanju ustavno navado v državah, ki imajo žo skozi stoletja potrjene svobodnoinislene ustave, razsoditi, ali ni moralna đolinost narodnemu zastopniku, da svoj mandal nazaj položi v roko svojim volttcem, nko sklone novo, njihovim mislim nasprotno pot ubrati, posobno, ako se to zgodi, ko ob enem državno službo nastopi.
Isto tako moralno Vašemu razsodku prepustiti, kaj ima storiti pravi narodni zastopnik, ako sprejmo skoraj enoglasno nezaupnico od svojih volflcev. Nasproti tomu smo pa z ozirom na Vašo od začetka omenjeno dobrovoljno slovesno obljubo sebi in svoji deželi dolžni, da Vam jasno in ne« dvomljive izrečemo, da Vi nikakor več nimate zaupanja od kluba v o r i n o deželnega z b o r a.
Ko \am to vsled enoglasnega sklopa s tem naznanjamo, pričakujemo, da ..vejo možko besedo dopolnite.
Od kluba večine kranjskega deželnega zbora. V Ljubljani, 1"». septembra 1809.
Dr. J. Bleivveis, kluba prodsednik.
Nemško namere.
Glasilo Giskro - Herbstovih vladnih nazorov, v zadnjih časih jako odkritosrčna „N. fr. Presse." v denašnjem listu joka, da jo Av.strija vsled vojne 1. 186G. izpahnena iz nemško zveze. Zakaj, to jo jasno iz tega-le stavka: „Cehovstvo in Slovenstvo, to pri t liko grmovje v slovanskem logu (dieses kriippelgevvaehs im slavischon haine), no bi tako v svoji rasti po konci norelo, ne bi tako predrzno glavo vzdigovalo, ko bi peško in Kranjsko bili ie deželi nemško zveze." Slovenci! Ali v očigled tc izpovedi, ktera jo odkritosrčna, ne bomo rekli, blagoslovljeno bodi 1. I8fir.., in blagoslovljena bitvn pri Sadovi? Kajti kdo jo kriv, ako jo slovenstvo pritlikava, potlačena, nerazvita rast v slovanskem logu? Kdo drugi, kakor tisočletni nemški pritisk, ki je svoj mozeg dobival iz „rajha", ter ni pustil, da bi B6 bila slovenska rast v slovanskem logu razcvela kakor zdaj hočemo, da bi se, in kakor bomo boteli, dokler bo poslednji slovenski domoljub živ, in dokler bo kot moralna zaslomba za nami stal ogromen zid Slovanstva. V zgodovini jo pravična previdnost. Ta jo raztrgala vez, ki ni imela nobeno naravno in človeško pravice vezati nas tam, kamor po naravi ne spadamo. ,,KrippolgcwiichsI" To očitanje od nemške strani nam Slovencem, jo ravno tako surovo, kakor jc surovo roganjo onega človeka,  ki jo svojega bližnjega v vodo vrgel, pa so mu potem posmehova1
Narodopisne slike iz življenja našega naroda.
V. Z en i te v.
(Dalje,
Oženiti se jo lahko, pravi pregovor, ali ženo gospodinjo dobiti, to je težko. Co je žena kriva slabemu zakonskemu življenju, jej poinilovaje de: »lalio si se omožila, tvoj mož pa še. slabše oženil.
Vsaka deklica si želi v zakonski stan priti. Jaz si deklice misliti ne »»orem, ki si tega no bi želeln; iu dasiravno so maraiktera sramuje, te željo °čitno in javno izreči, vendar so noter pod nederoem tim glasneje razodevajo, nobena misel no izpolnuje dekličji miselni obseg tako popolnoma, kakor ravno Wis«| na zenitov. Ta misol jo tista, ki dekličjo domislijo v najveći plamen špiriti more. Meni so noben berač, noben revež tako v srce noter no sinili. *&kor deklica, ki si vse mogoče prizadeva dobiti moža, pa ga vendar ne '"oro dobiti. Mlada je, poštena je. delavna je, pridna je, zna gospodinjiti, ta! celo lepa je, in zares vredna moža, pa — ker nima dote, ostane samica »boiica vse svoje žive dni. Svet, ki le na doto, pa na doto iu na nič drugega nego na doto gleda, je v tem pogledu zares zelo grd, zelo spačen. Kjer 'Palec jezika nima" tam dene« o ženitvi šc govora nil Kaj ljubečo srce ni tudi dota? Kaj žuljav dlan ni tudi dota? Kaj poštenje in dober glas nista tudi dota? Kaj varčnost ni tudi dota? Svet pravi da nak! ter lo to za Jo,° ima, kar se v goldinarjih zbrojiti da. Naj bi pa dotolovci nikdar poza-
11 pregovora, ki pravi: ženina dota pri vratih notri, pri vseh oknih pa ven.
Na Hrvaškem, kjer ljudje še v zadrugah žive, je v tem pogledu za J'foniašne deklice dobro, kajti nobena nevesta nima dote, k večenut malo
alic°: naHrvaškem tedaj dota ne daje nobeni deklici prod drugimi prednosti. Kdo hi dekletom zameril, če bi rade žc naprej vedelo, ali se bodo
kdaj možilo? od ktere strani bo prišel ženin? kdo ho, in kakšen bo? — Več vraž je, po kterih se baje to moro seznati. Co dan pred sv. Andrejem deklica na teiče tri pšenična zrna posoblje, in potem tisti celi dan nič no je, prikaže se jej baje tisto noč bodoči ženin v sanjali. Sploh do sv. Andreja ženske mnogo drže. Pregovor pravi: sv. Andraž ženski pajdaš. Poleg sv. Andreja je Še „sv. Anton ženski patron". Druga vraža, da so bodoči ženin prikaže jo ta-le: deklica mora na badnji ali sveti večer naga liišo zmetati in zme tavša jo skozi srednje okno pogledati. Če jej jo kakšen namenjen, ga bo videla pri oknu stati Lahko mogoče! Sosedov sin se jo morebiti pod okno prikradel, radovednost ga jo gnala t je, in zaljubil so jo v nago zmetajoeo deklico. Opet druga vraža je ta-le: žužek, ki mu vzhodnji Slovenci pravijo Polonica , na Koroškem vražej , na Kranjskem božju kravica in božji volek (fr.uienkaier, marienkiifer, sonneiikafor) si dene deklica na. roko, iu med tem ko žužek od prsta na prst lazi iskaje si mestieo, iz kterega bi lagljo odletel, momlja ona: „Polonica, Polonica! pokaži mi moža". Na ktero stran potem odleti, od tistega vetra bodo baje snuboki prišli. Ta vraža jo tudi pri Srbih po/nuna. 1'ii njih bo žužek zove Mara (Marija) ali babe (Vukov rečnik). — Oh Botli ie posebno mati božja v Dobovi kot moždariteljca na glasu in v časti. Ona baje rada usliši dekličjo prošnje, če pridejo i/, skrušenoga, goreče molečega in čistega deviškega srea. Padla deklica zastonj prosi. Co hoče deklica zvedeli, al jo mati božja njo prošnjo uslišala, mora iti pred cirkvo, pa tam trikrat z glavo v staro lipo butniti. Co na te tri buteje pade kak list iz lipe, je to znamenje, da je mati božja prošnjo uslišala, in deklica gro vsa vesela domu, dasiravno je butanja glava boli. Jaz to lipe nisem videl, pa čul sem šaljivca , ki je pripovedoval , da je lipino deblo okrog na okoli zelo obutano, in da jo že niolo listja na njem. Ena deklica je baje že več let v lipo butala, pa nikoli ni bila tako srečna, ka bi se jej bilo znamenju padajočega lista prikazalo. Na zadnjo jej je bilo žc predolgo čakanja, razsrdila se je, in pikro in žaljivo dejala: Mati božja Dobavna, daj mi moža R dobrega, dingač so bom sk . . bala! Al jo jena grožnja kaj pomagala, no vem. — Enakih vraž je dosta v našem narodu.
