Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
41. ŠTEVILKA.
JOLIET, ILLINOIS, 15. SEPTEMBRA 1911.
LETNIK XX
==
VELIK VIHAR ri V SPRINGFIELDU,
Glavno mesto države Illifiois--utrpelo po vetru in dežju nad $250,000 škode.
druga mesta hudo zadeta.
Tornado oškodoval zlasti sadno letir no po osrednji državi.
At
Springfield, 111., 13. sept. — Veter In dež v zvezi s silnim viharjem, ki je besnel čez osrednji Illinois davi zadana, sta napravjia škode $250,000. "'ihar je prihrumel od severovzhoda m osredotočil svojo pogubno moč v Springfieldu.
Napravil je škode $50,000 v državam poslopju. Veter je dejansko razbil spodnji del velike stavbe ter odnesel strehe raz senatno in poslansko dvorano, tako da je naliv uničil dragocene fresco-slikarije. Mnoga okna v državnem poslopju je veter odpihal mnogi uradi so silno poškodovani Višje sodišče je tudi zelo trpelo, yrata in okna so polomljena. Na državnem razstavišču je škode $10,000.
Z najhujšo silo je nastopil vihar tri "at: ob 2. uri, ob 3. uri 30 minut in 4. uri 50 minut. Mnogi ljudje so bežali iz svojih hiš v strahu, da se po-dočim so drugi iskali zavetja v eteh. Na tisoče dreves je vihar po-j°mil, da so ležala prekp cest in ovira-ja "promet. Telefonske in cestnože-ezniške žice so bile potrgane in mno-fe strehe odpihane. Da se prepre-clJo nesreče, je občinska elektrarna Zaprla tokovode. Na srečo ni bilo človeških žrtev.
. Mattoon, 111., 13. sept. — Veliko škodo je davi napravil vihar po celem °kraju Coles. Mnoge hiše so podrte, kadje in metličje je najbolj trpelo.
Martinsville, 111., 13. sept. — Naj-hujši vihar izza mnogih let je hrumel tu in po okolici davi. Poškodoval je mnoga poslopja in skoro popolnoma uničil "sadno letino.
Konvencija nemških katoličanov.
. ChicJgo, 111., H. sept. — Proslavljali delo nemškega katoliškega "Zen-* kV-ralvereina", ki sedaj zboruje v Chi-je nadškof James Edward yuigley nagovoril delegate društva ^ceraj v njihovi seji v Orchestra hallu.
" Je prvi dan* njihovega štiridnevne 8a zborovanja, ki se ga udeležujejo delegati od vseh delov Združenih Dr-*av.
Organizacija katoliških lajikov (po-®vetnjakov)," je rekel nadškof Quig-''je danes velika potreba krščan-®ke Amerike, in to je, kar delajo 'Zen-falverein' in slična društva. Krščan-!!Vo si stoji nasproti s sovražniki kronske družbe, in organizacija laji-°v je edino sredstvo za odvrnitev ka-astrofe v tej deželi slične nedavni na rancoskem in Portugalskem."
Na poletu iz San Francisca v New York.
j, Alta, Cal., 12. sept. — Aviatik "Bob" j °wler, ki se nahaja na poletu iz San rancisca v New York, je imel ne-J?04°> da se je izvrnil s svojim aero-?Janob, kateri se je popolnoma razbil. ^ srečo je bil Fowler samo lahko k°skodovan, tako da sme upati, da 0 v nekaj dneh polet nadaljeval. Ker . med poletom sledi poseben želez-doskl vlak z drugim aeroplanom in na-j niestili, zato mu ni treba radi svo-8» strtega stroja dolgo prekiniti i,eta. 71I .
M V
i i
Pereče vprašanje.
rt Worth, Tex., 12. sept. — Za-s "'.l^almarskih organizacij, delili unij in trgovMsVii« borz so se s'®tali, da doženej& vzrok visokih „; z^vilom in sredstva v pomoč. Raz-?I))";lčrti so sc razpravljali. Med dru-
Guvernerji na posvetovanju.
