Za slorenske sole. Da se slovenako ljudstvo duševno in kar je le dosledno, gmotno razvija in v svojem življenju kaže za pravo, nepokvarjeno ljudatvo, za to ao šole in še aeveda ljudske šole čez vae važne. Njili ne more nihče. če ima le količkaj narodne zavesti, ne sme pa jih že celo slovenski časnik'prezreti. •'•Mi pa tedaj tudi za te šole radi storimojkar je koli mogoče in radi damo v naših liatiK vsacemu prostora, kdor ima voljo za-nje povzdig-niti svojo beaedo. Bolj ko zadene pravi namen šole in bolj ko to razpravlja v načinn, ki ugaja našim bralcem in tedaj tudi slovenskim šolam aamim, tem bolj amo tacih spiaov veaeli. Za aedaj se bije pao le boj za jezik, za to, ali naj obvelja v njih slovenščina ali pa naj sede nemščina za mizo, slovenščina pa postavi v kot, more biti še bolj, kakor je sedaj to že na večib krajih. To hočejo Nemci in njih petolizci slovenaki. V tem jim streže izredno arečno nernški šulverein. Njega se pa torej tudi držč vai kakor klošči. in vae povsodi zaaleduje se njegovo pogubno delovanje. Kar Slovencev čuti alovenaki, ti so zato tndi vsi zoper to drnštvo in priali so po dolgem do tega, da čejo klin a klinotn pobiti, to je, da postavijo nemškemu nasproti druatvo za slovenake šole. Ime je temu društvu, kakor naši bralci že ved6: društvo av. Cirila in Metoda. Doma je v Ljubljani ali podrnžnice irna lebko po celem Slovenskem in več ko jlh dobode in bolj ko so te žive, več upanio, da bo moglo storiti za slovenako šole. Tako pa tudi najležje izpodbije nesrečnemu šulvereinu noge. Da ae napravi tacih podružnic ' s časom veliko, vsaj po vseh večjih krajih, tega se nadejamo in bode tudi gotovo reanica. Naši slovenski kmetje in tudi po meatib in trgih alovenski možje čutijo živo, da je za aolo treba kaj storiti, ako nočemo, da nam jo iztrga 80vražna sila iz rok. Težava je v tem le še ta, da je sila težko nstanoviti tako podružnico. Treba je skorej paziti na vsako piko društvenih poatav, aicer pa je gotovo, da ne dobi podružnica od višje oblasti potrjenja. Brez tega pa ne sme stopiti v življenje. Modro je toraj ravnal odbor društva sv. Cirila in Metodi, da je izdal navod, po katerem se podružnica mora brez daljnjih ovir aeataviti. V naslednjih vratah podamo našim bralcem ta naVod, glasi ae tako-le: Podružnica 8e labko napravi v vaakem kraji, kjer ae oglasi dvajaet udov (§ 4. družbenih pravil); Družbeno vodatvo (za zdaj oanovni odbor) ali njegov pooblaščenec skliče te ude na uatanovni podružnirni zbor. Tak zbor je vsaj 24 ur prej naznaniti politični gospoaki, t. j. v meatib, kjer je c. kr. policijska direkcija (n. pr. v Tratu iu v Gradcu) tej ; v drugih meatih, ki imajo avoj štatut, njih magistratu, povsod drugod pa c. kr. okr. glavaratvu. Na ustanovnem podružnionem zboru izvoli 8e začasno načelništvo t. j. prvomeatnik, njegov namestnik, zapianikar in blagajnik, ter ako je treba, vsakemu teli dveb po jeden namestnik. Potem ae vzprejemajo in potrdijo podružnična pravila po načrtu. Tako je podružnica ustanovIjena, ter se nje ustanovitev s prošnjo naznani naravnoat c. kr. ministeratvu za notranje reči. To prošnjo nloži, ali pooblaščenec družbenega vodstva (za zdaj oanovnega odbora) ali pa valed zaproaa zaoaanega načelništva družbeno vodatvo (za zdaj oatiovni odbor). Prošnji do ministerstva. ki ima kolek 50 kr., prilože se podružniona in pravila glavne družbe, vaakatera v petih primerkih, ter se dene na vaako kolek 15 kr. Ce pooblaščenec uloži proanjo, mora pridejati tudi svoje nanj se glaseče pooblaatilo, ki ima kolek 50 kr.; družbeno vodstvo pa priloži zaproa podružnirnega načelniatva s kolekom 15 kr. Ce se pa hoče. da minieteratvo pravni obatanek kake podružnice izreeno potrdi (§ 9. druatvenega zakona od 15. novembra 1886), mora 8e te potrditve v prošnji poaebej proaiti in na jeden primerek podružaiČBih pravil dejati kolek 1 gld. Naj ae torej vsak, ki hoče tako prošnjo kot poobiaščeaec aložiti, obrae prej do družbeaega vodstva, da ma pošije pravilao poobla stilo. Ako je pa želja, da ae podražaičaa ustanovitev c. kr. miniateratva aaznaai po družbeaem vodetvu, naj začaaao aačelaištvo tema izrece to željo v dopisu, ki ga podpišeta vaaj zašasai prvomestaik ia tajaik ia mu priložita vzprejeta pravila v petih primerkih. Ako miaisterstvo v atirih tednih po aložeaem aazaaailu podražaice ae prepove, ali, ako ono prej odgovori, da je ne zabraajuje (§. 7 druatveaega zakoaa od 15. aovembra 1866), ame podražaica začeti avoje delovaBJe. Opomaiti je ae, da je tadi treba podražaičae aačelnike v treli daeh potem, ko ao za trdao postavljeai, kakor tadi vsaki podražaičai zbor aajmaflj 24 ur prej aazBaaiti ravao tiati politični goapoaki, kakor je zgorej rečeao za podražaičai astaaovfli zbor. Koaečno ae aajao opominja, da aaj se vsaka podružaica, ko je po miaisteratvu dovoIjeaa, oziroma ne zabraajeaa. precej nazaani dražbeaemu vodstvu, da jo dene v avoj izkaz.