Kaj pomeni očitanje, da smo Slovenci pohabljena, zatrta rast v slovanskem logu, ako ne pomeni to, da nismo le na oni stopinji omike, kakor i»i morali biti, da priprost Slovenec ni tako podučen Uk.,r kak drugomdec. Pa takaj je to? Ker je Avstrija poprej skrbela bolj za tlačene Šlezvik-Holsianjče, nego za Slovence. Ker jo Avstrija popre) po Dali ti šolah bolj skrbela za neroštvo, kakor za poduk slovenskega IjodstVS, za napredek slovenskega naroda. —
Omenjeni list dalje pravi, da Nemci no bodo nikdar nehali misliti, kako se zveza z drugo Nemčijo zopet ponovi. Potem tacem je jasno, da tudi hote „pritlikovo rast'1 slovenstva zopet kedaj v staro zvezo spraviti. In to moramo mi avstrijski Slovanje, posebno pa mi Slovenci, poslednja straži, zmerom pred očmi imeti. To nam bodi vodilo, kadar bomo iskali zaveznikov, kader bomo zavezali se za prihodnjost. Hvalimo boga, da je nesrečna zveza pretrgana in delajmo po svojej moči na to, da se tudi poslednji sled zvezo izbriše. — „Nomec, kteri bi hotel zvezo vseh Nemcev v Avstriji popustiti, bi se kakor snetnjav ud od nemškega telesa ločil," upije „N. fr. Pr.M In mi Slovenci so temu nasproti ne bomo navadili upiti: „Slovonec, kteri ni za zvezo vseh Slovencev, za zvezo vspIi Slovanov, jo nevreden Slovenec, nevreden Slovan." Ako pri vsakem narodu velja, da „svoj k svojim" sili, da vsacega k njegovemu rodu srce vleče, kako dolgo vsak Slovenec ne bo šc pravi Slovenec in Slovan ?
Iz tacih izjavov novin, ktere hodijo po poduke k zdanji vladi, učimo so lehko marsikaj. Tu je izrecno povedano, da so avstrijski Nemci najprvo Nemci, potem ša le Avstrijci. Škodujemo torpj mi sami sebi, ako ravno tako ne rečemo, kaj smo najprvo, in po tem delamo. Saj tudi mi nismo sami v „slovenskem logu" — in bogme! ko bi bili, potem bi morali obupati in udati se, komur bi se ljubilo nas narodno uničiti. — Isto tako se učimo lehko, da bo duh nemških ljudi, kteri enako govore, na",emu narodnemu razvoju vselej sovražen. Torej je zastonj pričakovati koncesij v imenu člove-čanstva, v imenu narodne svobode. Kolikor si bomo v zvezi s sorodnjaki z moralno silo pridobili, toliko bomo imeli. Ravno zato hvalimo sklep krauj-skega dež. zbora, letos z večo odločnostjo naše pravično tirjatvo ponovil.
h (ležclnili zborov.
Deželni zbor štajerski.
V 6. seji 20. sept. je bil poslancu iz okraja Slovenji Gradec, g. Raku dovoljen lOdnevon odpust. Poslanec Braudstctter iuterpelira, kako je to, da so učenci deželne kmetijske šole z dovoljenjem rodoiitva podpisovali zaupne adrese na papeža, kar se mu zdi dernostracija zoper ustavo t. j. zoper zakonsko, šolske in medverske postave. Vpraša, ali je deželni zbor pri volji, ustavljati so enačim agitacijam, ako bi se ponavljale, ter ako jih hoče zabraniti, ker so ustanovite iole oddaljene ali celo naravno nasprotne. Deželni poglavar obljubi odgovoriti v prihodnji seji. Poslanec Duol podpira svoj predlog, naj se dovoljenja za imenje krčem in gostilnic ne dajo brez preudarka, in s številkami doknzujo kako so vsled novo postave od I. 1859 krčme po številu narastlo. To se mu zdi, da podpira javno nenravnost in dela kvar splošnemu blagostanju; ni mogoče, da bi so krčme imele pod nadzorstvom. Krčem naj bi so le toliko dovolilo, k likor jih jo treba. — Ta nasvet Buolov se izroči občinskemu zboru v preudarek.
Poslanec dr. Konrad sporoča v imenu cestnega odbora in nasvetuje naj vsak okraj, ki hočo imeti cesto do železnico, nosi eno tretjino stroškov, dežela pa dve tretjini. — V generalni debati so udeleži med drnzimi Seidl. Vidi se, da celo stvari ne urno, torej ga poslanci poduče in on se po kop.
fuznem govoru in naposled podučen vsede. Njegovega nasveta ne podpira živ človek v zbornici, ker nihče ne ve, kaj bi prav za prav rad imel. Poslanec Konrad dalje poroča o kompetenciji županov in okrajnih poglavarjev pri cestah in o policijskem redu na cestah. Določeno je bilo, da kdor udeležencev pri cestnem delu in udeleževanji ni s tem zadovoljen, kar župan sodi, ima pravico pritožiti se pri c. k. okrajnem glavarstvu. O cestni policiji pa bode v prihodnji seji govor.
