izvirno znanstveno delo UDK 551.44(497.12 istra):551.7 JAMSKI SKALNI RELIEF IN NJEGOV POMEN PRI PROUČEVANJU OBLIKOVANJA IN RAZVOJA IZBRANIH JAM SLOVENSKEGA ISTRSKEGA KRASA Tadej SLABE dr., znanstveni sodelavec, inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO dr. sc., consigliere scientifico, Isti tu to per to studio del Carso presso ii CRS ASSA, 6623 0 Postojna, Titov trg 2, SLO IZVLEČEK Dejavniki, ki oblikujejo kraško podzemlje, zapušča/o sledi tudi na jamskem skalnem obodu. V Izbranih jamah je skalni relief zanimiv znak njihovega oblikovanja in razvoja. Iz njega lahko razberemo starejša obdobja razvoja vodonosnika s počasnejšim pretakanjem vode v globlje zaliti coni in zapolnjevanja jam z drobnozrnatimi naplavinami. Dobro so razvidne tudi značilnosti današnjega oblikovanja jam. UVO D Jamski skalni relief je pogosto pomembna sled obli-242). SV del po Placerju (1981, 47) sodi v komensko kovanja in razvoja kraških votlin. To se kaže tudi pri narivno grudo, JZ pa k čičarijski naluskani zgradbi. proučevanju značilnih jam v izbranem kraškem predelu. Matarsko podolje (Podgrajsko podolje) je kraško po-V jamah sem razbral skalne oblike in določil njihov dolje oziroma suha dolina v slovenskem delu bele Istre nastanek. Tako sem izluščil dejavnike, ki so v različnih (Melik, 1960, 239). Na SV meji na flišne Brkine, na JZ pa hidroloških pogojih povzročili procese oblikovanja ska­na Slavniško pogorje (si. 1). Površje podolja je vrtačasto lnega oboda votlin. Skalne oblike sem povezal v skalni in brez površinskih vodnih tokov, izjema je le povimi det relief, iz njega lahko razberemo zadnje najbolj učinko­občasnega toka Krvavega potoka. Ozemlje je iz krednih vite dejavnike in pogosto, zlasti zaradi zakrasevanja, tudi in deloma paleogenskih apnencev (Šikič in Pleničar, njihovo časovno zaporedje. Dognanja sem skušal strniti 1975). Kredni karbonatni skladi tvorijo tudi podlago v prvi razlagi razvoja vodonosnika. Raziskovanje, ki ga brkinskega bazena, Na njih so paleocenski sedimenti. denarno omogoča Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije v okviru projekta Nastanek in obli-Vode, ki se zbirajo na površini flišnih Brkinov, skozi kovanje kraških votlin, namreč še poteka. apnenec odtekajo proti SZ in Z k izvirom v Rižani in Ospu, proti J in JV pa h Kvarnerskem zalivu. Izvedeni so Besedilu sem dodal slovarček omenjenih skalnih bili sledilni poskusi (Krivic, Bricelj in Zupan, 1989). iz oblik. V literaturi so splošni geomorfološki opisi tega dela zahodnega dela Matarskega podolja se vode kot kaže krasa (Melik, 1960) in razlage nastanka slepih dolin pod Brkini (Gams, 1962; Mihevc, 1991), Narejene so geološ-pretakajo tudi v vodonosnik Krasa. Na vznožju Brkinov ke (Šikič in Pleničar, 1975) in hidrogeološke (Krivic, so značilne slepe doline (Gams, 1962; Mihevc, 1991, Bricelj in Zupan, 1989) študije. Zbranih je tudi nekaj 59). Vode odtekajo v stalne (2, njihovo Število) in občas­opisov jam (Cepelak, 1972; Malečkar in Morel, 1987; ne (9) ponore, Zakrasevanje je povzročilo, da se podze-Mihevc, 1991). Sam sem prispeval spoznanja o jamskem meljski tokovi pretakajože dokaj globoko pod površjem. skalnem reliefu (Slabe, 1987; 1988; 1989; 1992). Voda s površja dosega