Spring Lake, N. J., 12. sept. — K letošnjemu posvetovanju guvernerjev jeprišlo 19 državnih poglavarjev. Guverner Wilson iz New Jerseya je po-zdnrvil zborovalce in izjavil, da še nikdar-! ni bilo na dnevnem redu tako važnih vprašanj, kakor sedaj. Ljudstvi Združenih Držav da pričakuje, da se guvernerji izrazijo glede važnih dnevnih vprašanj in zato da je potrebno, posvetovati se o blagostanju cele dežele, posebno o razporočnem zakonu, ki bodi enoličen za vse zavezne države. Guvernerji da so neodvisna korporacija, . neodvisni od zavezne vlade.
Guvernerja Wilson in Harmon, kakor znano, oba kandidata za predsedniški urad, sta se pozdravila drug dru-zega s posebno prijaznostjo.
?3V Se predlagala ustanovitev dr l(3|{"c Prodajalnice, mestne klavnice, ; ]°r tudi skupne, iz použitnikov in elavcev obstoječe zdni*bv. "edsednik Lasiter od "Teaws Cat-^I I, 8 Association" je izjavil, da ljn e klavnice manj plačujejo, nego 1,1 da so stroški za krmo jjiti in da v'"ce več zaslužijo nego/poprej.

Murphy,

Visoka starost.
Oiesro.MSal., Ijksept. — Ga.
, nMltarSIsi ženska v I,lirf\:| okraju Tulare
Po nekem
°<l|(lLShin8ton> 12- sept. >ijc meddržavne trgovinske komi-V„ So železnice odgovorne za to, če M,,' Pomot ne odpravijo kake poten. ^ v Pr;|vi kraj. Nositi morajo
(e|ja Dlt^o škodo, ki nastane za pcrsla
Ja' Omenjeno oblastvo je s tem
Rjavilo neki prejšnji odlok.
Dekleta za unijsko delavnico.
Washington, 9. sept. — Šestdeset deklet, zaposlenih pri tvrdki Levy & Finkelberg, New York City, se je odločno potegnilo za vzdržanje unijske delavnice, ko se je poskušalo kršiti unijska pravila glede cen in uvesti poslovanje na neunijski podlagi. Nemudoma so zaštrajkale in v treh dneh užugale delodajavce. Unijski cenik ostane in delavnica bo poslovala natanko po unijskih načelih.
Up še ni opuščen.
Los Angeles, Cal., 11. sept. — J. W. Kline, predsednik chicaške "Blacksmiths and Helpers Union", je dospel semkaj. Izjavil je: "O štrajku delavcev po delavnicah ni govora. Mi upamo na zopeten razgovor z gospodom Kruttschnittom ali drugimi uradniki Harrimanovih prog, vendar moramo zahtevati pripoznanje unije."
Eksplozija dinamita.
Chicago, 111., 10. sept. — Pri eksploziji dinamita, ki se je pripetila včeraj eno miljo zapadno od predmestja Elm hurst v kamenolomu Elmhurst-Chi-cago Stoije-kompanije, so bili štirje delavci na mestu usmrčeni in dva sta bila ranjena. Mrtvi so: Mathew Surgo, Frank Delmont, Tony Burnetto in John B e r n i c.
Parada v čast McNamari.
Washington, 9. sept. — Organizirani delavci v Philadelphiji so sklenili, da prirede v čast McNamari demonstracijo dne 12. okt., na dan, ko se pričakuje pričetek sodne obravnave Johna McNamare.
Na Delavski dan ni bilo parade, ker so unije sklenile odgoditev iste na poznejši dan, ko bodo krdeta delavstva paradirala po ulicah "mesta bratov-ske ljubezni" kot v protest proti ne-amerikanskemu činu ugrabljenja bratov McNamara.
Tkalci spet delajo.
Boston, Mass., 11. sept. — Do 25,000 oseb, ki so zaposlene v tkaninskem obrstvu v državah Nove Anglije in so dalje časa praznovale, je sedaj zopet pri delu. V enem tednu se pričakuje, da bo 85,000 tkaninskih delavcev spet imelo zaslužek.
Prohibicija zmagala.
Portland, Maine, 12. sept. _ Prohi-
bicijska določba v državni ustavi mainski ni bila preklicana, kakor se je mislilo po prvih poročilih o tozadevnem glasovanju. Zagovorniki pridržanja prohibicijske določbe so zmagali s 465. glasovi.
