MOSCANSKA iM [?[»§¥ gLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE-POLJE LETO III. SEPTEMBER 1962 ST. 9 Tovarišu Cirilu Fainu ob odhodu v pokoj Sest let je tovariš Ciril Fain Predsedoval naši občini in ko je Seciaj odšel v pokoj, je lahko z opravljenim delom zadovoljen. osebno še, ker tako čutimo tudi °rVard v Mostah in Polju, ker to ■dijo tudi ljudje, ki prihajajo k narn. Kdorkoli se namreč poda v Paso občino, kmalu spozna in za-uti živi utrip nenehnega razvoja Ljubljane, ki je še pred edavnim veljal za enega izmed najbolj zapuščenih v Ljubljan-skem mestu. Ta razmah ne velja ®Pnao za gospodarstvo, prav tako e manifestira tudi v neštetih novogradnjah in v živahni stano-anjski izgradnji. Morda manj 'dno, a vsaj toliko občuteno so aPredovale vzgojne in šolske bila tudi to osnova za izreden gospodarski refleks in zato smelo reševanje in uspešno rešitev pre-nekega gospodarskega vprašanja. Če ga je na drugi strani odlikovala izredna družabnost in toplina do ljudi, dokazuje to le, da je bil resnično eden tistih ljudi, ki jih v najboljšem pomenu besede imenujemo: širok, ljudski človek. Napredek te ali one občine, tega ali onega kraja prav gotovo danes ni nekaj izjemnega; izreden napredek, skokovit razvoj nekega kraja, kjer si šel še pred nedavnim in ti je bilo mučno, da si zatisnil oči, sedaj pa obstaneš in strmiš veselo presenečen, da je nekdo opazil tvojo in zadrego kogarkoli in jo uspel odpraviti s ši- dek ipVe-^''avstvo ud. Ta na k°t ,:jrok *n vsestranski, Širok i ^ Pnč njegov pobu do zanl1- Vsestranski človek. lezen * Jng,a> ko ga je mučna tov- Oh-nt^6 bolj ov'rala, jt Pik i- "i * mn vsestranski po bpzadn Sevavec. usmerjevav' vec. kritičen ocenj Združeval Vse to lahk° usp haravnn mu je pomagala v< ^°danr.0( inteTigenca, široka sel za r,1, 12reden spomin in delavci ,,s*?n papirja«. V njem se bodo izobraževali poklicni delavci za vse tri industrijske panoge, usposabljal} pa se bodo v bodoče tudi tehnik1 in obratni inženirji. Finansirala ga bo industrija papirja, grafike in predelave. Vprašanje zdravstvenih in socialnih problemov šolskih otrok sC je letos občutno premaknilo: januarja je bil ustanovljen Zavod za socialno delo, ki v njem delaj® po en psihiater, pedagog, psiholog in več socialnih delavcev. Problematika mladinskega varstva prvi pogled ni široka: motnje . vedenju in težave pri učenju, a j® glede na individualnost primerov zelo zahtevna in odgovorna. 2e d® sedaj je zavod reševal 70 primerov, vendar je v svojem delu ve' zan na starše oz. na položaj v družini ter na šolo oz. na varstven®] vzgojno ustanovo ali vrtec. C-1" njihovega dela je namreč sanacij® družine, računajoč pri tem na 'P0'. zitivni vpliv okolja — torej zlas_ šole v novi obliki celodnevne zaposlitve otroka; le v izjemnih P}"1] merlh naj bi zavod posegel po ločitvi mladoletnika iz okolja,-Drugo vprašanje so seveda otrb®^ z motnjami v telesnem in družb®] nem razvoju. Take zavod ali P|C] šola na posebne šole, v veliki čini primerov pa pomaga f osnovna skrb ,i npomoč pri negi'in učenju. Eden od važnejših P°^ jev za normalni razvoj otroka ^ tudi starostna meja pri vpisu osnovno šolo. Ta naj bi bila 1® ^ izjemnih primerih izpod sedm1® let oziroma bi naj bil vpis zveza® s pregledom, ki bi ga naj opravi1 zdravnik in psiholog. Januarja letos je bil uslanovlj®® pri zdravstvenem domu tudi k®1] ski dispanzer, ki opravlja preventivno in kurativno varstvo šol8, in vajenske mladine. Pri sisteh1® ličnih pregledih je mimo drug®*, bila ugotovljena predvsem telsena drža: kar 18,3% progi®”®, nih osnovnošolskih otrok j® trebnih posebne gimnastike zaf® (Nadaljevanje na 4. strah*' k. Mošcani ^pjcalulema itt adg^aaatfatna Številne novogradnje so v zadnjih letih že kar močno spremenile zunanjo podobo naše občine. To vidimo predvsem v strnjenih zazidavah na Kodeljevem, Zeleni jami, Mostah in v Jaršah. Vzporedno z gradnjo velikih stanovanjskih blokov in s tem tudi hitrim naraščanjem števila prebivavcev v določenem okolišu, pa nastaja vedno večja Potreba po čim lepši in racionalnejši ureditvi okolic teh stanovanjskih naselij. Tudi ureditev zelenic in parkov je pomemben faktor pri čim prijetnejšem vsakodnevnem bivanju stanovavcev. Vedno večji promet na javnih cestah naravnost vsiljuje ureditev številnih parkov, kjer se lahko brez kakršnekoli nevarnosti zadržujejo naši najmljaši. Kjer pa ni možnosti za ureditev parka ali otroškega igrišča, pa lahko že neposredna okolica stanovanjskih hiš sama v mnogočem nadomesti že omenjene koristi parkov in otroških igrišč. Edini pogoj za to pa je: ta neposredna okolica mora biti primerno urejena. V naši občini je precej otroških igrišč. Žal pa za nekatera od njih ne moremo tfdi-du so popolnoma v redu vzdrževana. Za ureditev teh objektov je bilo potrebnih Precej družbenih sredstev. Te objekte pa je treba zato skrbno čuvati in vzdrževati. Pa poglejmo, kaj je naš fotoreporter videl na svojem sprehodu po naši občini. ★ ★ ★ Uobro se spominjamo otvoritve otroškega igrišča ob šoli Vide