vodne tokove s prenikanjem. Nastajajo brezna (77). Stare suhe jame (58) z rovi na SLOVENSKI ISTRSKI KRAS različnih nadmorskih višinah so s površjem povezane z udori stropov ali z mlajšimi brezni. Večji, podorno povi­ šani spodmoli (12), ki so praviloma na robu udornic ali Slovenski istrski kras sestavljajo Matarsko podolje, vrtač tik pod površjem, so ostanki najstarejših votlin. Slavniško pogorje in Podgorska planota (Melik 1960, Slf.'mlti Novokrajsko jamo, pretočno jamo Dimnice (Slabe, 1987; 1988, 1989} ter večji spodmol Grgorečevo peči­no. Na robu Podgorskega krasa sem obiskal staro Goiob­jo jamo, na Socerbski planoti Beško Ocizefjsko jamo in v Osapski dolini Osapsko jamo, ki je občasni izvir. Ponikve v Jezerini Jama je občasni ponor visokih voda potoka Perilo na jV robu slepe doline jezerine. Skozi izrazito pretrto, večkrat v celoti poplavljeno kamnino, je voda izdolbla splet večjih in manjših rovov. Večji rovi v prvem delu SI. 1. Prerez čez Matarsko podolje, Slavnikin Podgorski jame so večinoma položni, vmes pa so manjši odseki, po kras 1. fliš. katerih teče voda navzdol, pa tudi strmo navzgor. Spo- Ime jame 1 2 3 4 5 7 8 ISTRSKI KRAS a b C 6 1. Kamenšca 2967 občasni ponor Matarsko podolje A, fc2 * j 540 1023 147 2. Ponor v Odoiini 1395 obč. p. s st. tokom » ,P * 470 331 117 3. Pon. v Jezerini 5484 občasni ponor A, K22 * 491 862 63 « * 4. Novokrajska j. 810 občasni ponor Kastavski kras jso o 822 113 5. Dimnice 736 pretočna « // \ * j 567 6020 134 * 6. Grgorečeva peč. 5307 stara, suha Matarsko podolje A, Ki,2 \ I 502 76 11 7. Coiobja jama 3754 stara, suha Podgorski kras A, Pc * | 410 31 8. Belko Ocizeljska 1003 občasni ponor Socerbska planota -j * [ 350 2400 1S0 9. Osapska jama 1154 občasni izvir Osapska dolina A, Pc, L * | 120 1607 54 Legenda: 1 - katastrska številka 5 - skalni relief a - skslni relief je skladen z današnjim oblikovanjem jame 2 - tip jame b - skalni reiief je odsev današnjih dejavnikov oblikovanja jame in 3 - položaj, pretočni predeli hkrati sled nekdanjih 4 - kamnina c - skalni relief je sled nekdanjega obi i kovanja jame A - apnenec 6 - nadmorska višina vhoda D - dolomit K - konglomerat 7 - dolžina jame B - breča 3-globina jame Tabela 1. Izbrane jame, tip jame, lega, kamnina, v kateri so nastale, njihov skalni relief in velikost Tudi Slavniško pogorje, ki je visoko do 1028 m, tvorijo kredni in paleogenski apnenci. Podgorska planota, ki je Beško-ocizelski na JV in SZ, torej Podgorski kras, Socerbska planota in jamski sistem Rakitovška planota, pa je iz paieogenskih apnencev. Manjše površi nske vode se stekajo s flišne zaplate na Socerbski planoti (si.2) in ponikajo v slepi dolini med Ocizlo in Beko. Vode tečejo skozi apnenec k izvirom v Boljuncu, dei pa se jih pridruži vodam iz širšega primor­skega zaledja, ki izvirajo v Osapski jami. Poleg aktivnih in opuščenih ponorov so na Socerbski planoti tudi stare vodoravne jame. Istrski kras se na Z strani strmo spušča v 100 m nižjo Osapsko dolino in na JV v dolino Rižane. -100 ,Mi r r IZBRAN E JAME I N NJIHO V SKALNI RELIEF km 3 2 1 V Matarskem podolju sem proučeval ponorne jame: SI. 2. Prerez med Socerhskoplanoto in Osapsko dolino Ponikve v jezerini, Ponor v Odolini, Kamnenšco, in 1. fliš. Tadej