Portland, Maine, 11. sept. — Poročila o volitvah v državi, z onimi iz 31 malih krajev, ki še niso dospela, kažejo, da je državni prohibicijski zakon s kacimi 1500 glasovi preklican.
Portland, Maine, 11. sept. — Neuradna poročila o posebni volitvi v državi glede vprašanja, ali naj se pro-hibicijska določba izbriše iz državne ustave, iz 607. od 629, volilnih okrajev se glase, da je bilo oddanih 60,878 glasov za preklic in 59,563 proti preklicu.
POVODENJ IN UPOR NA KITAJSKEM.
Na stotisoče ljudi strada na begu iz poplavljene doline reke Yangtsekiang.
misijonarji preganjani.
Methodisti in baptisti oblegani v mestu Chengtu.
Žrtve vročine.
Albany, N. Y„ 12. sept. — Po iz-veštju državnega zdravstvenega urada je podleglo vročini v mesecu juniju v državi New York 693 oseb.
Beattie kriv.
Chesterfield Court House, Va., 8. sept. — Henry Clay Beattie ml. je bil po porotnikih spoznan krivim umora svoje soproge in po sodniku Watsonu obsojen na smrt; dne 24. novembra bo moral umreti v električnem stolu.
Bcattie je eden izmed jnnogoštevil-nih razvajenih sinov obogatelih ameri-kanskih staršev, ki mislijt), da si smejo vse kupiti in privoščiti z'denarjem. Bil je velik prijatelj lepega spola tudi po svoji ženitvi, in ker mu je bila žena na poti, jo je skrivij umoril. T6 je bilo dne 18. julija. Pa preiskava je kmalu dognala resnico in jo spravila na dan. In sedaj je bil morivec sojen.
London, 13. sept. — Iz Tsu Chana semkaj dospela brzojavka poroča, da je policijski načelnik poskušal doseči zvezo s Cheng-Tu, a da se mu to ni posrečilo. Uporniki, tako se poroča, naskakujejo od štirih strani mesto, katero branijo čete.
Peking, 13. sept. — Najnovejša poročila, katera so prejeli kitajski svet vnanjih zadev in inozemski poslaniki iz Cheng-Tu, glavnega mesta pokrajine Sze-Chuen, se glase, da uporniki oblegajo mesto in da se misijonarji povečini, ako' ne vsi, nahajajo za mestnim zidovjem in da znaša posadka 1800 mož, ki so imeli že več bojev z oblegajočimi uporniki.
Brzojavka iz Kia-Ting-Fu, južno od Cheng-Tu, poroča, da so tamkaj nastanjeni misijonarji odpotovali v Yangtse. To so bili trije moški, njihove soproge in ena zdravnica.
Šestdeset kanadskih methodistov-skih misijonarjev se nahaja med begunci, katerih je skupaj kacih 100. Od teh je 30 Amerikancev. Izvzemši enega zastopnika neke ameriške trgovine s tobakom so edinole methodistovski ali baptistovski misijonarji. Lepaki, nabiti na mnogih mestih, naznanjajo, da se inozemski bankirji na stroške obubožanih Kitajcev bogatijo.
Kar napravlja položaj še resnejši, je hujskanje kitajskega časopisja. Najvplivnejši listi podpirajo agitacijo proti gradnji železnic po inozemcih.
Strašna povodenj.
Povodnji na Kitajskem so topot hujše, nego kdaj poprej.'^Angleški"časopisi v Shanghaiu pravijo, da bo morala vlada preživljati polovico prebi-I vavstva v dolini reke Yangtsekianga to zimo, drugače pomre od lakote. Tako velike povodnji še ni bilo v zgodovini kitajski. Yangtsekiang'je sedaj ponekod širok 45 milj. Velike po-, plave se raztezajo čez ozemlje .700 milj. Nad 70,000 ljudi, ki so se rešili, šotori sedaj okoli Nankinga, in 300 od njih umre vsak dan. Slična žalostna poročila dohajajo iz mnogih mest. Bati se je, da voda ne upade pred sredo oktobra. Povodnji so nastopile letos nenavadno zgodaj, še preden so žetve dozorele.
Franc Jožef in Franc Ferdinand.