Pregarčeve. Veliko priznanj in pohval je bilo izrečenih. Najbolj pa so bili otroci veseli no-vih gugalnic, klopi in drugih naprav pa tudi ob večerih je bil park »zaseden«. Odrasli okolišani so radi posedali po ličnih klopeh. In danes? Naprave za razvedrilo otrok trohnijo in rjavijo. Tudi vsesti se ne moreš več na vsako klop. Od nekaterih klopi so ostali namreč samo cementni podstavki. Posnetek ni iz italijanskega neorealističnega filma. Slika je verna podoba naselja med Kavčičevo in Kajuhovo ulico. Moščani smo ponosni na nove gradnje, vendar zatajimo in ne najdemo dovolj izgovorov, kadar moramo opravičiti skrajno zanemarjeno okolico svojega bivališča. Nehote se vprašamo, kako morejo prebivavci novih naselij mirno mimo tega. Kje so časi, ko smo prostovoljno zagrabili za lopate in samokolnice in se lotili tudi večjih in zahtevnejših del. Ali ne bi hišni sveti in vsi stanovavci, katerim je družba dodelila stanovanja nekoliko razmislili o tem?! iiivšik u n<»gometno igrišče Slovana kar kliče po 0kiv'tV* olroškvga igrišča. Posnetek je narejen iz ot a 'buškega vrtca, kjer je zbrano dnevno 40 0 > ki nikjer v bližini nimajo primernega pro-St<,ra Za igranje. KlNlLo je namreč že precej Časa, od-K so se stanovalci vselili v nove Se°KE KODELJEVEM. - UPRAVIČENO pr I V,IKo sprašujemo, zakaj ostanejo 6 STori med temi stanovanjskimi °Ki t°eiko časa neurejeni. ★ ★ ★ gTA^OVANJSKl SKUPNOSTI, HIŠNI SVETI, JR p °VALCI IN VSI OBČANI, PROBLEM, KI RR-^NO NAČET v tej rubriki, se da V®Ci\ 7 MALO TRUDA in dobre volje. Špn« V MoSCANOV IN UREDNIŠTVO NA- Oov0 A NE pričakuje pismenih OD-Rt)v IN IZGOVOROV AMPAK DEJANJA! Šolstvo in drugi prosvetni zavodi pred novimi nalogami (NADALJEVANJE Z 2. STRANI) slabe drže! Znatno višji je celo ta procent na osn. šoli v Hrušici in v Sostrem. Pogoste so tudi nevrotične motnje in slabovidnost. Posebno poglavje je nega zob. Tri šolske ambulante ne zadoščajo potrebam in predvideva zdravstvena služba zobno ambulanto na vsaki večji osnovni šoli; nanje bi se vejale tudi niže oreanizirane šole, če ni v bližini druae zobozdravstvene ambulante. Že dosedanji usnehi zdravstvene službe, ki je med prvimi v okraju, dajejo upanje, da se bo tudi naprej razvijala v težnji za zdrav naraščaj in v zadovoljstvo staršev in celotne družbe. K vsemu temu dajejo nemajhen tudi mlečne kuhinje: kar 80% učencev se je hranilo v njih lansko leto! To je tudi eden od vzrokov, da je odstotek slabo hranjenih (6,2) znatno nižji, kot je bil pred leti. Skrbeti pa je za večjo biološko vrednost obrokov. Za varstvo otrok skrbe tudi var-stveno-vzgojne ustanove. V naši občini jih je 9 s kapaciteto 505 mest in z zasedbo 572 mest. Do sedaj so se razvili 3 tipi teh ustanov, in sicer predšolski vrtec (Zelena jama, Partizanska ulica, Kodeljevo), kombinirane varstveno-vzgoj- ne ustanove za šolske in predšolske otroke (Vevče, Polje, Zalog) in šolski domovi za šolske otroke (na osnovnih šolah Vide Pregarče-ve, Maksa Perca in v Zadobrovi). Poleg teh ustanov imamo .tudi 8 otroških igrišč, ki lahko naenkrat sprejmejo 700 otrok. Na dveh nadzorujejo otroke člani DPM. Igrala in ostale naprave na teh igriščih pa so v zelo slabem stanju. Sklicevanje na pomanjkanje finančnih sredstev je neobjektivno, ker so tako v komunalnem skladu kot v skladu za varstvo otrok in pri DPM. Potrebna je le iniciativa stanovanjskih skupnosti, DPM in zlasti staršev samih, da skrbe za objekte. Yimprej je treba torej realizirati že sprejete sklepe, da se vse dolžnosti in pravice ter materialna sredstva prenesejo na pristojne organizacije. Stanovanjske in krajevne skupnosti so tu dolžne v sodelovanju s sindikalnimi podružnicami in drugimi forumi gospodarskih organizacij še nadalje intenzivno reševati probleme otroškega varstva v skladu z obstoječimi potrebami in možnostmi. Tu ne kaže vedno iti z maksimalno zahtevnostjo. Investitorji pa morajo pri novogradnjah upoštevati odlok ObLO, da je treba zagotoviti tudi površine za otroško varstvo. Uelaiska univerza V zadnjem času je delavska univerza razširila vsebinski del svoje dejavnosti, manj pa je nudila družbenim organizacijam organizacijskih in tehničnih uslug. Na področju družbenoekonomskega in idejno-političnega izobraževanja je organizirala dva oddelka večerne politične šole za 55 slušateljev iz gospodarskih organizacij štiridnevne seminarje za nredsednike in tajnike sindikalnih podružnic gospodarskih organizacij, seminarje za organe delavskega samoupravljanja in za člane šolskih odborov. Poleg tega je organizirala 31 predavanj z družbenoekonomskega in idejnopolitično tematiko po posameznih podjetjih, ustanovah, zavodih in šolah ter dve šoli: za šolsko in delavsko mladino »Solo za življenje« (vsaka od 13 šol je imela 5 — 10 predavanj) in »Šolo za starše« s ciklom predavanj od 6 — 11 tem. Pri zadnji so organizacijsko sodelovala tudi upraviteljstva šol in DPM po krajih, kjer so bile organizirane. Univerza je organizirala tudi zdravstvena predava- nja in predavanja o usmerjanju v poklice — vseh 15 je