Deželni zbor kranjski.
Četrta seja 20. sept. Prebere in potrdi se zapisnik poslednje seje. Prvoseduik naznani dopis finančnega ministra, ki objavlja deželnemu odboru , da doide skoraj ljubljanski glavni blagajnici znesek 700.000 gold. v državljan: obligacijah na ime kranjskega domcstikalnega zaklada, kteri znesek plaća vlada kot pogojeni donesek odškodovanja za inkamerirani deželni fond. Prvosednik omenja zaslug bivšega deželnega odbornika g. Strahla in kranjskih državnih poslancev, kterim tudi deželni zbor izreka svojo zahvalo, in poslanci so vzdignejo v znamnje tega iz sedežev.
Dr. To man naznanja z dopisom, da hočo položiti svoj mandat kot državni poslanec.
Pri prvi točki dnevnega reda, postava o spravljanji posiljoncev v ljubljansko delalnico. ktero je žo lansko leto sklenil deželni zbor, ki pa ni dobila najvišega potrjenja zarad nekterih določb v §§, 2 in 10 (prav za prav 11) (in ktero tedaj deželni odbor zopet predlaga v pretres, prime besedo g. dr. Zarni k: Akoravno sem še novinec v sedanjem deželnem zboru, sem se vendar že od 1. 1860, ko se je začelo ustavno življenje v Avstriji, pečal z razvojem avstrijanskega parlamentarizma in bodem tedaj brez strahu se lotil 'svoje poslanske naloge, ne glede ni na desno ni na levo.
Čuditi se mora vsak, da celo taka malenkost, kakor ta postava, ni pridobila potrjenja, kakor tudi ni bila potrjena postava o arednih šolah in I postava o premembi feudalnega volilnega reda, kterega je hotel postaviti 'deželni zbor na pravo liberalno, to jo demokratično stalo. Ako bi so enaka postava za potepube snovala tam kje v Sudanu ali v nebeškem kitajskem cesarstvu ali pa v Patagoniji za črne, rumene in rudeče pohajače, ne bi mogla biti dosti drugačna, nego je naša (Veselost med poslušalci). Iu vendar je vlada ni potrdila, akopram ni ma čisto nič politično-novarnega v sebi potrdila jo ni ravno zato, kersoje sklenili Slovenci. (Dobro med poslušalci.) Tega vendar ne ho nihče mislil, da se bodo vsled te postavo morali posiljenet učiti ruskega jezika, ali da bodo nosili taborske medaljo in skozi okna morali na vse prefego Živijo vpiti? (Veselost med poslušalci.) Ker ima posilna delaluica namen po bolj Se vati in ne kaznovati, spada ona v področje I deželnega zbora no pa v zakonodavstvu državnega zbora. Omenjena postava je vsa enaka že potrjenoj postavi, ktero je sklenil deželni zbor dunajski, če pa mi Slovenci sklepamo kaj enacega, se ve da je potem kaj druzega: „Ja Bauer das ist was anderes 1 Prvosednik g. VVurzbach protestuje zoper tako kritikovanje pravic vladnih. — Dr. Zamik se no da motiti in nadaljuje: Tukaj ne bomo vladi se uklanjali in prezirali koristi dežele in volilcev, tudi upamo, da pride kmalu vlada, ki nam bodo morala biti bolj prijazna, če še občekoristnih postav za lumpaci-vaga-bundo no moremo sklepati, čemu pa potem sedimo v deželnem in v državnem zboru. Po tem takem ne bomo nič dosegli. Ali hočemo zopet kakšno konjedirsko postavo sklepati, kukor je lani zahtevala vlada? (Smeli med poslušalci.) Kako malo so briga vlada za nas, nam že to kaže , da šc paragrafi, ki so bili novšečni, niso bili prav navedeni. Konećno predlaga govornik, du se postava potrdi. Vladin zastopnik pl. Konrad ugovarja in omeni, da glavni vzrok, da ni bila potrjena postava, je ta, da sega v zakono-dalstvo državnoga zbora, in nasprotuje policijsko-kazenskemu zakonu. Dr. To man nasprotuje ugovoru, da bi segala ta postava v policijski ali v kak
Narodna pesem pravi, da bčeri daleč od doma proč (,,v deveto deželo") oddajati ni dobro, knjti tak zakon je navadno nesrečen. Pregovor pravi: blizo se ženiti, daleč so botriti. Za sina je lahko nevesto zbirati, al težko je s hčerjo na snuboko čakati. Pregovor pravi: sina ženi kedar hočeš, hčer moži, kedar moreš. O ošabni deklici pa, ki dolgo izmed fantov izbira se reče: tako dolgo bo izbirala, ka bo nazadnje za sam zbirek prijela. In to se je že marsikteri ošabni in preširni pripetilo
Prva lastnost, ki se od dekleta umožiti se hotečega zahteva, je ta, da zna kruh peči. Ktcra kruha peči ne zna, ta naj ne misli na možitev.
Kjer naš narod še v faniiljskih zadrugah živi, kakor na Hrvaškem, tam večidel stariši sami za svoje otroke snubijo, zaroko delajo, in ženitvanje1, vstanovijo. Otroci o tom , kar se o njih osodi snuje in kuje, večidel nič no vedo, pa so tudi ne prašajo al hote, al no hote, kajti o tem nimajo nič do-l ločevati, ampak vdati se morajo v to, kar so stariši med seboj dokončali. Jaz rečem otroci, kajti nič nenavadnega ni, da ima nevesta šo lo 12, žonin pa 14 let, tako da je celo dvojbeno, ali vesta, kaj je dvojni spol al ne? Al vesta od kod deca pridejo, al le šo verjameta, da jih voda prineso.l Mislimo si, da je proščenje al veliki cerkveni shod; sveta so jo od vseh strani polno sešlo; po poldne so vso krčme polne; janjci in krmci godišnjaki se pečejo; pije se, poje se, plešo se, na tambure, na gosle in bajs so svira, srca se ogrojejo , poprej nepoznani se začnejo rokovati, oelovati, objemovati in bratiti; poznanstvo, prijateljstvo, pobratimstvo jo sklopljeno, in v večo potrditev vsega tega so za otroke zaroki store. Čez pol leta potem je pa poroka, časih se pa tudi zgolj savoljo tega zenitov v hiši naredi , da imajo vkočeni zadružani kako veselje v predpustu. Pri sosodib na levo in desno imajo pire, pa si ga hočejo bogme tudi ongavi narediti. Pa zakaj ne bil Leto je bilo rodno, žetev in mlatev jo končana, žitnice so polne, pipe mokro, med svislami visi dosta slanine, samo „titulušu" je treba za veselje za dobro voljo, in ta tituluš se naide v žeuitvi! Časih jo pa treba pastirice pri hiši, ki bo goske in purico pasla, domačo snašice ne zmagajo vsega posla; iukuće gazda so pobrini, da za sinka nevestico naide. Ncvosta pase puro na livadi,
mladoženja pa svinje v žiru, iu časih še po dve leti po poroki, dasiravno sta pod isto streho, ne živita drug z drugim kakor so v zakonu živi.