Dunaj, 10. sept. — Cesar Franc Jožef je sprejel v gradu Schoenbrunnu nadvojvodo-prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki se je malo preje vrnil iz Nemčije. Razgovor sivolasega vladarja s prvoupravičenim dedičem krone je trajal dolgo časa. Nadvojvoda je najprej poročal o svojem bivanju v Kielu, kjer je bil gost cesarja Viljema pri Velikanski paradi nemškega vojnega brodovja ter neštetokrat počaščen. Potem sta razpravljala vprašanje, tdo naj se imenuje za naslednika državnega vojnega ministra barona Schoenaicha, ki je ondan predložil cesarju svojo prošnjo za odpust. Zaključek tozadevnega razgovora še ni
Grabežljivci prijeti.
Gary, Ind., 8. sept. — Thomas E Knotts, tukajšnji župan, in Walter Gibbons,-mestni odbornik, sta bila prijeta pod obtožbo, da sta prejemala, ozir. zahtevala podkupnino povodom dovoljenja svobodnice za neko javno kurilno napravo. Pozneje so bili prijeti še nekateri mestni uradniki, namreč mestni inženir C. A. Williston ter mestni odborniki A. Baukus, D. Szy-manski, J. Simiasko in E. L. Bowstr.
Trust za kruh.
Kansas City, Mo., 11. sept. — V današnjem zborovanju zveze "Bakers and Confectionery Workers International Union of America" se je razpravljalo o boju proti takozvanemu trustu za kruh. Unija šteje 2,200 članov^ ki so zastopani po 85. delegatih. Govori se o ustanovitvi neodvisnih pe-karnic. Posebno so štiri mesta, namreč New York, Pittsburg, Cleveland in Boston, kjer trust stiska člane omenjene unije.
Ponarejalci denarja v Cal.
Washington, D. C., 12. sept. — Tajni agenti vladni so baje dognali, da je neka tolpa ponarejalcev denarja, ki ni bilo o njej nič slišati leto dni, spet začela delovati na brežini Tihega morja. Ponarejen bankovce za $10, ki je bil izdan v Pasadeni, Cal., je po mislih agentov delo te tolpe.
Diaz v Nemčiji.
Baden-Baden, 11. sept. — General Porfirio Diaz, bivši predsednik mehi-kanski, je dospel v tukajšnje zdravilišče. __
V domovini hoče umreti.
Pittsburg, Kansas, 11. sept. — Čeprav ima zlomljeno hrbtenico že šest let in so mu' zdravniki povedali, da u-tegne živeti samo še nekaj tednov, se je Andrew Roschitz (menda: Rožič) podal danes na potovanje v južno Italijo, svojo domovino (?). Poškodovan je bil ob neki jamski nesreči. Ker je izrekel željo, umreti v svoji domovini, so njegovi rojaki nabrali popot-nino zanj in poleg tega preskrbeli za to, da ga prijatelj spremlja.
Edison v Celovcu.
Celovec, Avstrija, 9. sept.—Thomas A. Edison, čegar bistro oko je opalzilo vsako značilno potezo v življenju ljud stev„ katera je obiskal na svojem potovanju v avtomobilu po Evropi, je našel popolno ravnotežje med mestom in deželo v Avstriji. Uprav navdušilo ga je.	#
"Jaz smatram kmečko življenje za temelj človeške sreče," je rekel veliki izumitelj.
Edison je stal nekaj časa, vzrado-ščen nad prizorom nekaterih dobro obdelanih farm, ki pozdravljajo turista v tem delu celine. Potem je nadaljeval:
"Vsakdo bi moral imeti en aker zemlje, s tremi četrtmi iste posvečenimi temeljitemu vrtnarstvu. To bi dajalo dovolj hrane in napravljalo lastnika neodvisnega. To je moja misel o civilizaciji (prosveti). Po mojem bi ljudje morali živeti na malih fartiiah, namesto obdajati se z mestnimi okoliščinami. V Avstriji ne nahajate družabnega nemira, kakor v mnogih drugih deželah, kajti Avstrija je poljedelska dežela. Tu ni med mestnim in kmečkim prebivavstvom tolike razlike, kakor je v Ameriki, kjer so mesta prenapolnjena v škodo selskih občin.