SLABE: JAMSKI SKALNI RELIEF IN NJEGOV TOMEN PRI IN RAZVOJA (ZBRANIH JAM SLOVENSKEGA ISTRSKEGA KRASA, 155-162 SI. 3. Stropna kotlica s podnaplavinskimi žlebiči za ožino Tobogana v Ponikvah v Jezerini. dnji de! jame, v katerega se spustimo po strmi, 20 metrski stopnji, je splet vijugastih rovov manjših premerov. Zak­ljuči se z breznoma, na dnu katerih sta, ko je jama suha, sifona. Veliko rovov, zlasti v spodnjem delu, je krožnega prečnega prereza z golimi stenami. V zgornjem delu jame pa dno rovov prekriva ilovica in manjši prodniki. Prodne sipine so zlasti izrazite v rovih, ki se strmo dvigajo navzgor. Skozi ožino pred Toboganom se je treba po povod nji prekopati. Ponekod stene prekriva tudi siga, pod katero je pogosto prod. Skalni relief je skladen z današnjim oblikovanjem jame, ki je občasno zalita. Na stenah so manjše in srednje velike fasete. V obsežnejših, višjih delih rovov in za ožinami so stopne kotlice (si. 3). V zatišjih obsežnejših rovov so na stenah podnaplavinskt žlebiči (si. 3). Ponor v Odoiini jama je občasni ponor s stalnim vodnim tokom v spodnjem rovu. Vhodno brezno, v katerega ponikajo visoke in srednje vode Brašnice, je naj robu slepe doline, ki je prekrita z naplavino. Nizke vode ponikajo v strugi pred kmetijskim posestvom in v jami jih zasledimo v spodnjih rovih, jamo sestavljajo meandersko nanizana brezna in prostornejše dvorane v razpokani kamnini. V spodnjem delu pa so položni vodni rovi. Stene v zgo­rnjem delu jame so sprane, v spodnjem delu pa tla in stene prekriva drobnozrnata naplavina, potok pa teče po majhnih prodnikih. V dvoranah so na tleh podorni bloki in kosi stare sige. jamo omenjata Maucci (1975, 258) in Gams (1962, 1974, 191). Natančno jo je opisal in predstavi! z vzdo­lžnim prerezom Mihevc (1991, 70). Iz barvnih podpisov sklepa o pretežno korozijskem oblikovanju spodnjega dela jame (Mihevc, 1991, 71). V zgornjih delih jame so manjhne fasete, ki na strmih odsekih prekrivajo plitke žlebove (si. 4). Pod brezni so draslje (si. 5), med njimi pa ozki, ravni aii vijugasti talni Si. 4. Fasete na strmem žlebu v Ponoru v Odoiini (merilo-15 cm). žlebovi (si. 6). Draslje dolbe hiter vodni tok, žlebove pa manjša količina vode, ki se pretaka po skalnih tleh. Nad sifonom in v spodnjem rovu so večje fasete (si. 7) in stropne kotlice. Nastajajo, ko je jama zalita. Na previsnih stenah pod vhodnim breznom so 5 cm široki in plitki žlebovi (si. 8). Na stenah v spodnjem delu jame pa so SI. 5. Draslja v Ponoru v Odoiini (merilo - 15 cm). SI. 6. Talni žleb z majhnimi fasetami na robu v Ponoru v Odolini (1cm~1 Ocm). podnaplavinski žlebiči, ki so posledica nihanja vodne gladine. Starejša sled razvoja jame so nadnaplavinske anastomoze v zgornji polovici. 3VANJA IN RAZVOJA !ZORANIH |AM SLOVENSKEGA ISTRSKEGA KRASA, 155-162 Kamenšca Je občasni ponor na SV robu slepe doline pri Brezo­vici. PotokponikavSO m globoko brezno, ki se nadaljuje s spletom manjših rovov in 50 m v notranjosti s podor­nimi dvoranami, od koder se jama polagoma poglablja z visokim in ozkim ter 150 m dolgim meandrom. Nad jamo jefliš. V jami so recentne in stare skalne oblike. Recentne oblike so žlebiči (si. 9), ki so na stenah vhodnega brezna in pod večjimi razpokami v jamskem