bilo zelo dobro obiskanih. S poljudno znanstvenega področja so predavatelji DU na 59 predavanjih obravnavali razna vprašanja iz zgodovine, narovo-slovja, tehnike, kmetijstva in posredovali svoje popotne vtise. Veliko zanimanje za to zvrst dokazuje pravilnost izbora. DU je organizirala tudi 5 oddelkov večernih osemletnih osnovnih šol, dva oddelka pa sta samostojno delovala pri osnovni šoli v Polju. V oddaljenejših krajih so bile letos prvič organizirane vsakih l4 dni redne kino predstave, kd lahko z njimi pri smotrnem izboru &' mo vv znatni meri vplivamo oa razvoj kulture in splošne druž-beno-politične razgledanosti. Ustanova je torej s 1.529 rednimi in 9.948 občasnimi obiskovav-ci dokazala, da je kljub začetniškim in skromnim močem našla svoje mesto v izobraževalnem procesu. V prihodnje ji kaže š® bolj usmerjati se na posamezna izobraževalna področja in širiti krog slušateljev iz samoupravnih enot, podjetij in družbenih služb’ Zajame naj potrebe po izobraževanju vodilnega osebja v podjetjih, uvaja naj vzgojo državljanov, ki sodelujejo v organih družbenega upravljanja in posveča večje skrb izobraževanju kmečkega Pre" bivalstva. ¥ Knjižnjičarstvo Na našem področju deluje 35 knjižnic. Svet je letos februarja sprejel sklep, da predlaga ljudsko knjižnico v Mostah za matično knjižnico kot najvišjo strokovno inštanco na področju knjižničarstva v občini. Na ta način prevzame ljudska knjižnica v Mostah skrb za vseh 35 knjižnic v občini. Tu ne gre samo za evidenco, ureditev po bibliotekarskih načelih in za strokovno usposabljanje ter širjenje knjižničarskega kadra; gre še zlasti za analizo večanja oz. padanja zanimanja za knjigo med občani, gre za popularizacijo in modernizacijo knjižnega fonda, gre za prostore, kjer bi namestili mladinski oddelek knjižnice, čitalnico in oddelek za politično literaturo, gre za dinamično organizacijo potujoče knjižnice itn. Vse to zahteva seveda žive zainteresiranosti samih knjižničarskih kadrov, pa tudi angažiranja odgovornih faktorjev za problem v celoti. Ko so prešli tudi šolski in drugi prosvetni zavodi prvo fazo v izdelavi svojih notranjih predpisov, pravil, finančnih načrtov ^ pravilnikov o osebnih dohodkih, imajo šolski kolektivi in organi upravljanja v šolstvu velike in odgovorne naloge. Ob pomoči zavodov in ustanov, ki proučujejo razvoj in napredek šolstva, naj vsi ti zavodi prisluhnejo sebi in utripu življenja okrog sebe. Tako bodo dobili močno orientacijo vsak za svojo konkretno situacijo. Novi šolski in upravni odbori so večji del že pokazali veliko poznavanje problemov šole, njenega okolja in zrelost pri sprejemanj** sklepov. Izjemne pojave je treba tako tudi tretirati, čeprav men* svet za šolstvo, da se neaktivne člane zamenja pred potekom tnal*" datne dobe. Cc pa bodo razvijali razno oblike medsebojnega sodelovanja in jih povezovali z delavskimi sveti In organi občin, ljudskega odbora, bodo tako našli povezavo svoje dejavnosti s stvarnostjo in potrebami komune oz. svojega področja. Tako bo šola sposobn vsklajevati svojo osnovno dejavnost z dinamiko gospodarskega j” družbenega razvoja, ki zahteva tudi v šolstvu hitrejši tempo sodobne vzgoje in izobraževanja. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦** Svobode in prosvelna drnšlva Delo 8 Svobod in prosvetnih društev povezuje svet za šolstvo, prosveto in kulturo — svet svobod in prosvetnih društev še ni ustanovljen. Ustvarjajo pa že sama društva široko mrežo prosvetnega in izobraževalnega dela. A prav dosedanje dejavnosti kliče po nujnem dviganju kvalitete in iskanju nove vsebine in oblik v aktivnosti društev in posameznikov. Za zdaj sta bili v ospredju glasbena in dramska sekcija, sodobni razvoj pa že kar zahteva čimširšo organizacijo klubov in sekcij, ki naj bi skrbele za izobraževanje in razvedrilo. Pomoč takim težnjam se mora odražati tudi v primernejši participaciji v proračunu, kakor seveda ne gre zagovarjati nekaterih prekomernih dotacij za to dejavnost. Velika sredstva, naložena v (preteklih letih v objekte za kulturno-prosvetno delo v občini, naj bodo seveda izkoriščena in naj ljudskoprosvetni delavci vsklajajo svojo dejavnost z željami in potrebami občanov — pa bo imel ljudski odbor tud ivečje razumevanje za vse te dejavnosti. Od 1. septembra je spet odprt otroški vrtec pri stanovanjski skupnosti Kodeljevo. Otroci so v vrt od pol šestih zjutraj do treh popoldne, kjer dobe tudi dopoldansko malico in kosilo. Dnevni red j® ‘ j. polnjen s primerno zaposlitvijo, igrami, telovadbo in daljšimi sprehodi. Na posnetku vidimo PrC vavce otroškega vrtca pri dopoldanski malici Pred volitvami v skupščino komunalne skupnosti zavarovancev n ^os^flanji sistem organizacije in finansiranja socialnega zavarova-"Ja je dokaj odmaknjen od široka sodelovanja zavarovancev, “klavskih svetov in ljudskih od-"°rov. O politiki socialnega zava-ovanja in gospodarjenja z znat-sili sredstvi, ki se stekajo v ta klad, se je odločalo v vse preveč *Kcm krogu samouprave in je l*o zato gospodarjenje čestokrat Smotrno. Novi veljavni predpisi ~a socialno zavarovanje pa dajejo možnosti, da vskladimo „^1ŽK) socialnega zavarovanja z onomskimi možnostmi in potre-ami zavarovancev in komune. Z j, V m zakonom o organizaciji in „ ansiranju socialnega zavarova-dol*80 80 ot*^ovornosti, pravice in in j0®** socialnega zavarovanja v zdravstvenega varstva prenesle doK°mi,nc *n delovne organizacije, sp, .