"Ampak tudi Avstrija ne koraka s časom. Njeni poljedelski načini so primitivni (prvotni). Avstrijci potrebujejo oživitve duha, katero daje izobrazba. Kmetje so zdravi in trepki, ampak topoumni in počasni; šole so Avstriji velika potreba," je rekel Edison.
OGNJENIK ETNA BRUHA POGUBO.
300,000 ljudi na begu vsled nevarnosti pred silnim tokom goreče lave.
bo ll vojska radi maroka?
Pogajanja med Čehi in Nemci.
Dunaj, 12. sept. — Kakor se poroča iz Prage, so se pričela spravna pogajanja novega cesarskega namestnika češkega, kneza Franca Thun-Hohen-steina, z voditelji nemških in čeških strank. Malo upanja je na uspeh pogajanj, čeprav nameravajo češki konservativni posestniki posredovati.
Vkratkem se ima imenovati naslednik za predkratkim umrlega knezo-škofa krakovskega, dra. J. kardinala Puzyno. Kardinal Puzyna pl. Ko-zielski je umrl dne 8. septembra; rojen je bil leta 1842. in imenovan za kardinala dne 15. aprila 1901. Njegov naslednik bo baje kardinal Safrera. (Pravše menda: Sapieha. Op. ur.)
Cesar edini otrok v šoli.
Peking, Kitaj, 10. sept. — Mladi cesar je bil edini "otrok" v cesarstvu, ki je šel danes v šolo. Bil je njegovega veličanstva prvi dan pri njegovih lekcijah, in vsakemu drugemu o-troku je bil dovoljen praznik, da je obhajal ta dogodek.
Čeden sprejem.
Vera Cruz, 7.. sept. — Francisco J. Madero, kandidat napredne stranke za predsednika mehikanskega, je bil ob svojem prihodu tukaj žrtev drhali, ki je metala kamenje proti njemu in ga psovala.
Resna operacija.
Dobro znano dejstvo je, da je vsaka operacija na človeškem telesu resna reč in da ne more nihče povedati, ali bo kaka operacija uspešna. Najres-nejše operacije so one na prebavnih organih in zdravniki nas zagotavljajo, da so te povečini posledica zanemarjanja. Mnoge izmed njih se dajo izogniti, ako pazimo na svojo prebavo. Bolečina v nekaterih teh organov, ali občutna izguba slasti in moči in ■ odločnosti, težave po jedi, zapeka, so navadni znaki prebavne neprilike. Tu je na svojem mestu Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker hitro po-vrača organom njihovo redno delavnost ter jih tudi poživlja in krepi. To pošteno zdravilo lahko priporočamo pri vseh boleznih, kjer je potrebno popolno izčiščenje telesa ter zaželena dobra slast, stanovitnost živčevja in zdra vo obličje. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago.
— Rojaki, naročajte in priporočajte naš list svojim znancem in prijateljem ker "A. S." je edini slov. katoliški list v Ameriki, ki naj bi zahajal v vsako slov. hišo v Ameriki. Le $1 na leto.
Francija in Nemčija se še vedno nista sporazumeli.
Catania, Sicilija, 13. sept. — Izbruh ognjenika Etna utegne postati obsežnejši, nego oni leta 1879. Danes po-poludne se je razglasilo, da se je odprlo devetinsedemdeset novih razpo-klin. Osrednje žrelo izmetava veli^ kansko množino gorečega pepela in žlindre.
Tok lave, ki se pbmika počasi v severni smeri, se je raztegnil osem milj od svojega izvora. Približuje se železniškima postajama Molo in Alcantara, ki sta bili brž opuščeni. Mesto Alcantara znači mejo toku lave leta 1879.
Izbruh pomenja veliko finančno izgubo za kmete, ki prebivajo po vznožju gore Etne, na površini čez 400 šti-rijaških milj. Na tem ozemlju je pre-bivavstvo gostejše, nego na kateremkoli drugem delu Sicilije ali Italije. Petinšestdeset mest in vasi je na tem ozemlju, in število prebivavcev, ki se bavijo s poljedelstvom po lavinih poljanah, znaša nad 300,000.