Tako je tam, kjer so šo zadrugo. Drugod pa, kjer so je socialno življenje našega naroda že bolj zapadno-evropskim nazorom vdalo, kjer vsaka familija za sebo živi, so fant in deklica brez vruesvtikanja starišev najdeta, spoznata in zaljubita, in še le potem, ko sta med seboj že zvezo storila i" srčno zadevo poravnala, pridejo nju stariši, ki stvar do pred oltar doženejo, v sodelalnost.
Spoznanje naredita tanl in dekle navadno na kakšnem sejmu, al na kakšnem cerkvenem shodu. Fant pelje dekle k medičarju, ter ga z medico napaja, kajti na medico so naše dekleta kakor oso; po poldno gresta v v krčmo, kjer je muzika in ples, in tukaj se mora fant znati s svojim dekletom pohabati, z denarjam no sme škrten biti, ampak tudi druge na svoj račun napajati. Za „sejem" kupi fant dekletu, al lecetasto srce, al pa, kar jo še bolj navadno, svilen robec „drage barve" (rudeč al žolt), časih tudi srebern prstan z dvema srcema, če se pa hoče posebno skazati, celo zlat prstan, ki mora imeti „rudeče oko" (rudeč kamen.)
Slučaji, ka stariši za sina novesto, za hčer ženina izbirajo, so sicer tudi še narajmajo, pa lo bolj poredko. Sploh se svobodni volji sina ah hčeri no vstavljajo, k večim da svetujejo al odsvetujejo, navadno pa de! kakor si boš sam postljal al postljala, tako boš pa ležala.
Prvi ženitvanski posel jo snubitev al prosite v. Ponemčoui Slovenci pravijo: „bitteln." Navadno gro fantov očo sam „v snuboke" vzeniši i seboj še kakega drugega postojanega, poštenega, zgovornega moža. Ta mož jo starešina,*) al s pridevkom, s kterim so navadno klico „oče starešina. Čo pa fantov ode sam neće iti snubit, naprosi za to kakega strijca, al ujca> al soseda, al drugega kakega prijatelja. Časih gro s snuboki tudi fant poleg, toda redkeje.   Bog obvaruj človeka za snuboka najeti, ki ni dobrega
*) Starešina pri Murki: der spcisemeister, der bochzeitdirektor.  Janežio in Snlek imatft dor hochzeitv iter, Vuk pa das oberhanpt der familio,  pri Srbih se " matoveki starešina imenuje „stari Bvat." Vi1,
kazenski zakon, ker noben sodnik no sme zapirati človeka, ki je kaj zakrivil. Saroen delalnice je. potepuhe k delu prisiliti in jih poboljšati. Zakaj nam vlada ne pove, kako hoćemo postavo sklepati, ko jo ona tama ridala delalnico. l'e. ne verao, kaj hočemo prenarediti, dobili bomo postavo nazaj, kakor smo jih dobili toliko lani sklenjenih. Sporočevalec odbora dr. Gosta bere naj višo naredbo, po kterej ne je odreklo postavi po-trjenje, in dokaže, da je vladni zastopnik drugače govoril nego to, ker se paragrafi, ki so bili krivi, da se ni predložila postava v potrienje, no vjemajo. To je očiten dokaz, da >e na dotičnom mestu ni dosti brigalo sn VSO postavo. Proti potrjenja ni nobene ovire, kakor k večerna kaka malenkost v besedah. Veduo se trdi, da nam je deoomherska usta »a razširila pravice, ikalnja pa drugače uči
Po ugovoru •vladinoga zastopnika so seja po predlogu dr. Toniana za 10 minut preneha , potem se postava z majhnimi spremembami potrdi. Prošnja občine Velika dolina, naj ostane pri okrajni soduiji na Krškem, so izroči po predlogu g. Zagorca postavnemu odseku, ker so se izrazile tudi nasprotne misli. Občina Leskovce prosi, da so dovoli 514/10"/„ priklada k direktnim davkom za napravo novega pokopališča in druge občinske po trebe. Predlog deželnega odbora, naj se to dovoli, so potrdi in potem seja konča.
Politični razgled.
Da B e u s t potuje , je gotovo; kod in kje pa, to se ne ve nekteri trdijo, da se jim je tu, oni da se jim jo ob istem času tam prikazal Torej ne manjka ugibanj, posebno ker hote nekteri vedeti, da je prišel z ruskim knjezom Gorčakovim in z nekterimi jugonemškimi diplomati skup.
Na Češkem so se volitve v kmetskih okrajih včeraj 22. t. m. vršile. Obe stranki, narodna in vladna, ste bili napeli vso sile, češko časopistvo se je poslednji čas pečalo skoro le z volitvami. Narodnjaki so šli v boj v zaupanji na izobraženi, zavedni in zreli svoj narod. Deklaranti so zmagali, to skoro lehko rečemo, da si nam pred končanim listom ne mogo poročila priti. To je misel celo pražkega dopisnika srditi ,,N. Fr. Pr." ki že prej pove: „od vseh čisto čeških okrajev ne bo nobeden deklarant nam ustavozvestini tako dober, da bi propal. Vsak bo voljen, bo svojo izvolitev v žep uteknil in doma ostal". To so vo da vludni iščejo vzrokov tej svojej propalosti v vseh rečeh, samo v opoziciji češkega naroda ne. Celo večina med Cehi živečih judov ho za narodnjake glasovalo, kar njih časopisno sovernike na Dunaji posebno bode.   (Glej telegram.)