^varovanca. Prav na nepo-ort i *1 ustvarjavcih sklada, bo litv ^ *€**®^e gospodarjenja in de-v * sredstev socialnega zavaro-ski 1)0 omogočeno preko Psčin komunalnih skupnosti nru r°Vanocv' katerih volitve sc kn„JavlJa,°. oziroma morajo biti končane do 10. oktobra. Prir!1'** v ol,močju naSe občine se SčinriaJo na voIHve v skup-r(,v° komunalne skupnosti zava- Litli CfT: *a ^ skupna za ObUO Polu i Ljubljana Moste- selak’ ,ar sta sklenila na svojih Prets 2ba Andska odbora po po-npo5( ' vsestranski analizi in ob tev tVanbl Poeojev za ustanovi-somunalne skupnosti. Področiu naše občine je 14 jen? 524 aktivnih in 2560 upoko-*ava»^' V 0bL0 Petlja pa .je vseh aktlel?.uan<'ev iZ?2- "d tpka 3270 SkDn»v, ,n 952 upokojencev. enPl?3fI"a ho Stela 35 članov — K23^ » c*ana skupSčine bo volilo Obt naytr°vancev- Na območju PaSom ' ^*a ho izvoljenih S, na sb"PSČine°,'r0^U Pa ^ članov Veji . h^hfetiib, kjer je zaposleno delavski01" zavarovancev, bodo Voijii' 1 sveti sami neposredno izgine Cl*cilra ah več članov skup-Posipn Podjetjih pa. Uicr je za-VaoppO Piani kakor 523 zavaro-'ili jii ’ “odo delavski sveti izvo-ja,la skupščine. Prav tako *kuiv8»i Olili svoje predstavnike v eev. n<> hidi društva upokojcn- m"'-ami kandidatov za skupščino '■M Posvetiti vso pozornost. dariPn. a organ odločal o gospo-*hoclp i!T, nfea zavarovani« In vPrašaniahb° resno Posvetili vce«n ^e i*1 Problemom, na kn- Sv°Jem °i nedvomno naleteli pri ^ ndgovornem delu. Berite dopisujte v ^oščansko skupnost Iz stanovanjske skupnosti Zelena jama Naš cilj je: skupni gospodarski V soboto 1. IX. 1962 so bile v dvorani kulturnega doma v Zeleni jami volitve sindikalne podružnice stanovanjske skupnosti Zelena jama, združene s slovesno otvoritvijo stanovanjske skupnosti Zelena jama. Tej slovesnosti je med drugim prisostvoval tudi podpredsednik ObLO Moste — Polje tov. Leopold Maček, ki je v kratkem nagovoru podal nekaj načelnih misli o namenu in delovanju stanovanjskih skupnosti, prisotnim uslužbencem raznih servisov stanovanjske skupnosti Zelena jama pa je priporočil, naj svoje delo opravljajo čim bolje in vest ne j e ter tako zadovoljujejo vsakodnevne potrebe prebivavcev na svojem terenu. S tem je bila v Zeleni jami formalno odprta stanovanjska skupnost, v resnici pa je zaživela že pred meseci, ko so drug za drugim pričeli z delom posamezni servisi. Tajnik stanovanjske skupnosti tov. Palka nam je v kratkem razgovoru opisal razvoj in sedanjo dejavnost servisov, ki že delajo s polno zmogljivostjo: »Kot verjetno povsod smo tudi pri nas imeli v začetku precej težav. Sredstva, s katerimi smo začeli, so bila res minimalna in smo jih dobili od ■najemnin za prostore v kulturnem domu. Ta je v upravljanju stanovanjske skupnosti od 1. III. 1962. Najprej je začela z delom šivalnica; tej sta sledila krojaška delavnica in pleskarsko-sobnoslikar-ski servis, julija meseca pa je začel opravljati najrazličnejše usluge kombiniran servis; le-ta opravlja ključavničarska, vodoovdna-inštalaterska, kleparska, krovska in električna dela. Obstoj takega kombiniranega servisa je popolnoma upravičen, saj se strokovna usposobljenost uslužbencev v tem servisu popolnoma prilagaja naravi dela pri nudenju uslug hišnim svetom in posameznikom; tu- LJUBLJANA di režija je pri tem mnogo manjša. Poleg teh imamo še poseben servis za izdelavo različnih tesnil, ki jih naši servisi potrebujejo pri svojem delu; morebitne presežke tudi prodajamo. Vsi naši servisi poslujejo rentabilno in to, kljub temu, da so cene naših uslug nekoliko nižje kot cene obrtnih in gospodarskih organizacij. Nižje cene gredo predvsem na račun manjših družbenih dajatev. Strokovnost naših uslužbencev je precejšnja, saj so opravljena dela kvalitetna in koristniki naših uslug zadovoljni.« Kaj pa načrti za bodoče delo? Tovariš tajnik nam je dejal, da nameravajo svojo dejavnost še razširiti (steklarski servis). Za zdaj pa imajo še precej težav s prostori. Za najete prostore plačujejo namreč precej visoke najemnine. Da bi se izognili temu, bodo iz- servis za mesto praznili garaže, ki jih sedaj oddajajo, in v njih uredili več delavnic. Skušali bodo po svojih močeh uresničiti zamisel o ustanovitvi skupnega gospodarskega servisa za območje mesta Ljubljane. Ta naj bi opravljal vse mogoče usluge s področja gospodinjstva, opravljal pa bi jih vsestransko strokovno s sposobnimi delavci. Pri uresničitvi te zamisli pa bi morale sodelovati vse stanovanjske skupnosti v Ljubljani, saj bi samo za vzgojo kadrov potrebovali precejšnja sredstva Iz pogovorov smo dobili vtis, da je stanovanjska skupnost Zelena jama od skromnega začetka