Potresi še nadalje strašijo ljudi mnogo milj naokrog. V Zafferani, na severni brežini sicilski, je bilo zaznamovanih petdeset stresov v .štiriindvajsetih urah.
Catania, Sicilija, 10. sept. — Etna spet bljuje. Kacih 8,000 čevljev nad morjem sta se odprli dve novi žreli. Ogromen oblak dima je viden nad Etno, ki neprestano izmetava pepel. Pogostni potresi slede v presledkih od 5 do 10 minut, ki so občutiti po vseh okolnih krajih, katerih ptebivavci so v velikem strahu.
Ali bo vojska zaradi Maroka?
Rambouillet, 13. sept. — Predsednik Falllieres je danes formalno privolil v francoski odgovor na nemško zadnjo poslanico glede Maroka. Minister vnanjih zadev De Selves se je potem vrnil v Pariz. Francoski odgovor se odpošlje nemudoma francoskemu poslaniku Cambonu. Pravijo, da francoski odgovor poudarja potrebo trgovinske enakopravnosti vseh v Maroku interesiranih narodov in politično svobodo .Francije v tej deželi.
Berlin, 13. sept. — V zadnjih dneh je gospod Kiderlen-Waechter, minister vnanjih zadev, večkrat izrekel svoje trdno prepričanje, da se doseže sporazumljenje s Francijo glede maroških zadev.
Berlin, 13. sept. — Pod naslovom "Čemu vojska?" objavlja "Koelnische Zeitung" uvodnik, v katerem razpravlja sedanji politični položaj, napetost med Nemčijo in Francijo vsled maroškega razpora ter njene morebitne posledice. Člankar izvaja, da vojne nevarnosti ni, ter v zvezi s tem opominja k miru.
Četverno pripoznanje.
London, 11. sept. — Velika Britanija, Nemčija, Avstro-Ogrska in Španija so zajedno pripoznale 'ljudovlado portugalsko. ' Vlade teh dežel smatrajo, da se je novi način vladanja na Portugalskem zadostno obnesel, da je formalno pripoznanje sedaj opravi-
Vas zgorela.
Budimpešta, 10. sept. — Po brzojavki iz Sobotice je velevaš Nemesmal popolnoma zgorela. Vsled vetra so se plameni razširjali z divjo naglico. Ker je bila vsa žetev spravljena domov, je tudi vsa zgorela. Vse hiše in vsi skednji z vso vsebino so zgoreli. Položaj prebivavstva, ki je sedaj brez strehe, je tem hujši, ker ni bila imovina prav nič zavarovana.
Cesar spet na Dunaju.
Dunaj, 9. sept. — Cesar Franc Jožef se je vrnil domov iz idilskega zdravilišča Ischla in se je spet nastanil v gradu Schoenbrunn.
Zdravstvena oblastva so iznova dognala nastop kolere na Dunaju. Neka ženska je umrla za kugo. Vsled tega so oblastva ukrenila nadaljnjo poostritev varnostnih naredb.
Kriza v Calumetu?
Iz Calumeta, Mich., z dne 10. septembra se nam poroča, da je tamkaj za 'business' tako slabo, kakor že nekaj let ne. "V nobenem salunu nič ljudi, vse prazno; kriza se bliža", toži naš poročevalec.
Spremembe v slovenskih župnijah.
Rev. J. E. Schiffter, posedanji župnik v Gilbertu, Minn., je bil imenovan za župnika slovenske cerkve v Chis-holmu, Minn.
Rev. A. Pirnat, doslej v Aurori, Minn., jerbil premeščen v Gilbert, Minn.
Rev. Fr. Šaloven bo jsahrboval župnijo v Aurori, Minn.	^
-__
Iz slovenskih naselbin.
Cleveland, O. — Umrl je nadepolni rojak Louis Lausche, 191etni najstarejši sin pred- dobrima dvema letoma umrlega znanega rodoljuba istega imena. — Predzadnji ponedeljek zara-na so trije nemški pretepači na St. Clair ave. napadli našega rojaka Fr. Koračina. Mimo je prišel rojak John Zakrajšek, ki je hotel miriti. Pa eden izmed Nemcev ga je ustrelil v srce. Pokojni Zakrajšek je bil star 26 let, doma iz fare Rog na Dolenjskem. V Ameriki je bival pet let. Bil je član S. N. P. J. Zapušča v novi domovini tri brate, v stari pa očeta in sestro.