stropu. So posledi­ca izcejanja vode iz fliša, Na dnu meandra in na izpos­tavljenih delih sten so manjše fasete. Podobne, a slabše razvidne, so stare fasete na stenah stropnih kanalov v vhodnem delu jame. V rovih pod breznom so na stropu stari nadnaplavinski kanali, na podvisih sten pa manjše mreže anastomoz. Novokrajska jama je občasni ponor (si. 10) na obrobju slepe doline pri Novokračinah v Kastavskem krasu. S flišnega zaledja Brkinov se po naplavini, ki prekriva dolino, stekajo vode, ki jih združuje potok Sušak. jama je prostoren rov, ki ga prekineta udomici. Vhodni de! rova doseže 30 m višine in je do 10 m širok, v zadnji tretjini jame pa je velika SI. 7. Fasete nad sifonom v Ponoru v Odolini. SI. 8. Stropni žlebiči v Ponoru v Odolini. Taciei Sb\BE: JAMSKI SKALNI RELIEF i N NJECOV POMEN PRI PROUČEVANJU OBLIKOVANJA IN RAZVOJA IZ8RANIH JAM 5 LO VENSKEGA ISTRSKEGA KRASA, 135-162 dvorana. Nato se rov zoži in proti zaključnemu sifonu tudi zniža. Prelomne smeri v kamnini se odražajo v ostrih zasukih rova. V vhodnem delu tla prekrivajo zlasti po­dorni bloki, v notranjosti pa manjši prodniki, ki segajo vse do konca jame. V zatišju dvoran tla in stenske police prekriva drobnozrnata naplavina. Novokrajsko jamo je predstavi! Čepeiak (1972). Pod­robno pa je jamo in Novokrajsko slepo dolino opisal Mihevc (1991, 98). Občasne visoke vode vrezujejo skalne oblike (si.10). To so draslje, talni žlebovi, majhne fasete in stropne kotlice ter v širših delih rova podnapiavinski žlebiči in vdolbin ice, Grgorečeva pečina j e večji spodmol (si. 1) v Matarskem podolju. Strop jame je debel 2-10 m. Spodmol se je oblikoval ob razpoki, ki ga vzdolžno razpolavlja. je večinoma podor­no preoblikovan. Tla prekrivajo večji skalni bloki in drobni odkruški. Krušenje oboda in sige, ki je prekrivala veČino JV dela jame, pospešuje, poleg dokaj izdatne kondenzacije vlage, tudi zimsko vdiranje mrzlega zraka v žepasti, navzdol nagnjeni spodmol. Tudi v bližnjih žepastih spodmolih (Grda jama) in breznih je vse leto mrzel zrak, ki povzroča, da so spodnji deli sten in tla pogosto prekriti z ledom. V niši, ki je v JV delu jame, so stropne in stenske kotlice. Kažejo, da se je skozi ta del jame pretakal vodni tok. To je edina sled prvotnega oblikovanja jame. Golobjajam a Na j Z robu Pogorskega krasa je ob cesti, ki vodi iz Črnotič v Podpeč, Golobja jama (si. 1) (Ladrica jo ime­nujejo domačini). Vhod je na vznožju nižje stene. Z a vodoravnim vhodnim delom se jama poglobi v strmo dvorano, od koder se proti SZodcepi manjši rov. V bližini je več jam in spodmolov. Na razpadlem in deloma s sigo prekritem stropu so ohranjene kotlice, ki so sled počasnega pretakanja vode skozi zalit rov. Drobna razjedenost skalne površine je posledica vlage, ki se kondenzira iz zraka. Beško Ocizeljski jamski sistem V Lokah, na V robu Socerbske kraške planote, na stiku s flišnim zaledjem med 8eko in Ocizlo, ponikajo potoki v razvejano in globoko jamo (si. 2). Čeprav v jamo ne teče več stalni vodni tok, pa se pogosto napolni z vodo (Sancin 1984, 6). Beško in Otizelsko udornico povezuje položen meandrast rov. O d druge udornice se jama spusti z več prostornimi brezni v splet položnih rovov. Iz osrednje Peterokrake dvorane pa nas