v zelo kratkem času napravila velik skok v svojem razvoju, v celoti opravičila svoj obstoj in da bo v bodoče izkoristila vse možnosti ter s svoje strani zadovoljila potrebe občanov v vsakdanjem življenju. Pred letno konferenco Obkom. L Ml S Moste - Polje Izpolnjevanje načrta, vzgoja in izobrazba — velike pravice in dolžnosti naše mladine Letos morajo biti letne konference aktivov LMS nekoliko prej zaradi kongresa LMS, ki je pred nami. Konference naj bi izvedli do 15. oktobra, letna občinska konferenca pa bo zato mrd 10. in 15. novembrom. Da bi konference po aktivih kar najbolj uspele, je potrebno, da se aktivi nanje kar najbolje pripravijo ObKom LMS je zato na svoji (i. plenarni seji, ki so se je udeležili tudi predsedniki aktivov, razpravljal o pripravah na letne konference aktivov. V uvodnem referatu je član ObKom LMS tov. Peter Marn navedel vrsto vprašanj, o kateri hbi naj razpravljali aktivi na svojih letnih konferencah. Iz referata tov. Marna povzemamo nekaj važnejših ugotovitev. Aktivi gospodarskih organizacij naj bi razpravljali o gospodarskem stanju podjetja, o izpolnitvi načrta in perspektivah za nadaljnji razvoj podjetja. Prav pri iz- polnjevanju načrta bi se morale mladinske organizacije najbolj angažirati. Ni namreč dovolj samo razpravljati npr. o predlogih za znižanje produkcijskih stroškov, treba je sprejeti tudi konkretne sklepe, po katerih se bodo ravnali mladinci na delovnih mestih. Mladinske organizacije v podjetjih bi morale posvetiti posebno pozornost tudi splošni in strokovni izobrazbi mladincev, da bi postali čimbolj:',i proizvajavci in upravljavci. Stremeti pa bi morale mladinske organizacije tudi za sistematično povezavo s samoupravnimi organi in njihovimi komisijami, kar bn koristilo mladincem pri njihovem kasnejšem vključevanju v te organe. V šolah pa je naloga organizacije LMS predvsem v aktivni udeležbi pri izvajanju šolske reforme in v jasni, globoki zavesti svoje vloge pri uveljavljanju sistema dijaške samouprave. Mladina po šolah naj se zavzema za izboljšanje metod pouka, za večjo sistematičnost in boljše odnose med proda, alelji in učenci. Vsakemu mlademu človeku pa mora biti jasno, da je učenje njegova glavna naloga in da ima v učno-vzgojnem procesu svoje pravice in dolžnosti. Ob koncu referata je tov. Marn načel problem idejno-vzgojnega dela. To je bilo doslej v glavnem samo izobraževalnega značaja in je potekalo v obliki predavanj in razgovorov; konkretnejših oblik, kot so krožki, klubi in skupine, v katerih bi se idejno-vzgojno delo poglobljeno razvijalo, se aktivi do sedaj niso posluževali. Za bodoče delo je potrebno, da se vodstva aktivov bolj približujejo članstvu, ker je to nujno potrebno za skladnejše izpolnjevanje nalog, pred katerimi stoje. Pionirji in telesna kultura Po vsej Jugoslaviji so letos posvetili največjo skrb telesni vzgoji najmlajših. Naša družba se zaveda, da so pravilne telesne vzgoje najbolj potrebni prav naši najmlajši. Vendar pri tem splošno stanje ni kdo ve kako razveseljivo, saj ogromno šol nima ne telovadnic niti igrišč, nima učiteljev za telesno vzgojo, uro telesne vzgoje zamenjujeta matematika ali slovenščina ali pa jih sploh ni. Posledica tega so ne nazadnje telesna deformacija otrok, slaba drža telesa in rahlo zdravje. To so bili tudi vzroiki za letošnje posebno leto telesne kulture v programu vsakoletnih Jugoslovanskih pionirskih iger. Predsednik zvezne akcije je tov. Aleksander Ran-kovič. Naša občina je glede splošnih pogojev kar na dobrem, na vendar: od 16 osnovnih šol imajo le 3 svoje lastne telovadnice! Med drugimi je nimajo tudi osn. šola Vide Pregarčeve s 1100 učenci, osn. šole Polje s 1000 učenci in osn. šole Sostro s 600 učenci. Te šole bodo morale dobita telovadnice. kajti druvače ni mogoče govoriti o temeljiti telesni vzgoji skoraj 3000 otrok. Dobro oa je bilo letos, da so imele osnovne šole Vide Pregarčeve, Polje in Ketteja-Murna po 4 učitelje telesne vzgoje, šola Sostro pa enega. Tako je bil otrokom teh šol omogočen res kvaliteten pouk. S tem je bilo letos omogočeno tudi izven-šolsko delo s pionirji. Tako so letos zelo uspešno d°lovala 4 močna šolska športna društva, ki so med najboljšimi v ljubljanskem okraju. To so SSD Vide Pregarčeve, ŠSD Borec (Polje!, SSD Zvezda (Kette-Murn) in SSD Sostro. Pri občinski zvezi za telesno kulturo je bila letos ustanovljena tudi komisija za SSD. Ta je uspeš- Naša občina je edina od ljubljanskih mestnih občin, ki nima atletskega kluba. Atletika — »kraljica športov« — pri nas do sedaj ni našla zaščitnika. Vse pa kaže, da se bo to zgodilo še letos. V naših šolah je letos zrasel rod odličnih atletov in bi bilo škoda, da no skrbela za medsebojna srečanja in tekmovanja ter najboljšim SSD namenila prehodni pokal. Tega je letos kot prvo osvojilo SSD Zvezda osn. šole Ketteja in Murna, drugo je SSD Vide Pregarčeve, tretje je Borec iz Polja, četrti so športniki iz Sostrega in peta je osnovna šola Javor. Boj med prvimi tremi je bil zelo izenačen, vendar je SSD Zvezda