V Gal i šk cm zboru je podpredsednik Rusin Lnvnovski govori jako pomirljivo. Poljaki so ta govor, kteri nasvetuje, naj se z Rusini pogode radostno sprejeli. Postavljen jo poseben odbor (T.vetih, ki bode pretiesoval kako rešiti narodnostno vprašanje. Želeti bi pač bilo, da hi Poljaki Rusinom enkrat začeli pravičneji biti. Vondar ni posebno mnogo upanja. „Slovo" zahteva administrativno ločitev Rusinov in poseben rusinski zbor — v kar Poljaki ne privolijo. — Smol kov nasvet, zarad nepošiljauja poslancev v državni zbor so ni odboru izročil v preudarek. Proti Sraolki je bilo 57, za-nj 54 glasov.
Iz Lvova se hrzovlja, da ministerstvo nočo deželnih volitev odložiti, temuč tirja, da so voli na podlogi postave kakor je, no glede, ali imajo vladni uradniki večino glasov, ali neodvisni deželani.
Tržaški mestni kot deželni zbor bode glasoval proti direktnim volitvam in sicer — kakor pravi „Citt" — zato, ker bi bil to samomor deželnih zborov na korist nemškega parlamentarizma.
V Srbiji je imenovano r.ovo državno svetovalstvo devetih udov. Izmed prejšnjih svetovalcev vsled nove ustave razpuščenega prejšnjega sve-lovalttva jih jo ostalo šot. Na novo so bili naročeni; minister Zenic, srbski zastopnik v Bukureštu MagSSlnovic,  in deželni bibliotekar dr. Šafarik.
Buk o vin s ki deželni zbor jo letos jako hrupen. Romani in Rusini hote* imeti, da se njih jeziku ne godi krivica na korist nemškega. Pa zahtevanje, naj so zapisnik vodi v vseh treh jezicih , rešilo je ministerstvo prav po aleksundersko s tem, da se bere zapisnik v nemškem jeziku. Ni čuda, da po taecm ravnanji Romanje že iz Avstrije ven v Moldavijo gledajo, kakor je eden romanskih poslancev sam rekel,
V romanskem senatu jo izrekel minister Kogolničano, da je politika Romanije politika neutralnosti, da Romanja zbira vojsko za brambo ne ta to. da bi dežele pridobila. Svet jo že vajen tacib zagotovil od vseh kotov.
Bavarska zbornica se jo sešla.   Prvosednik in tajnika so bili udje klerikalne stranko.
Severni Ne m c i imajo zdaj bado nsko vprašnnjo v razgovoru Skoro gotovo je, da se v badenski zbornici, ki se zdaj snide, nasvetuje naj Badensko pristopi k soveronemški zvezi. Ker imajo Prusoljubi v tej zbornici večino, bode nasvet tudi obveljal. Prusija bodo gotovo veselje imela to novo pridobitev z obema rokama prijeti. Ali ker bi bilo to zoper pražki mir, bode gotovo Francoska zoper tako poveličanje Prusijc z vso odločnostjo na noge stopila. Tega pa so Prani zdaj menda še boje. Da so iz tega lehko jako resno reči izmotajo, razvidno je iz poročila, da je parižka borsa zarad te novostiprecej ostrnsena.
prve seje
O f raneuskem cesarji Napoleonu se zdaj že tri tedne zmerom poroča, da je boljega in boljega zdravja. Ravno to vedno ponavljanje pa zbuja sum, da ni istinito. — V pomanjkanji politično snovi, preudnrja kedaj se bode sklical postavodajenzbor, karse v zvezo spravlja z ministersko krizo.
Na Španskem ni zdaj važnejega vprašanja mimo kubanskega, še celo o tem se toliko no govori, kdo bodo Španski kralj. Prebivalstvo je jako razburjeno, in vidi so, kakor da bi sc dežela celo vojsko z zedinjenimi državami zarad zahodno-indijske kolonije no bala. Correspoudarico Ilavas se piše iz Madrida: Nekoliko dni sem je Špansko po sporočilih iz onkraj atlantiškega morja jako razdraženo, ker se vidi, da je vlada zedinjenih držav trdno volje, neodvisnost otoka Kube pripoznati. Naslanjnje so na svojo pravico je španska vlada kabinetu v Vašingtonu na znanje dala, da se ne moro spušati v tako mišljenje, in da so bode z orožjem vsakemu poskušanju, insurektivo pospeševati naproti stopila. Iz Pariza in Londona so je zvedelo, da je francoska in angležka vlada voljna, Španijo s svojim svetom pri kabinetu vašingtonskem podpirati. Sicer pa jo poslanec zedinjenih držav v Madridu, videvši razburjenost španskega prebivalstva zarad tega, v Vaširg-ton po brzojavu poročil. Vsled vsega tega je, tako se pravi, prvosednik Grant jel mirneje misliti. Nevarnost, ki je v zadnjih dneh bila tolika, je tedaj jako zmanjšana in upati je, da bode vse dobro.
Žo sloveč egiptovski namestili kralj še vedno zanima politični svet. Za gotovo so pripoveduje, da pozivu svojega vrhovnega gospoda turškega sultana, ki gaje v Carigrad na odgovarjanje poklical, ne bode pokoren. Sultan zahteva, da no smo namestili kralj in njegov vazal nobenoga posojila brez njegovega dovoljenja vzeti, vsako leto proračun državnih stroškov v potrjilo poslati, in no več vojakov imeti, kakor so v Carigradu določi, t. j. zdaj 18.000. To kralju ni po godi.
glasa, kajti to bi dekletinc stariše žalilo, in snubitev hi slabi vspeh imela. V St. Vrazovih spisih sem nekde bral, da so v starih časih snuboki na belih konjih na nevestin dom prijezdili. Snuboki, to se \e, da prazno oblečeni, pridejo s kakšnim izgovorom v hišo. Navadno pravijo, da so kupci, da skupljovajo pitano živino, žito in vino, ter prašajo , da-li imajo kaj česa za prodati. Še le po dolgih ovinkih in alegoričnih na zakonsko življenje namerjenih vtipih dado spoznati, da so v celo drugih zadevah prišli. To navado, r, kakšnim izmišljenim izgovorom v hišo priti, imajo sploh naši ljudje, ter za nepristojno drže, če se takoj s prvimi besedami reče, po kaj se je prišlo.
Če so snuboki dobro spravili, t. j. čo so dekličini stariši obljubili ia bodo „na oglede" prišli, je sem ter tje navada, da snuboki dekletu dado nekoliko v denarju kot „zadatek" ali „aro."