stopnjasta brezna popeljejo v spodnji del jame in po prehodu skozi širok meander dosežemo ozek rov, ki se zaključi s sifonom. Beško Ocizeljsko jamo sta z načrtom predstavila Bra­toš in Sancin (1984). Mihevc (1991,45,46) je na podlagi SI, 9. Žlebiči na steni Kamenšce (merilo= 15 cm). prečnega prereza rova v spodnjem delu jame sklepat o dveh obdobjih jamskega razvoja. Sprva se je voda pre­takala v zaliti coni, saj so imeli rovi elipsast prečni prerez. Odprti vodni tok je rove poglobil s kanjonom. Fasete v jami lahko razdelimo na majhne recentne, ki so v spodnjem delu jame in na stare velike fasete, ki so v zgornjem in srednjem delu jame. Pod stopničasto nanizanimi brezni so velike draslje (si. 11). Na stenah brezen, zlasti na njihovem spodnjem delu, so žlebiči. O d njih do draselj vodijo vijugasti žlebovi. Na stropu zgo­rnjega vodoravnega rova so kotlice, preko njih pa nad­naplavinske skalne oblike . N a podvisih sten so anastomozne mreže, na stropu pa kanal. Osapskajam a Je na koncu podorne zatrepne doline nad vasjo Osp pod primorskim kraškim robom (si. 2). Dostopni rovi, ki potekajo ob razpokah in prelomih v smeri S-J, imajo deloma flišno dno. Najnižje izmerjena točka v jami je 55 m pod višino vhoda v jamo. Nadaljevanje onemogočajo nepreiskani sifoni na dnu jame. Jama je občasni izvir, ki bruha vodo le ob daljšem deževju, ali topljenju snega v zaledju. Sledimo lah ko dvema smerema pretakanja vode v jami. Visoke vode se pretakajo navzgor proti izhodu, , J epifreatična cona vadozna cona skalni relief, ki ga oblikuje vodni tok abc ?** fasefe stropne kotlice draslje podnaplavinski skalni relief skalni relief, ki nastaja zaradi razpadanja oboda SI. 10. Hidrološke cone oblikovanja in skalni relief Novokra}ske jame. voda iz višjih jezer pase ob nizkih vodah pretaka navzdol v notranjost jame. Osapsko jamo sta po potapljaških raziskavah opisala Malečkar in More! (1987). Talne zareze v rovih z elipsas­tim prečnim prerezom razlagata (49) s pretakanjem vode iz kamninov, ko jama ne deluje kot izvir. Novak (1964/65, 89) in avtorji sledenja voda v Matarskem podolju (Krivic, Briceij in Zupan, 1989) menijo, da je jama Grad Osapski, kot se tudi imenuje, preliv visokih voda iz širšega kraškega zaledja, ne pa ustje samostojne­ga podzemeljskega vodnega toka. Stene oblikujejo današnje vode. V rovih prevladujejo manjše fasete. Na stropu, zlasti nad Osapskimi jezeri, so kotlice. Razpokane stene prepredajo pokončni noži. Na položnih stenah in na tleh so pogoste podnaplavinske vdolbinice (si. 12). V spodnjem delu jame so ravni ali vijugasti talni žlebovi. Oblikuje jih voda, ki se pretaka iz jezerc v smeri, nasprotni vodnemu toku. SKALNI RELIEF KO T SLE D RAZVOJA IZBRANI H JAM Najstarejše sledi nekdanjih podzemeljskih vodnih tokov so danes le deloma ohranjene v starih jamah, ki so tik pod površjem. Pretakanje vode v globlje zaliti coni je bilo počasno. V Crgorečevi pečini in v Golobji jami, ki je bila verjetno globlji del izvirnega rova na stiku sflišem, so stropne kotlice, V Beško Odzelski jami so sledi počas­nega pretakanja vode skozi zalito cono velike fasete, ki jih je deloma preoblikoval hitrejši vodni tok, najnižje. V izbranih jamah pod Brkini takšnih sledi ni. To kaže na njihovo