Slovenec ustreljen.
■ Pittsburška "Edinost" z dne 9. t. m. poroča, da je bil v Moon Runu, Pa., dne 6. sept. zvečer ustreljen kacih 500 korakov od svojega doma rojak Frank Bezek, po domače Jeriš-nik, star 30 let, oženjen, doma iz Borovnice na Notranjskem. Bil je upo-slen kot kurjač pri Pittsburg Coal Co. in se je ravno vračal od dela domov, ko sta ga v temnem gozdu napadla dva neznanca in ustrelila. Nesrečnik zapušča v Moon Runu, Pa., ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Pokojnik je bil član društva S. S. P. Zveze.
Samoumor nezveste žene. .
Žena nekega M. Filipoviča v Mono-lithu, nedaleč od Bakersfielda, Cal., se je ustrelila dne 28. avgusta. Filipovič, ki je uposlen v nekem tamošnjem premogovniku, je dobil v roko pisma, katera je pisal njegovi ženi neki R. Hodges, (Jelovodja v premogovniku. Ta je potem priznal, da je ženo zapeljal, in bil primoran poklekniti in prositi oproščenja. Nezvesto ženo je hotel Filipovič odpraviti v Seattle; pa med tem ko je nesel njen kovčeg na kolodvor, je izvršila samoumor. Ko je Hodges čul o tem, je pobegnil ne-znanokam.
Hotela za možem v smrt.
Pred par leti je v Oaklandu, Cal., neki Amerikanec ustrelil Hrvata M. Markoviča, lastnika elegantnega re-stavranta, nakar je pobegnil. Smrt svo jega soproga si je vdova Markovič vzela tako k srcu, da se ni dala potolažiti in je vedno plakala za njim. Ondan je šla in kupila strupa, s katerim je poskušala usmrtiti svojo 91etno hčer in sebe. Obe sta zdaj v tamošnji bolnici.
Trije Ličani ubili dva Bošnjaka.
V Boveyu, Minn., so ondan I.ičani Simo Todorovič, Petar Kostič in Tri-vo Nedimovič ustrelili Bošnjaka Širna Kovačeviča in Triva Zoriča, ker sta jih ovadila, da točijo doma pivo na prodaj, kar je tam strogo prepovedano.
Zapuščina Novak ne eksistira.
Pod tem naslovom piše ljubljanski "Slovenec" z dne 2. septembra sledeče: Iz Pariza smo dobili od avtentične strani sledečo brzojavko: Obširne vsestranske poizvedbe avstrijskega poslaništva v Parizu, generalnega konzulata v Marseillu, konzulata v Oranu in drugih avstrijskih konzulatov glede Novakove dedščine so imele povse negativen uspeh. Nihče nič ne ve o tej zapuščini, zlasti tudi ne francoska vlada, ki bi vendar morala vedeti za tako ogromno premoženje. Eno stoji: Premoženja, ki bi bilo za podedovati, ni nikjer. Ne ve se iz katerega razloga se je spravila v svet novica o tej fiktivni dedščini.
Jolietska novica.
— Pet ur je neprestano bliskalo in treskalo in deževalo po Jolietu in o-kolici včeraj (četrtek) zarana od 2. ure 15 minut do 7. ure. Odtočni žlebi so se zamašili na neštetih zvezah in vsepovsod so bile občutne poplave.
Preklic.
Vse, kar sva midva podpirana pisala zoper našega gospoda župnika Alojzija Kastigar, prekličeva in obžalujeva: ker fara naša ni na robu propada, ampak lepo napreduje; tudi naš župnik; ni nepošten, ampak dober duhoven, posebno radodaren za reveže. S tem preklicem je zdaj popravljeno, midva nečeva biti lažnivca, amp&k poštenjaka.
La Salle, 111., 8. sept. 1911.