z odličnim znanjem prav vseh športnih panog (nikjer se niso plasirali slabše kot na drugo mesto) osvojilo prvo mesto. Vzpodbuda in primer drugim šolam s težkimi pogoji naj bo osnovna šola Javor, ki se je udeležila prvenstva z atletsko ekipo. Rezultati občinskega prvenstva so bili naslednji: Košarka: dečki 1. mesto SSD Vide Pregarčeve, deklice 1. mesto Zvezda. Rokomet: dečki 1. mesto Zvezda, deklice 1. mesto Borec. Med dvema ognjema: dečki 1. mesto SSD Vide Pregarčeve, deklice 1. mesto SSD Vide Pregarčeve. Namizni tenis: dečki 1. mesto Borec. Atletika: dečki 1. mesto Borec, deklice 1. mesto Zvezda. Vaje na orodju: dečki 1. mesto Zvezda, deklice 1. mesto Zvezda. To so le tekmovalni uspehi. Največji uspeh pa je to, da se pionirji čedalje bolj navdušujejo za telesno vzgojo, se vključujejo v svoja SSD in imajo ta že kakih 1200 članov med 4800 učenci naše občine! K tem uspehom so v letošnjem letu prispevali velik delež tudi učitelji telesne vzgoje; naloga vse naše družbe pa je, da zgradi takim pionirjem s tako delovnimi učitelji prepotrebne telovadnice in igrišča. jih pustimo vnemar. In koliko se jih bo šele navdušilo za atletiko po evropskem atletskem prvenstvu v Beogradu? Zato je prav da pomislimo, kje bi atleti našli svoje zatočišče. Prvo rešitev je pokazalo SSD Zvezda na šoli Ketteja in Murna, ki bo imelo letos atletsko sekcijo tudi za tiste, ki so letos končali šolanje. Upajo pa pri tem, da bodo dobili še enega trenerja, od občinske zveze za telesno kulturo pa potrebno pomoč. To bo seveda začetek, kajti že več let je v načrtu atletski klub pri DSD Slovan, ki ima lepo at- Dne 27. 8. 1962 se jc v prostorih pr d; e tja »Globus« vršila ustanovitvena konferenca mladinske organizacije združenega podjetja In-tertrans-Globus. Konference se je udeležilo 58 mladink in mladincev bivših podjetij Intertrans. Globus in javna skladišča, prisotni pa so bili tudi predstavnik Občinskega komiteja LMS Ljubljana - Moste ter zastopniki ZK pri novoosnova-nem podjetju. Že pred konferenco je bila med mladince razdeljena posebna številka BILTENA, v kateri so bila objavljena poročila o delu dosedanjih mladinskih aktivov, kakor tudi dnevni red konference. Na konferenci je bil prečitan referat o nalogah in delu mladinske organizacije ter o problemih, ki jih bo morala bodoča mladinska organizacija reševati, če bo hotela izpolniti vse naloge, ki si jih bo postavila. V diskusiji o referatu je bila predvsem poudarjena vloga mla- letsko stezo. Da nam ne bo zmanjkalo atletov, jamčijo šolska športna društva naše občine; da pa bo dovolj trenerjev, bo jamstvo nova visoka šola za telesno kulturo na Kodeljevem! dinske organizacije danes !• J. vloga pomembne politične sile, k' naj bi s svojim aktivnim delo1’’ prispevala važen delež na vse'1 področjih gospodarskega, družb8' nega in političnega življenja v podjetju. Mladina naj bi aktivo0 sodelovala v organih delavske^8 samoupravljanja, obenem pa b'18 prav tako aktivna tudi pri svojoO' strckovnrm izobraževanju. Posf,! ' ben poudarek je bil v diskus*1 j podan na delo in mesto nižje^l i strokovnega kadra pri podjetju, o naj se mu omogoči redno šolo™ in strokovno izpopolnjevanje. Konferenca je soglasno sPr,,^3 predlog iniciativnega odbora, ‘j8 sc bodoča mladinska organizafu. ; zaradi razdrobljenosti ckononisk' ^ enot v teritorialnem smislu or??8 nizacijsko formira v tri aktive, ^ bi delovali popolnoma samostojU0’ njihovo delo pa bi koordiniral vršni komite. .. Po izvedenih volitvah je konferenca zaključena. Atletski klub tudi v Mostah AtCeti - Atleti v občini Moste—Polje (za sedaj imamo samo pionirje in mlajše mladince) so v svojih kategorijah med najboljšimi v Ljubljani. Tako imamo zimskega prvaka Ljubljane v skoku v višino — pionirji Drago Markelj s šole Ketteja in Murna) drugo pri mlajših mladinkah (Duša Brezovec z iste šole). V mestni reprezentanci Ljubljane, ki je letos zmagala na pionirskem prvenstvu glavnih mest vseh republik v atletiki v Novem Sadu, je bilo od 16 tekmovalcev kar 7 iz naše občine. Najboljši dosežki mladih atletov (v oklepaju doseženo mesto v Novem Sadu): Pionirji: tek na 60 m: Smrekar in Kovač (oba SSD Borec — Po- pionirji Ije) 7,2 sek. (I. mesto); tek na 800 m Trkaj (SSD Zvezda — osn. šola Ketteja in Murna) 2,21 min. (V-mesto); skok v daljino: Smrekar (SSD Borec) 530 cm (I. mesto), skok v višino: Sefer (Zvezda) 155 cm (IV. mesto); Trkaj (Zvezda) 153 cm; met krogle (4 kg): Strekelj (SSD Vide Pregarčeve) 13,20 m, Valentinčič (Zvezda) 13,10 m mesto); met žogice (200 gr): Černe (Zvezda) 85 m. Pionirke: tek na 400 m: Rebernik (Zvezda) 1,15 (III. mesto)! skok v višino: Brezovec (Zvezda) 140 cm (III. mesto); skok v dalji" no: Brezovec (Zvezda) 440 cm (}. mesto; met krogle (3 kg): Grivičif (SSD Vide Pregarčeve) 10,64 m, tek na 60 m: Smrekar (Sostro) 9^ Združeni aktivi POROČILO O USTANOVITVENI KONFERENCI MLADINSKE OR GANIZACIJE PRI PODJETJU INTERTRANS-GLOBUS Mladinski ples OD 28. JULIJA DALJE PRIREJA OB^ SKI KOMITE LMS V KULTURNEM *Ui MU V POKOPALIŠKI ULICI M LADU" v PLES. OBISKUJE GA PREDVSEM M%Jj DINA IZ NASE OBČINE, VENDAR MALO ONIH, KI PRIHAJAJO TUDI .fl ODDALJENEJŠIH KRAJEV. POVPB1,.,^ PRIHAJA NA PLES OKOLI 240 MLAPV CEV IN MLADINK, VENDAR PA / NIZATOR UPA, DA MU BO USPE^J g DOBRIM ORKESTROM SHADOVVS P ESTRI M ZABAVNIM SPOREDOM ‘‘.