Memogrode naj še to omenim, da v Istri in tudi v hrvaškem primorji ne dobi najstarejši sin kmetije, kakor jo drugod sploh navada, ampak najmlajši ostane „na ognijšči" in so šo-le onda oženi, kedar so žo vsi drugi bratje in sestro od hišo proč.
Kedar jn že vso do čistega dognano, so fant in deklica zaročita. „Zaroki" so tako-lo store. Pri jedini, ki sc ,.zaročnicau imenuje, sežeta si fant in deklica v desni roki ; čez njuni sklopljeni roki vlijo dekličin oča po dolgem in po čez kupico vina, ter reče: tačas so razločita drug od drugega, kedar se bo to zdaj razlito vino pobralo. V imo boga očeta, boga sina, i u boga svetega duha 1 Amen. — V nekih krajih se zaroki store šo-le v farovžu, kedar se v oklice zapisuje. Pri zaro-kih morata biti starešina in dever pričujoča. Od sih mal se reče, da jo deklica „v zarokih," ali če je od fanta prstan dobila, da je „p'jd prstanom." Teden dni potem gredo deklctuustnrisi m še kak drug mož, k. je potem Uek]ice) ,{i SQ §e svobodl)C)  n0 n090 ?ntanov.   Prstan na dekličini roki je
za dovera, na fantov dom v oglede. Med tem so se že na fantovem domu "a oglednike pripravljali. Hiša so jo zvunaj in znotraj pobelila, pod po izbi sc jo opral, in kotje lepo 6nažno omeli, kajti pregovor pravi: pajčevina po koteh je slabo priporočilo za ženitvanjska pisma. Deklica, ki navadno pride z ogledniki, je kolikor mogočo bogato oblečena. Naj lepšo in naj dražjo opravo, ki jo ima, dene na se. Če jo od premožno hiše, pride v svili in ' zlatu. V snuboke in v oglede se gro lo v jutro al na večer, nikoli o poldne. pri ogledih sc v poštev jemlje: koliko oken ima kozolec, koliko je platna na belišči iu enake drugo gospodarstveno reči. Če jo oglednikom »PO volji« se da „zadnja beseda" : da, — če jim pa ni po volji pa: ne. V prvem slučaji so pri mali objedini določi dan „glihengo."
Na ta dan gre fant s svojimi stariši i" s starešino na dekličin dom; ,mJ rajo ob mraku. Pri primerni večerji, pri kteri mora tudi dever poleg hiti. so obe stranki pogovorita in pogodite, koliko bo deklica dote imela, kak« bo „bala," in koliko bo nasprot fant dekletu kot „juternjo" zapisati dal- Na temelji dogovorjenih vstanovitob se potem „ženitno pismo" nare-NW da. Navadno so pri tej priložnosti tudi že dan poroke ustanovi.
znamenje, da jo v zarokih, al vsaj da ima spoznanjo s kakim fantom. Zaroki se posebno v primorskih krajih visoko čislajo skor enako poroki. Za velik greh so šteje, če ena ali druga stranka od storjenih zarokov odstopi, in slovesno storjeno zavezo razveže. Deklica od zarokov odstopivša mora zaročencu vse stroške, ki jih jo zavolj nje imel, povrniti. Med zaroki in poroko preide časih dalj časa, na Hrvaškem tudi po več let, posebno če so bili zaroki med otroci storjeni. Zaročena deklica daruje svojega zaročonca na božič s kolačem, na veliko noč s pogačo, on jej pa ob enem lotu podo „dobro roko" t. j. da jej nekoliko v denarji. Prvega maja prinese jej on zeleno hrastovo vejo, ktero ona v znamenje, da jej jo mila in draga in da jo visoko ceni, s svilenimi tračici, s cvetjem in z jabelkami okiti. Dokler je deklica V zarokih, se ne pristujo za njo, da bi kamgod sama šla, ampak vsak čas mora v društvi kakšne žo bolj priletne ženske iti. V primorskih krajih nabira v zarokih stoječa deklica okoli bližnjo žlahte dobrovoljne pri-nesko za balo. (Dalje prih.)
* (Dramatično društvo) Beseda, ktero ,je napravilo dramatično društvo v nedeljo na čast deželnemu zboru kranjskemu je bila prav dobro obiskana in se je izvršila prav dostojno. Prvo javno predstavo n« deželnem gledališči napravi društvo v nedeljo 10. oktobra n se bode igrala zraven slavnostnega prologa vesela igra „Inserat" v : dejanjih. Potem boib igralo društvo letošnjo zimo vsak mesec enkrat na javnem gledališči, zraven tega pa šo v dvorani čitalnični, kolikor bode mogoče. Želeti bi bilo le. da slovenski domoljubje to važno društvo bolje podpirajo nego do z 'aj.
* (Pri obravnavi porotne sodni j e) proti vreduiku „Brenc lja,u ktera se ima vršiti 23. t. m, bode zngovornik poslanec dr. Razlag. — Pet dni pozneje ima „Triglav" razpravo pred porotniki.
* (Bolgari) živeči v Bukureštu so napravili na dan godii ruskega cara v svoji cerkvi slovesen praznik.
* (D r. R a zl a g) je dobil koncesijo za prevozni brod, ki bode črez Krko vezal Čatež z Brežicami. Čisto dohodke nameni šoli v Cateži in v Brežicah, vsaki polovico j kupovalo se bode namreč za dobljen denar ubožnim otrokom obleke, knjigo in sicer učilno pripomočke. Narodni fantasti morda torej vendar niso vsi vprek taki samopridniki kakor se dr. Jug, žalostne pamoti, huduje.
* (Dr. To man) je dobil zahvalnico od občino Senožeške, zarad njegovega prizadevanja, da so je tje zopet preložila c. k. sodnija. Kakor „Tagbl." trdi, bi bila občina poslala enako zahvalnica tudi — H-rbstu!
* (Mariborske gimnazije) vodja Adolfa Langaje imenoval minister uka in bogočastja za profesorja na spodnjo realno gimnazijo v tretji tokraj (Landstrasse) na Dunaji. — Lang je bil kot vodja na gimnaziji Slovencem gotovo pravičneji kakor marsikteri druzih vodjev po naših gimnazijah, tudi bolj kakor ona dva pjofesorja, ki sta pridno verfasungovala in slovenski narod Brandstetterju osrcčavati pomagala — vse da bi Hasner njiju liberalizem sviteti videl in ju v — Gradec premestil, kar pa ni storil. Želimo, da bi na tukajšnjo gimnazijo prišel vodja, ki bode pedagog, ne politikar v šoli.