mlajše poreklo in sprotno preoblikovanje. Razmeroma hitro znižanje flišnega jezu na zahodu, na kar kaže ohranjeni skalni relief, ki se je oblikoval v zaliti coni, in tektonski premiki so vode usmerili proti kraškemu robu. Hitrejše zniževanje neprepustnih kam­nin je značilno z a hladnejša kvartarna obdobja. Se je torej hitrejše zakrasevanje pričelo v začetku pleistocena in so najstarejše sledi pretakanja vode skozi karbonatne kamnine iz konca pliocena? Posledica zakrasevanja je veČetažnost ohranjenih sledi pretakanja vode skozi po­dolje (Dimnice) in brezna v jamah na robu (Beško Od ­zeljska jama). V zgornji etaži Dimnic in v zgornjih rovih Ponikev v Jezerini se velikost faset po steni navzgor manjša. Je to posledica reaktiviranja starih rovov s hitrim tokom po prodni naplavini? Po nadnaplavinskem skalnem reliefu sklepam, da je bilo podolje izrazito poplavljeno in jame zapolnjene z drobnozrnato naplavino. Stropni žlebovi so vrezani prek starejših znakov jamskega razvoja v Ponoru v Odolini, Kamnešci, v obeh etažah Dimnic in v zgornjem rovu v BeŠko Ocizeljski jami. Starejših, višje ležečih jam (Grgo­rečeva pečina, Coiobja jama) pa te poplave niso več dosegale. Lahko obdobje izrazitih poplav pripišemo kli­matskim spremembam na koncu pleistocena? Sledilo je odnašanje naplavin in postopno, počasno poglabljanje rovov v pretočnem sistemu, katerega izviri so skorajda na višini morske gladine. Ker pa so stalni izviri (Rižana) premalo prevodni, se visoke vode pretakajo skozi občasne višje izvire (Osapska jama). Stalni ali občasni vodni tokovi oblikujejo ponorne jame, ki so na stiku s flišnimi Brkini, in izvirno Osapsko jamo. Visoke vode jih v pretežni meri zalijejo. V jamah prevladujejo naslednji tipi rovov: a/ občano poplavljeni (epifreatični) rovi (deli Ponikev v Jezerini, deli Ponora v Odolini in Osapske jame) s srednje hitrim vodnim tokom. V ožinah rovov je pretok hitrejši. Skalni relief sestavljajo srednje velike (si. 5) in manjše fasete ter stropne kotlice (si, 3); b/ občasno poplavljeni rovi s poplavnim zaledjem (spodnji del Ponora v Odolini, obsežnejši deli Osapske jame, širši deli Ponikev vjezerini), z a katere so polegfaset in stropnih kotlic značilni tudi podnaplavinski žlebiči (si. 3) in vdolbinice; c/ vhodne dele večjih ponomih jam oblikuje hiter, odprt vodni tok (Novokrajska jama (si. 10), Ponor v Odolini (si. 4)). O hitrem in izdatnem pretoku skozi Beško Ocizeljski ponorni jamski sistem pričajo majhne fasete v položnejših rovih med brezni ter velike draslje (si. 11) na dnu brezen. Dolgotrajnejše nizke vode soob­likujejo (talni žlebovi, si. 7) tla posameznih rovov (Ponor v Odolini, meandrast rov v Kamnešci). Kamenšco preoblikuje agresivna voda, ki se izceja iz flišnega pokrova nad jamo. Ko polzi po jamskih stenah, Tadej SLABE: JAMSKI SKALNI RELIEF IN NJEGOV POMEN PRI PROUČEVANJU OBLIKOVANJA IN RAZVOJA IZBRANIH |AM SLOVENSKEGA ISTRSKEGA KRASA, 155-162 SI. 11. Draslja pod breznom v Beško-Ocizeljski jami. oblikuje žlebiče (si, 9). Manjša količina polzeče vode zapušča sledi (žlebiči) tudi v breznih Beško Ocizeljske jame in vhodnem breznu Dimnic. Znamenja, ki jih zapušča zimsko vdiranje mrzlega zraka v vhodni del Dimnic (Habič, 1985) ter v Grgorečevo