(l vabiti se veCje Število sta' ^ OBISKOVAVCEV. Objave Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Moste * Polje OBČINA LJUBU AN A-MOSTE-PO UJE Na podlagi 12. 61ena splošnega ^kona o stanovanjskih skupnostih (Ur. 1. FLRJ št. 16/59) in 12. locke 25. člena statuta občine . .jubljana-Moste-Polje ie občinski Judski odbor Ljubljana-Moste-Po-1° je na seji občinskega zbora in s«ii zbora proizvajalcev dne '• 8- 1962 sprejel ODLOK 0 določitvi območja, na katerem Se lahko ustanovi krajevna skupnost. 1. člen V občini Ljubljana-Moste-Polje lahko ustanovi krajevna skup-nfy..na območju, ki obsega urba-stično zaključena naselja: Mali Poglav, Veliki Lipoglav, Pance, Sfcla, Brezje in Repče. 2. člen ../^n odlok se objavi v »Glasniku« adnem vestniku okraja Ljublja-naA velja pa takoj, ri Vilka: 022-19/62-1. uatum: 31. 8. 1962. Predsednik ObLO: Ljubljana-Moste-Polje CIRIL FAIN 1. r. , ,T OBČINA 1JUBLJANA-MOSTE-POLIE m, a Podlagi 1. člena zakona o in .,rneml;,ah zakona o ustvarjanju 0bA ^orabi sredstev republiških in t 'nskih rezervnih skladov za po-(Ur 6i gospodarskih organizacij 25 • fLRJ št. 22/62) in 2. točke „ ■ ^ena zbor O?to-Polje na seji občinskega cev il ln na se)l zbora proizvajal-PPe 31. 8. 1962 sprejel ODLOK 0 St>ren»embi in dopolnitvi odloka negStan°Vitvi °Winskcga rezerv-sbj, sklada za imtrcbc gospodar-Čjn 0rganizaclj na področju ob-e Ljubljana-Moste-Polje 1. člen skega^^kd o ustanovitvi občin-^rfcbe rezervr»ega sklada za po-P°dr0A- podVajali v svoj rezervni 1a statuta občine Ljublja- 2. člen Ta ohjave^0^. začne veljati z dnem okm a-niku- uradnem vest-Pa se ^ <.Ja. Ljubljana, uporablja Za DrS^nVarja 1!"i2' in sicer ^Vesti ki jih jc treba Potrebo „nskl rezervni sklad Lij _____•__ • 31- 8. Iflea I i,.^redsodnik ObLO: Jubljana-Moste-Polje CIRIL FAIN 1. r. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE-POLJE Na podlagi 31. člena zakona o cestnih podjetjih (Ur. 1. FLRJ številka 27/61) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. avgusta 1962 sprejel ODLOK o ustanovitvi cestnega sklada občine Ljubljana-Moste-Polje 1. člen Ustanovi se občinski cestni sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sredstva sklada so: 1. dohodki občinskega ljudskega odbora za ceste po zakonu o cestnih podjetjih in na osnovi njega izdanih predpisov; 2. dotacije iz občinskega proračuna; 3. drugi dohodki (dotacije, pomoči, darila). Sklad lahko najema posojila. 3. člen Sredstva sklada se uporabljajo za vzdrževanje, rekonstrukcije in gradnjo javnih cest, v okviru programa razvoja cestne mreže. Program razvoja cestne mrežo določi upravni odbor sklada v soglasju s Svetom za komunalne in stanovanjske zadeve občine. 4. člen Sredstva sklada se dajejo za vzdrževanje javnih cest brez povračila. Sredstva sklada se dajejo za rekonstrukcijo in gradnjo javnih cest praviloma brez povračila, lahko pa v skladu s pravili tudi proti povračilu. 5. člen Sklad je pravna oseba. Sklad ima pravila; s pravili se določita organizacija in način poslovanja sklada. 6. člen Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor sklada sestavljajo: — 2 člana, ki jih imenuje občinski ljudski odbor izmed prometnih in drugih javnih delavcev; — načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ObLO Ljubljana-Moste-Polje; — 4 člane, ki jih delegirajo; 1. Komunala Polje 2. Postaja Ljudske milice Moste 3. Intertrans-Globus, Lj. Smar-tinska c. 4. SAP-TURIST, Ljubljana, Sre-diška ul. in ki jih imenuje občinski ljudski odbor. 7. člen Predsednika upravnega odbora sklada in njegovega namestnika izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe. 8. člen Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti. 9. člen Sklad posluje po določbah zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov. Dohodki in izdatki za vsako leto se določijo s finančnim načrtom. Finančni načrt sprejema v skladu s programom razvoja cestne mreže upravni odbor sklada. 10. člen Sklad ima rezervo. Višino celotne rezerve, letna vlaganja v rezervo in role, do katerega mora rezerva doseči višino, določi svet za komunalne in stanovanjske zadeve ObLO na predlog upravnega odbora sklada. 11. člen Upravni odbor sklada opravlja zlasti naslednje zadeve: 1. sprejme pravila sklada, 2. predlaga program razvoja cestne mreže, 3. sprejema finančni načrt sklada, 4. določa o dajanju sredstev iz sklada, 5. sprejema izvrševanje del, za katera so dana sredstva sklada, 6. sprejema zaključni račun sklada, 7. opravlja druge naloge, ki so mu dane s pravili sklada in drugimi predpisi. 12. člen Nared beda j glec za izvršitev finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora Sklada, pomožnega naredbodajalca pa določi upravni odbor sklada. 