Ilustrirani Slovenec
Leto V     TedensKa priloga »Slovenca« (št. 269) z đne 24. XJ. 1929   štev. 47
V. Cavrenčič: Jesen v mariborski okolici
370
Spodaj:
Osma obletnica faštatične-ga pohoda na Rim
Italijani so izredno zavzeti za parade, teatraHko in sploh zunanji >flanc<. FaSizem se tega dobro zaveda in skrbi za vse te stvari v naj-obiJnejži meri, tako da je začelo to pi esedati že celo samim Italijanom. Največjo parado prirede vselej za obletnico fašističnega pohoda na Rim (31. okt. 1922). Spodnja sUka nam kaže letošnjo proslavo, ki je dosegla svoj višek v Rimu. 80.000 uniformiranih fašistov se je zbralo tega dne na Piazza Venezia in vnovič priseglo zvestobo svojemu poglavarju Mussoliniju.
Otvoritev novega bolgar-skega sobranja
(parlamemta). Lansko leto je bolgarski parlament pogorel in ob tej priliki je bila zlasti sejna dvorana popolnoma uničena. LotiU so se .takoj popravljanja in ga znatno pre-zidali in povečali. Pred kratkim je bila nova stavba dovršena in slovesno otvorjena. Naša slika nam kaže bolgai. kralja Borisa (X) pri pregledu častne čete, ki je bila ob tej priliki postavljena pred prenovljeno zgradbo.
Spodaj: Po prestanku verskih bojev v Mehiki
ki so divjali ioliko let in zahtevali toiUko mučemiSkih žrtev, je poslal papež mehiškim katoUčanom v znak svojega posebnega priznanja in naklonjenosti dTa,joceno relikvijo, ki jo je izročil nuncij L.Ruiz y Flores mehiškemu nadškofu Pascalu EHazu.
Spodaj na levi: Arno Holat eden najizraaitejsia predstaviteljev nemškega naturalizma, kav je pired kratkim Timrl, star 66 let.
Andree Tardieu,
novi francoski ministrski predsednik, ki je sestavil vlado, naslanjajočo se na desnico. Tardieu je zavzemal odlično vlogo na pariški mirovni konferenci dn je krepko podpiral jugoslovanske zahteve; tudi nam Slovencem je šel prav izrecno na roko.
Na desni: Polstolet-
nico električne žarnice so na zanimiv način proslavili na domu njenega izumitelja Edisona (X). Milijarder Ford je dal za \fi priliko zgraditi poseben vlak, kakršne so upTorabljali 1. I860., in na dan slovesnosti so se jripeljale z njim sivo-asemu iznajditeiju čestitat najodličnejše osebnosti s samim drž., predsednikom na čelu.,
371
Žika Lazić, dolgoletni načelnik oddelka za jav-m> varnost v notranjem ministrstvu in nato pomočnik notrainjega ministra, sedaj iban vardarske banoTdne.
Slovo češkoslovaškega poslanika Šebe iz Belgrada
Češkoslavašiki poslanik na našem dvoru, Jan Šeba, je bil ipn zadnjih volitvah izvoljen za poslanca narodno-socialistične stranke. Glede na to se je poslovil od diplomatske kardjere in se posvetil politiiki. Dne 12. oktobra je po večletnem službovanju zapustil našo prestolnico, kjer si je pridobil toliko iskrenih simipatij. Slika nam kaže poslovilni ve^er, ki mu ga je priredila češkoslovaška kolonija v Belgradu.
Katoličani v Belgradu
Zaradi dotoka Slovencev in Hrvatov v Belgrad jako narašča tamošnja katoliška kolonija, ki se je po prevratu že več kot potrojila. Vedno važnejše je zato tudi vprašanje katol. dušnega pastirstva, ki je dolgo časa razpolagalo le s kapelico v bivšem avstrij. poslaništvu. Zadnja leta se je pa pokrendlo vprašanje zidave -več cerkva in prvo so blagoslovili preteklo nedeljo v predmestju Čukarica. Posvečena je sv. Qrilu in Metodu.
Spodaj: ¦
Golobnjak za vojne gdobe-pismo-noše, ki so ga postavili nedavno v Petrovaradinu.
Vojni golob-pismonoša čiča«, star 17 let, ki je sodeloval še v svetovni vojni in se izkazal tudi pri letošnjih velikih jesenskih manevrih. Slika nam ^a kaže v »vojni oprema«.