pečino, so po­sledica krušenja skalnega oboda in sige. Kondenzna vlaga (Slabe, 1988) drobno razjeda skalni obod votlin, skozi katere krožijo zračni tokovi. SKLEP Razmeroma majhno število, čeprav značilnih jam nam Še ne nudi popolne podobe razvoja istrskega kra­škega podzemlja, izluščimo pa lahko nekaj utrinkov prvotnega pretakanja vode v zaliti coni, postopnega zakrasevanjavodonosrsika zaradi dokaj hitrega odpiranja robnega flišnega jezu ter občasnega zapolnjevanja jam z naplavinami. V vodnih jamah, tako v ponornih pod Brkini kot v izvirni Osapski jami, prevladujejo občasno poplavljeni rovi, skozi katere se pretakajo srednje hitri tokovi. Vhodne dele večjih ponornih jam oblikuje tudi odprt in hiter vodni tok. Na skalnem obodu jam so tudi sledi prenikajoče vode, kondenzne vlage in razpadanja zaradi zmrzali. Ugotovimo lahko, da bogastvo speleogenetskih sledi odpira možnosti za boljši vpogled v pretekla razvojna obdobja in današnje pretakanje podzemeljskih voda, kar je spričo njihove uporabnosti še zlasti pomembno. Si 12. Podnaplavinska vdolbinica na fasetah v Osapski jami. Stropna kotlica je velika od 10 cm do metra in več. Je posledica vrtinčenja vodnega toka ob razpoki in vrti­nčastih con ob zajedah, znižanju, povišanju ali ostrih zavojih rova. Draslja nastane zaradi mehanskega dolbenja kamni­tega dna struge z materialom, ki ga prenaša vodni tok. Meri od 5 cm pa tudi do več metrov. Talni žleb je vzdolžni ali prečni žleb v skalni strugi. Žlebovi so posledica razdelitve plitvega vodnega toka v vzdolžne tokovnice ali vrtinčenja vodnega toka ob pre­čnih razpokah in ovirah v strugi. Ravni al i vijugasti žlebovi s premerom od 1 cm do 0,5 m nastanejo tudi zaradi pretakanja manjše količine vode po skalnih tleh. Stropni žlebovi nastanejo zaradi oblivanja previsne stene z vodnim tokom. Nož je podolgovata stenska, stropna ali talna štrlina, ki se navzven oži. Nadnaplavinski žlebovi so značilnost rovov, ki so bili zapolnjeni s poplavno naplavino. Zaradi pretoka vode nad ilovico v poplavljenem rovu žlebovi povišujejo strop in se zajedajo v stene, ko voda odteka navzdol. Anastomoze so mreža nadnaplavinskih stropnih žle­bov, Podnaplavinski žlebič s premerom 1-10 cm ima polkrožno dno. Žlebiči nastanejo zaradi izcejanja vode iz naplavine. Podnaplavinske vdoibinice so gosto razporejene na Skalne oblike v opisanih jamah skalnih tleh. Merijo od 1 do 20 cm. So posledica korozije Fasete so mreža korozijskih vdolbinic, ki so plitkejše pod vlažno naplavino. na odtočni strani. Dolge so 0,5 do 50 cm. Nastanejo zaradi vrtinčenja vodnega toka ob hrapavi površini skale. Žlebič nastane zaradi polzenja vode po navpični ali Hitrejši je vodni tok, manjše fasete vreziije. nagnjeni steni. RIASSUNTO La geomorfologia dette grotte e spesso importante per stabilire l'origine e lo sviluppo delle cavita carsiche. Cia vale anche per le grotte istriane. Nelle cavita con presenza di acqua, sia negli inghiottitoi délia Birkinia sia nella Grotta sorgiva di Ospo, prevalgono le gallerie percorse saltuariamente da correnti idriche moderate. Sulla volta delle gallerie abbondano vari tipi di scallops e conche di dissoluzione. Le aperture di alcuni inghiottitoi sono modellate da acque di superficie che precipitando