(0 federalizmu) pravi nemški časopis „Morgenpost": v cislajtanskem mini8terstvu ni nobenega nagnjenja federalizmu koncesije delati. Ali po pri-hodnjosti ne morem seči. V Avstriji so reči spremene dostikrat črez noč. Kakor tudi ministerstvo misli da trdno stoji, v enem hipu se lehko tla pod njim udero. V dejanji je mogočo, da federalizem zmaga . ." Kako vse drugači so ti nemški politiki o federalizmu in njegovi mogočosti govorili šo prod malo časom!
* (Prodaja Slatine.) Potrjuje se vest, ktero nam jo ondan eden naših dopisnikov poročal, da namerava deželni odbor kopališče Slatina (Sauei-hrunn) na spodnjem Štnjerji prodati in z denarjem napraviti raznoverstne zavode v nemškem Gradcu. Slatina že zdaj mnogo nese deželi. Nesla bode dobička pa s časom še neizmerno več. Ali nesreča jo, da stoji na slovenski zemlji. In ker bi se enkrat utegnilo pripetiti, da bi se Slovenci zodinili, zato hočejo nemški gospodjo v nemškem Gradcu ovčico domii pod streho spraviti, mi Slovenci naj bomo pa za-nj6 gledali. Umeteljni BO ti gospodje, pa oblast imajo.
* (Iz Gorice) so piše v dunnjsk list, dajo ustanovljenje slov. političnega društva „Soča" nasledok živega narodnega gibanja, ki se je zadnji čas pričelo. Upamo, da se nam to kmalu potrdi, da bodo zavedni goriški Slovenci zbrali se okrog tega novega središča.
* (Porotniki) v Pragi so v drugI pravdi „Nur. L." vrednika zopet enoglasno nekrivega spoznali Kaj bode zdaj vlada počela z zaprtimi češkimi vredniki ? Ti so zarad enacih „ krivd" zaprti. S dba naroda je torej proti sodbi sodnikov. Narod torej lehko z vso pravico ne veruje prav popolnoma v „necdvisnost" sodnikov. Torej jo vlada moralno siljeua zaprte vreduike izpustiti. „Narod. Listy" kličejo s slavnim Juniusom vladnim možem in sodnikom na Češkem : „Proti vašim sodbam se vzdiga zaprisežena sodba vsega naroda in kakor sodi narod, jo sojeno, ni nobeno pritožbe več.„ Kaj bo vlada storila tem češkim glasom nasproti, no vemo.
* (Narodno srbsko gledišče) so odpre 1 5. oktobra. Dekoracijo so prevzelo dunajske firme. — Kedaj bomo mi Slovenci mogli po« ročati, da se bo odprlo naše narodno gledišče V Dramatično društvo v Ljubljani ima nalogo prvi kamen položiti, pa sc tako slabo podpira od slov. občinstva.
* (Ministru Herbstu) objavlja „Pol." odprto pismo, ktero ima tega liberalnega moža spominjati, kako govori", kako drugače pa dela. L. 1867 — tačas še ni bil ekscelenc — je z nravno razkačenostjo pogubljal vladne agitacije, grajal da so vlada v volitvo meša. In vendar vlada tačas in pol tega in tacega ni storila, kar denes stori, ko je isti gosp. Herbst ud vlade. Tačas ni bilo skrivnih vladnih cirkularov, tačas vladni ljudjo niso osobno morali volilco pregovarjati in komandirati. Zdaj se celo sodniki, ki so „neodvisni", silijo voliti proti večini naroda.
* (Kako so čas meni in ljudje), pravi „Presse," iz Ljubljane pripovedovaje, da pred C. leti ni nihče v zboru slovenski govoril i azun Bleiweiaa in Tomana (pa šo ta dva no zmirom), — zdaj pa so celo zapisniki vodijo in bero samo slovensko. Da, čas se meni! In marsiktera beseda bo šo meBO postala in marsiktere „sanje" so bodo v istino spremenilo po času.
* (0 poljski in čoski politiki) pravi „Čas", glasilo poljskih oportunskih politikov: „Poslanco iz Lvova v Prago pošiljati je čisto nepotrebno, če vemo, kaj hočemo, kakor to vedo Čehi. Cilj in konec nam j< skoraj eden, in ravno tisti, a položaj drugačen in ta zahteva , da po drugih potih hodimo k istemu cilju ; kako je toraj porazumljenje mogoče? Čehi so za nepošiljatev in odnehali ne bodo; mi (oportunski politikaiji poljski) poj-demo v državni zbor. Iz tega pa nikakor ne sledi, da bi Poljaci in Čeh ne mogli biti zavezniki, le ima ta zveza pasivni pomen. Cehi podpirajo s svojo opozicijo našo tirjatve, mi pa jim pomagamo boj e vaje so zn ravno tisti cilj.
* (V laškem trgu) se je zadnjo nedeljo odprla tnmošnja čital-Icdfttalj in vredoik Jolif Jnrćlć.
niča. Kakor čujemo so narodnjaki svojo nalogo prav razumeli, kajti po njih rabita je bilo prišlo nad 400 kmetov, kteri so poduč^i in vzbujeni za narodnost radostno zapustili po dokončani besedi čitalnico. - Govorili so iu razlagali zdanje stanjo slovensko reči in dolžnosti vsacega rodoljubi štirje govorniki. Prišlo je bilo tudi vir gostov od bolj oddaljenih krajev Slava laškim rodoljubom! Da bi v boji za narodno reč ne opešali!
■ (O hrvaški narodni stranki) piše „Zatočnik.1- Naša inteligencija je nekako ukočena, rekel bi aristokratićka, gizdava; sama je za ■>ebe, no druži se z narodom, ugibljo mu se. Zato je naša stranka pri zadnjih volitvah ostala na zgubi. Nevedno , nepodučono ljudstvo se je dalo zapeljati z lažnjivimi obečanji, dalo se je zamamiti z vinom, podkupom iu prigovarjanjem, ponižalo so je od strahovanja, ker ni imelo nikakovega uverjenja Čo bi naša inteligencija so bila bolj potrudila, ljudstvo podučiti, no bilo bi Rauchu tako lehko, pri volitvah zmagati. Kaj koristi naši stranki pretežna inteligencija, zakaj imamo najbolje karaktere , če pa ne porabimo svojega znanja na podučevanje ljudstva, ktero nima merila, da presodi poštene karaktere. Dobro bi bilo, da bi naša inteligencija preudnrila nauk, ki ga jo dobila pri zadnjih volitvah, in da hi že zdaj pripravljala se za prihodne. Naj pomislilo rodoljubi, koliko sredstev ima vlada, a mi nikakošnega, si narod pridobiti. Treba jo tedaj vse moči upreti , da s tem močnim, ob enem moralnim sredstvom zaviramo zapeljevanje in korupcijo ljudstva od vladine strani, ker za korupcijo sledi ponižanje in sramota, kakoršno smo ravno ziiaj doživeli.