13. člen Upravne in administrativne zadeve sklada opravlja pristojni upravni organ ObLO Ljubljana-Moste-Polje. 14. člen Sklad prične s poslovanjem 1. januarja 1962. 15. člen Odlok o ustanovitvi občinskega cestnega sklada z dne 8. 6. 1956 preneha veljati z dnem 31.12.1961. Avto-moto društvo Moste bo v nedeljo, 7. oktobra priredilo že tretjo tradicionalno spretnostno vožnjo za voznike motornih vozil na avtodromu v Mostah ob Zaloški cesti. Upravni odbor društva je za organizacijo te prireditve že postavil pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo društveni funkcionarji. Organizatorji sc zavedajo, da jc za to vrsto športnega razvedrila veliko zanimanje med samimi vozniki motornih vozil, zato težijo za tem, da bi tudi letos priprave čim Imlje organizirali. Udeležba voznikov jo bila vedno velika. Tako je na lanskoletnem tekmovanju v spretnostni vožnji na 1000 m dolgi progi z raznimi ovi- 16. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. StevUka: 402-46/62-4/1. Datum: 31. avgusta 1962. Predsednik ObLO: Ljubljana-Moste-Polje CIRIL FAIN 1. r. OBČINA LJUBU AN A-MOSTE-POUE Na podlagi 1. člena zakona o spremembah zakona o ustvarjanju in uporabi sredstev republiških in občinskih rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 22/62) in 2. točke 25. člena statuta občine Ljubljana-Moste-Polje je občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. avgusta 1962 sprejel ODLOK o spremembi pravil o razpolaganju s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij v občini Ljubljana-Moste-Polje 1. člen V pravilih o razpolaganju s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij v občini Ljubljana-Moste-Polje (Glasnik št. 86/94 in 94/61) se 2. člen spremeni tako, da se odslej glasi: »V skupne rezerve gospodarskih organizacij se steka prispevek, ki znaša 5 % od doseženega čistega dohodka, zmanjšanega za osebne dohodke in za znesek, ki ga mora gospodarska organizacija odvajati v svoj rezervni sklad.« 2. člen 2. člen pravil se črta. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1962 in sicer tudi za prispevke, ki jih je treba odvesti v občinski rezervni sklad za potrebe gospodarskih organizacij po zaključnih računih za leto 1961. Številka: 402-72/62-1. Datum: 31. avgusta 1962. Predsednik ObLO: Ljubljana-Moste-Polje CIRIL FAIN 1. r. ramo nastopalo 56 tckmovavccv, razdeljenih v tri kategorije: avtomobiliste, motoriste in mopediste, Tekmovavci so morali obiti različne ovire, med katerimi je bila še posebej zanimiva vožnja »preko tehtnice« in »trganje klobas« z usti (med vožnjo) — to samo za kategorijo motoristov in mopedistov. Avtomobilisti so namesto tega morali garažirati, voziti skozi koridor opeke in s spretno vožnjo pokazati svoje sposobnosti. Vsi pa so morali voziti med keglji ter čez vodo, ustavljati na črti in imeli še nekaj drugih manjših ovir. Tako je bil ta kilometer proge res pester in na gosto opremljen s težavnimi ovirami. (Nadaljevanje nu 8. strani) Tudi letos sprelnoslne i ožilje na ailodromu t Moslah Komemoracija v Saturnusu 31. avgusta ob 10. uri je bila na dvorišču tovarne Saturnus žalna komemoracija ob 30. obletnici herojske smrti Vide Pregarčeve. Komemoraciji je prisostvoval celotni delovni kolektiv Saturnusa in vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini. Sodevala sta tudi godba Ljudske milice in mladinski pevski zbor šole Vide Pregarčeve. Seja ljudskega odbora NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA LJUDSKE0* ODBORA JE BILO SPREJETIH VEC POMEI*1® NIII SKLEPOV IN ODLOKOV OB KONCU SEJE PA SO LJUDSKI ODBORN** SOGLASNO IZVOLILI TOVARIŠA VLADA C NETA ZA NOVEGA PREDSEDNIKA OB01 SKEGA LJUDSKEGA ODBORA IJUBLJA^ MOSTE-POLJE Tudi lelos vožnje na avloilromu v Muslah (Nadaljevanje s 7. strani) Zanimivo je, da je v kategoriji motorjev lansko leto že drugič zapored, osvojil prvo mesto Anton Lavrič, ki vozi za AMD Moste; če bo ta rekord obdržal tudi letos, bomo videli v nedeljo, 7. oktobra. Organizatorji za letos pripravljajo — saj tako se je dalo ugotoviti iz pogovorov z njimi — na tekmovalni progi nekaj novitet. Te novosti bodo med samimi ovirami, tako da bo tekmovavec moral opraviti več preizkušenj kot prejšnji leti. Med organizatorji je mnogo dobre volje, da bi tekmovanje čimbolje pripravili. Skušali bodo organizirati celo nekaj atrak- cij.k'h voženj s specialnimi kros motorji po najtežjih predelih av-t odroma. Avto-moto društvo vabi na to tekmovanje vse voznike motornih vozil. Prijave za tekmovanje sprejema društvena pisarna Ob Ljubljanici 36, telefon 33-897 že od 1. septembra dalje: tu dobe prijavljene! tudi vse podrobne informacije. K udeležbi te tradicionalne prireditve vabimo vse ljubitelje avto-moto športa. Vsa prva mesta v posameznih kategorijah bodo nagrajena. Po tekmovanju bo razdelitev nagrad in veselica, ki jo priredi avto-moto društvo Moste. Izdaja ObO SZDL Ljubljana-Moste-Polje. — List izhaja mesečno. — Odgovorni urednik S. Trobiš. — Tiska CZP »Kočevski tisk« Kočevje POSNETEK Z LANSKIH SPRETNOSTNIH VOŽENJ