sul fondo formano delle conche. Nelle grotte superiori, ormai inattive, e nelle gallerie delle grotte piu grandi si trovano tracce dell'antica formazione del sottosuolo. Le conche di dissoluzione e gli scallops di grandi dimension! indicano una circolazione piu lenta immediatamente sopra la zona freatica. Il canale di volta e particolarmente accentuato quando l'acqua scorre per iungo tempo alla sommita degli strati sabbiosi dei depositi alluvionali di riempimento, che ta/ora ragg/ungono la volta delle cavita. Possiamo quindi indicare alcuni aspetti dell'antica circolazione delle acque nella zona freatica, il gradúale incarsimento delle gallerie causato dalla relativa­mente rapida apertura dello sbarramento del flysch del ciglione e il saltuario riempimento delle grotte con depositi alluvionali. Il numero relativamente piccolo di grotte prese in considerazione, per quanto caratteristiche, non ci offre un'idea completa dello sviluppo del sottosuolo cársico istriano. Pssiamo perd concludere che le abbondanti tracce speleoge­netiche scoperte permettono un piu approfondito esame dei passati periodi di sviluppo e dell'odierna circolazione delle acque sotterranee, cosa che, in considerazione del loro impiego, e particolarmente importante. LITERATURA Čepelak, M., 1972: Ponor špilja Novokračina. Naše jame 13 (1971), 85-89, Ljubljana. Gams, I., 1962: Slepe doline v Sloveniji. Geografski zbornik 7, 263-306, Ljubljana. Gams, I., 1974: Kras. Ljubljana. Habič, P, 1985: Razpadanje in uničevanje kapnikov pod vplivom naravnih dogajanj in človekovega poseganja v kras. NaŠ krš 11/18-19, 21-31, Sarajevo. Krivic P. & M. Bricelj & M. Zupan, 1989: Podzemne vodne zveze na področju Čičarije in osrednjega dela Istre. Acta carsologica 18, 265-295, Ljubljana. Malečkar, F. & S. Morel, 1987: Osapska jama v Bržaniji. Naše jame, 29. 47-49, Ljubljana. Maucci, W., 1975: L'ipotesi dell' "erosione inversa", come contributo alio studio della speleogenesi. Le grotte d'ltalia Vol.4 - 1973, Bologna. Mihevc, A., 1991: Morfološke značilnosti ponornega kontaktnega krasa. Magistrska naloga, Univerza v Lju­bljani. Novak, D.,1964/65: Hidrogeologija območja Osapske reke. Vesnik 4/5, serija 8, Zavod za geološka i geofizička istraživanja, 81-91, Beograd. Melik, A v 1960: Slovensko Primorje. Ljubljana. Placer, L., 1981: Geološka zgradba jugozahodne Slove­nije. Geologija 24/1, 27-60, Ljubljana. Sancin, S. & C . Bratos, 1984: Pod socerbsko planoto, Izviri v Dolini. Rokopis, jamarski odsek Slovenskega Planinskega Društva v Trstu. Slabe, T., 1987: Jamske anastomoze v Dimnicah. Acta carsologica 16,167-179, Ljubljana. Slabe, T., 1988: Kondenzna korozija na skalnem obodu Komarjevega rova v Dimnicah. Acta carsologica 17, 79­92, Ljubljana. Slabe, T., 1989: Skalne oblike v kraških jamah in njihov pomen pri proučevanju Dimnic, Križne in Volčje jame ter Ledenice na Dolu. Magistrska naloga, Univerza Ed­varda Kardelja v Ljubljani. Slabe,T., 1992: jamski skalni relief kot odsev speleoge­netskih dogajanj v izbranih predelih slovenskega krasa. Doktorsko delo, Univerza v Ljubljani. Šikič, D. & M. Pleničar, 1975: Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100000, list Trst L3388, Zvezni geološki zavod, Beograd.