372
373
Tri dni med našo armado
z jesenskih manevrov Ijubljanske in škofjeloške
garnizije
Vojaška izobrazba moštva se zaključi vsako jesen z velikimi vojaškimi manevri, ki jih priredi po več dni vsa garnizaja, včasih pa tudi po več garnizij skupaj. Taki veliki vojaški manevri so se vršdli pri nas letos med celjsko in mariboi-sko garnizijo okrog Slovenjgradca ter med ljubljansko in škofjeloško garnizijo v Polhograjskih <lolomitili med Ljuliljaiio, Vrhniko in Škofjo Loko. Te vaje so bile zamišljene tako, da brani zapadna armada planinski kompleks med železniSko progo Ljubljana—Kran| do razvodja Gradaščice. a vzhodna armada skuša potisniti sovražnika z njegovih dobro utrjenih pozicij. Nima zmisla ipopisovati podrobni potek operacij, omenimo le to, da so se manevri končali z braviiroziiim za\-zetjeni težko dostopne Grmade po vzhodni armadi. Sodelovale so pri vajah vse vrste orožja in tehniških sredstev od aeroplanov do radija.
Pokazale so te vaje dvojno: visoko kakovost naše vojske v strokovnem pogledu in zdravega duha, ki vlada v naši armadi. Moštvo in časbiiki stoje na višini svojih nalog. Prvi so izborno izvežbani, dobro utrjeni, da zmorejo vse težave in najDore, ki so združeni z resničnim vojnim življenjem, ter dobro opremljeni, častniki pa stoje strokovno na višku današnje vojne znanosti. To se ni pokazalo le pri vodstvu vseh operacij, temveč tudi pri izbornih uspehih sodelovanja najrazličnejših modernih tehniških sredstev. Letalci so dobivali n. pr. med letom najrazličnejša povelja in so visoko iz zraka dirigirali topovski ogenj v skritih gozdnih goščavah.
Enako razveseljiv je tudi duh, ki preveva našo vojsko. Prav more oceniti tega duha le oaii, ki je kdaj služil v bdvši avstrijski armadi, ker le ta more primerjati. Kdor se spominja razmerja, ki je vladalo med avstrijskim častnikom in vojakom, in pogleda to razmerje danes, bo šele mogel prav ceniti ogromno razliko, ki korenini v vsem notranjem ustroju obeh armad. V Avstriji je bik ogromna večina častnikov prežeta s prepričanjem, da so vsaj polbogovi, a moštvo komaj kaj več kot živina, zato seveda tudi ni bilo niti najmanjših vezi in sožitja med obojimi. Pri nas pa živi častnik od zore do mraka sredi svojih vojaikov, deli z njimi vse dobro in vse slabo, kar potem tudi nehote astvarja nekako medsebojno tovarištvo.
Res je. da vojaška služba ni in ne more biti slična kakim počitnicam in da je zlasti" za razvajenega mladeniča precej trda, toda kdor je služil kdaj v avstrijski vojašnici in potem v naši, bo šele uvidel, koliko smo pridobili po prevratu tudi na tem polju, ne glede na to, da je v naši vojski skrajšana vojaška služba ravno za polovico. Najhuj-še je to, da po nekaterih pokrajinah še ni vsem zahtevam odgovarjajočih vojašniic, kar je popolnoma razumljivo, a tudi v tem pogledu se obrača od leta do leta na bolje.
To pa drži: kdor je imel kdaj priliko dobiti le nekoliko natančnejši vpogled v vse .razmere v naši vojski' in te primerjati z bivšimi avstrijskimi, bo gledal v našo armado z največjim zaupanjem in zadovoljstvom. Ona nam je trdno jamstvo, da se vsa stremljenja sovražnih nam sosedov razbijejo ob njenih neprodimih vrstah.
Cete pred odhodom na položaj
Na desni: Topničarski opazovalec na Golem hribu.
Spodaj na desni: Topništvo hiti v svoje pozicije
Gorsko topništvo v bojni poziciji
Naš poroeevalec med častniki.
Na levi:
Baterija poljskih topov v bojnem razporedu.
Spodaj:
Radijska postaja, ki je stala v zvezi z aeroplani, po vajah pa oddajala vojakom koncerte naše postaje.