* (Š u s e 1 k a), nemški branitelj svobode avstrijskih Slovanov, slavnoznani izdatelj tednika „Reform", je dobil iz Nemškega Broda zaupno adreso.
* (Zarad vinstvone šolo) pri Mariboru se je od tod poslala peticija na deželni zbor, ki prosi, naj se nakupi zato tik mesta ležeče posestvo Pikardija. Ta peticija govori v imenu mariborskih prebivalcev in so ustavlja, da bi se kupilo posestvo Raccrhof, ki je admontskega kloštra. Mi dozdaj ne vemo, kdo jo je podpisal in poslal. Vsakako gotovo pa bi bila dolžnost deželnega zbora, gledati da bi bila ta šola na zdravem mestu, da bi se posestvo ne plačalo predrago, in da pri kupovanji ne bode nobena „protekcija" ah drugi obziri, ki izvirajo iz kako osebno obljube. Spodnjo-štajersko vinstvo je tu interisirano, mesto čisto nič ne.
* (Češko in slovansko v p r a š a n j e) jo prišlo med drugim na vrsto razgovorov pri „mirovnem shodu" demokratov v Lausane. Tu se jo zopet pokazalo, da Nemci, kakor hitro se pride do Slovanov, no umejo njih prizadevanja, ter jim hitro pobegno ves demokratizom, vse bratovstvo med narodi. „Češko vprašaujo" so izbrisali iz svojih sklepov, da si so potrdili, ka smo Slovanjo v Avstriji tlačeni. Nek frankfurtski demokrat je djal, da je češko vprašanje nemško, ne mednarodno. Drugi so hoteli, da so postavi namestu „češko" — „avstrijsko-slovansko." Sicer pa je bil konec debate, konfuzija, ktera vlada povsod, kjer so meri neznana stvar z vatlom idealizma in — narodno nemške strasti, ktero bi demokrat povsod prej bil pričakoval, kakor pri teh „aj)Ostolih miru." Rus Morton je govoril o vse-slovanski republiki. Vendar „češko vprašanje" jo izbrisano iz knjige živečih vprašanj, in nemški listi na Dunaji so vesele, duh svobode pa, ki ni samo po nemško ali francosko obuven, se gotovo no veseli.
* (Tržaška deželna sodnija o rabuki lanskega leta.) Znano je, kako hudo tožbo je tržaško mestno svetovalstvo izreklo o tržaških okoličanih, ko je preiskavah) lansko rabuko i kako je dokazavalo v razvpitej brošuri, da meščani Lahi niso niso ničesar krivi , ampak vsega so krivi — slovenski okoličani. Poslušaj mo tedaj, kako deželna sodnija, ktera je te reči natanjčnejc preiskavala, govori v uvodu glavne obravnave tržaških rabuk. Podajemo tu samo ta-le posnetek: „Več v zadnjem času pri tej sodniji dovršenih sodeb iu dopisov, kteri so bili najdeni pri zaprtih, dokazuje ueovržno, da jo tudi v Trstu, kterega prebivalci so večidelj cesarskoj hiši in Avstriji zvesto udani, stranka, ktera namerjava odcepiti deželo iz državno zveze, ktera si prizadeva do vlade na vsak način sovraštvo izbujati, ktera je zoperna vsakej gosposki in vsakej postavi, in si prizadeva na mesto svobode razbrz-danost postaviti in rabi vsaktero pretvezo, da napravlja nered in provocira ostrostne naredbe, ktero potem rabi za svoje zavržljive namere. Ta stranka je, kterej se morajo s popolno pravico omenjeno dogodbo pripisati. In za resnico, ako so preudari, da so bilo vso dogodbo združeno z slavljenjem Ga-ribaldijain Italije in s zaničevanjem Avstrije i njeno vlade; ako se preudari, da so bili vojaki okoličnega bataljoua in kmetje iz okolico sploh, ki so nedvomno vladi zvesto vdani, cilj sovraštva in maščevanja tej stranki, mora se pritrditi, da vstdi teh dogodeb, ktere so mir v Trstu tako zolo motile, noben drug ni vzrokoval, nego ta neutrudljiva stranka, in da jo bila Timeuzova interpelacija in papežev nagovor samo pretveza tem nemirom, ktero so brez dvombo popolnoma pripravno bile, podpihovati sovraštvo in zaničevanje zoper postavno vlado, njeno zastopnike in privržence. Zagovornik je rekol da se kmetjo, ko so 12. julija skoz mesto šli, meščane na boj klicali, ker so poveljniku pod oknom zapeli; ali razodevanje lastnih misel in udanost vojakov do svojega poveljnika in izrek zvestobe in udanosti do cesarja in vlade gotovo se ne more imeti v Trstu, ki je avstrijansko mesto, za klicanje na boj, ker sc je to poslavljenjo godilo v slovenskem jeziku, ker ima v Avstriji vsak narod svoj jezik zagotovljen. S tem poslavljenjem in rabo slovanskega |e/ika pri tem smeli bi samo tisti prebivalci v Trstu govoriti, da se na boj kličejo, kteri nobenega druzega vsklika nečejo slišati, nego samo na Gan-baldija in revolucijno glavarje; kteri nečejo slišati nobenega druzega jezika nego laškega, in kteri bi z besedo „svoboda" na jeziku najostudniši absolu-izem radi vpeljali zoper vso tiste, ki po njihovej menitvi no govore in n° mislijo" Mi svetujemo tržažkemu mestnemu strarašinstvu, naj si to resnične besedo dobro premisli, kajti z njegovo razvpito brošuro so v ničom ne ujemajo. Ali ima prav sodba, ali mestno starešinstvo, o tem no bo nihče dvomil"-
„Jadr. Zar."
Tiskar Hduard Jan/ic
Lastniki: Dr. Jote Vodnjak in drugi.