Spodaj na levi:
Vojni aeroplan pri opazovanju.
Kolesarski bataljon čaka povelj
Na levi: Vojaki pri menaži ob taboriščnem ognju.
Spodaj na levi: Oddelek pešcev in strojnic pred napadom
Štab topničarskih častnikov pri zajtrku, zadaj telefonska postaja
Na desni:
Pogled na čete pred revijo po končanih manevrih.
Spodaj:
Komandant, g. diviz. general S. Tripkovič, pri reviji čet.
Spodaj na desni: Granata pri eksploziji
374
Pođ afriškim
soncem
Mnogo naj slavne j šili popotnikov je že preiskovalo ta črni del sveta in nešteto knjig je bilo napi«anili o njem, vendar so tu še ogromni neraziskani predeli, ki čakajo najrazličnejših učenjakov. Saj pa tudi vsebuje ta del sveta izredne zanimivosti. Le pomislimo: na Egipet, zibelko človeške kulture, na neizmerne peščene puščave Sahare, na ne-prodirne pragozde osrednje Afrike z njih bujnim rastlinstvom in bogatim živalstvom, na Južno Afriko z njenimi diamantnimi polji, na pestro množico narodov, ki prebivajo na tej vroči solnčni zemlji itd. Nič ni tedaj čudnega, če še vedno radi segamo po knjigah, ki nam popisujejo Afriko, saj nam nudi vsalca kaj novega in zanimivega. V zadnjem času sta izšli pri Herderjevem založništvu v FreibuTgu (Nemčija) zopet dve, ki ju bo bral vsakdo z največjim užitkom in iz katerih so pt) večini posnete tudi naše današnje slike. Prva je potopis znanega svetovnega potnika, opata benediktinskega samostana v Solnogradu, Petra Klotza, z naslovom >Od Nila do Kapa< (Vom Nil zum Kap), ki popisuje svojo pot iz Aleksandrije po Egiptu in Rdečem morju, ob vsej Vzhodni Afriki do Kapstadta na skrajnem jugu. Še zanimivejša pa je druga, ki jo je napisal misijonair Jos. Frassle z naslovom >Moji zamorci iz pragozda« (Meine Urwald-neger) in ki velezanimivo popisuje svoje dolgoletne doživljaje v osrednji Afriki, zlasti ob reki Kongu. Iz nje dobimo izredno nazorno sliko življenja in običajev zamorcev najnižje kulturne stopnje.
Skratka: kogarkoli zanimajo tuje dežele in tuja ljudstva, bo prebral obe knjigi z največjim užitkom
Pogled na evropsko farmo sredi Afrike.
Na desni: Zamorski poglavar iz Vzhodne Afrike z vsemi okraski svojega dostojanstva.
SfKxlaj: »Boben« (votel hlod), s kakršnimi vzdržujejo zamorci nekak brezžičen brzojav med posameznimi naselbinami.
Na levi: Pogled na diamantno polje v Južni Afrikii; diamante iščejo med kamenjem.
Spodaj: Zamorska frizerka.
Spodaj na levi: Zamorska vas v osrednji Afriki.
375
Kanonik Fr. Moravec,
stolni župnik v Mapiiboru, ki je obhajal letos petindvajsetletnico svojega župnikovanja. Jubilant je ena najbolj priljubljenih osebnosti v Mariboru.
Udeleženke gospodinjskega tečaja v Vaiti vasi pri Novem mestu, ki se je vršil pred kratkim pod vodstvom tamošnje učiteljice V. Kulovčeve.
Na levi:
Skupina slov. rudarjev, zaposlenih v LimbuTgu na Holandsketm (J. Smr'ke, F. Pesker, A. Hrvatic, M. Poglajen, M. Razoršek, A. Stepdh in rodbina Kugler).
Na levi':
Anton Lobnik,
posestnik in gostilničar v Orehovi vasi pri Mariboru, ena izmed najkrepkejših slovenskih in katoliških korenin na naši severni mteji; mož se je že pred vojno odlikoval v trdem boju proti štajericjanstvu.
Veliki nasadi hrena na  vrtnariji g. Gyorfija v Murski Soboti.
Na levi:
Pogled na vzorno urejen sadonosnik
ob času obiranja, last res naprednega kmetovalca g. A. Rajherja (X) v okolicd Rogaške Slatine. Lastnik upravlja svoje sadje nadvse vzorno, ga pridno čisti in škropi, zato mu je pa letos tudi rodilo sadeže (okoli pet vagonov), da jih je občudovala vsa okolica. (Foto Pelikan.)
376
Slike k zemljevidu slovenskega ozemlja
Vas, občina in župnija Črna, okraj Dravograd.
Mesto Celovec
Sergej Mincio v :
Car Berendej.
(Povest iz sibirskega pragozda.)
XVIII. POGLAVJE.
— Kakšna noč nas je doletela! — je ušlo Vedane ju Saviču, k'0 si je z robcem brisal lice. — Četudi sto let učalkam, ne bom je pozabil! Nocoj res nesreča ne počiva!
— Kmalu bo vsega konec! — je odgovorila* Grunja. — Kmalu pridemo do splava!
— Kak konec! — je vzdihnil Vedenej Savič. — Najbrž nas bodo še zasledovali!
Grunja se je nasmehnila: — Ne, samo, če bi ptice zajahali, bi nas laihko dohiteli!
— Kako to?
— Nimajo nobenega drugega splava ali čolna! In isamo "kakih petdeset verst odtod je do konca stepe: naprej pa teče Tenise j skozi ožine. Tako strme bregove ima, da ndJaen konj, da, nobena divja koza ne more steči ob vodi!
Sli so zopet natovorili svoja bremena in šli na-jrej. Šli so pol ure ali še več, a otoku ni hotelo biti conca. Grunja je obstala.
— Kako pa to? — je spregovorila. — Davmo bi že morali biti ob reki.
Ugibala je in gledala naokrog, a ničesar ni bilo videti: zemlja z nebom vred je bila kakor s sajami zasuta. Stopili so še malo naprej in se zopet ustavili.
— Zašli smo! — je reklo dekle. — Mahnili smo jo najbrž vzdolž otoka, namesto da bi bili šli kar )očez. Počakati moramo svitanja, splav je tu nekje jlizu! ^
Zopet so se usedli. Obhajale so jih težke slutnje: — kaj, če so nas že pogrešili? — ali ne dirjajo že po naših sledovih? Samo Grunja je bila mirna in molče viha konce svoje Yute.
Slednjič je noč začela bledeti, nebesa so bila kakor večkrat oprano nebo nad posteljo. Desno od beguncev, kakor gost dim, je visela dolga proga megle. Grunja je pokazala v to stran.
— To je reka' — je dejala: — tja moramo iti! Čim so se jeli spuščati navzdol z otoka, sta priletela nenadno Polkan in Kučumka: jezika sta jima visela skoro do tal in mukama sta dihala, — letela sta menda na viso moč. Vesela sta bila, da sta n^la gospodarje, in jela skakati okrog njih. Fanta sta tudi bila vesela: človek se bolje počuti, če ima pse pri sebi.
Naravnost po produ so prišli begunci do brega. Postalo je že popolnoma svetlo, vse naokrog se je lahko razločilo, a nad reko se je še vedno zibala gosta megla; le spodaj na bregu se je prikazal ozek vodni rob.
— Splav je višje, tam, v tisti vrbini! — je rekla Grunja. — Pripeljem ga rajši sem, namesto da bi tja vlekli vreče: to bo hitreje!
Vedenej Savič in Nilka «ta ostala poleg vreč, dočim sta stekla Grigorij in Grunja proti gaju.
Vedenej Savič se je ozrl nazaj : tam se je zvijala kamenita struga in svetlikala v daljavi, onstran struge se je širila ravna in gola stepa. Sicer pa ničesar ni bilo videti: ne Vabifinove pristave in nobenega človeka.
Grunja in Grigorij sta se skrila med topol.
— No, menda smo se res srečno izmazali? — je pomislil poslovodja.
A čim je to pomislil, ga je že NiUca sunkoma potegnil za rokav!
— Glejte no, Vedenej Savič! — mu je plašno ušlo.
Ta se je ozrl proti stepi: razločil je sredi nje
f)et jahačev. Nenadno so se prikazali in kakor vihar eteli proti vrbini, a so menda zapazili stražo poleg vreč in takoj tja okrenili konje.
(Dalje prihodnjič.)
BaUrottaU JugoalovansUe tialtame v Cpihlfaiti