Jožef Debevc, Jožef Bergač.
r
Joliet, 111., 13. sept. — Jesen nastopa s hladnim vremenom in vse kaže, da dobimo letos zgodnjo zimo, kakor smo imeli tudi zgodnje poletje. Je pač izredno vrerire -letos, tako v Ameriki, kakor v Evropi, kjer je vsepovsod nastopala suša z neštetimi požari in poleg tega strašila ljudi tudi kolera. Sicer pa je do Božiča še daleč, in med tem časom utegnemo doživeti še mar-gikak topel dan, saj menda letos vendar ne izostane "indijansko poletje", 1ci je po navadi najlepša letna doba v tej deželi.
—	"Fair" &li velika veselica v korist
E~	v
naši cerkvi" sv. .Jožefa se bode vršila
pod pokroviteljstvom združenih slovenskih društev jolietskih v Sternovi (bivši Golobičevi) dvorani v dneh od 11. do 18. novembra t. 1. Več o tem o priliki.
—	Poročeni so bili v naši cerkvi sv. Jožefa te dni sledeči: G. Ivan Bošti-jančič, rojen v Trnovem, in gdčna. Magdalena Batista, rojena istotam; g. Matija Vranešič iz Adlešič in gdčna. Barbara Vranešič od istotam; g. Ivan Mencin, rojen na Krki, in gdčna. Frančiška Legan, rojena v Jolietu. Čestitamo !
—	Tudi Joe Nemanich, siri g. Antona Nemanicha, je med nadepolnimi študenti, ki so dovršili našo župnijsko šolo in so zdaj na poti do višje izobrazbe. Ukaželjni in velenadarjeni Joe, ki se je že doslej odlikoval po ivojem res lepem obnašanju, je odšel zadnji četrtek v St. Viateur's college v Bourbonnais pri mestu Bradley, 111. Potemtakem se P9naša naša naselbina z desetimi študenti. Lepo števike!
—	G. Anton Nemanich je kupil krasen avtomobil, modela Cadillac 1912, z električno gonilno močjo po najnovejšem sistemu, tako da je šoferju delo silno olajšano. Na avtomobilu je sedem sedežev.
—	Žrtev vročinske bolezni je postala pod h. št. 207 Ruby st. mlada gospa Josipina Plisich roj. Vukanič, soproga g. Jos. Plisich, člana grocerijske tvrd-ke Tijan & Plisich, 102 N. Chicago st. Rojena v Jablanici na Hrvaškem, je prišla pokojnica v Ameriko pred trinajstimi leti s svojimi starši kot mlada deklica. Odgojena je bila tukaj, in poročena šele dne 26. maja 1909. Koncem zadnjega meseca je pa nenadno zbolela za vročinsko boleznijo, kateri je v desetih dneh podlegla. Umrla je v soboto, dne 9. t. m., ob 5. uri 40 minut proti večeru. Pogreba, ki se je vršil v ponedeljek dopoludne, se je udeležilo vsepo)no hrvatskega občinstva, ki je spremilo blago pokojnico od hiše žalosti v hrvatsko cerkev in potem na hrvatsko pokopališče. Uža-Joščenemu soprogu in sorodnikom naše iskreno sožalje, a prerano umrli blagi ženi svetila večna luč!
—	V istej hiši, 207 Ruby st., je sno-či umrla neka druga Hrvatica tudi za vročinsko boleznijo. Je li kriva voda? Vsekako bi bila preiskava umestna.
—	V petek, dne 15. t. m., zjutraj prične poslovati poštna hranilnica joliet-ska, in sicer začasno v istej dvorani postnega poslopja, kjer se odpravljajo denarne nakaznice. Zanimanje za po-štno hranilnico je splošno.
—	Supt. D. R. Mathias od Illinois Steel Co. je izjavil, da nikakor ne namerava slediti zgledu dimastega Pitts-burga in prepovedati rabe tobaka v jolietski jeklarnici.
—	Predsednik Taft pojde na svojem potovanju po zapadu tudi skozi Jo-liet, a ponoči, in sicer dne 22. t. m. zarana ob 2:15.
—	Stari "Joliet Saengerbund" so te dni preosnovali in prenovili, tako da bodo nemški pevci imenitno nastopali ob raznih prilikah. Kaj pa naši pevci? Ali res mislijo večno spati? Tako lepa in velika naselbina, kakor je naša, pa nima niti najmanjšega pevskega zbora! Zimska sezona se bliža, čas gledaliških predstav in koncertov. Zatorej, pevci, na dan in združite se in organizirajte!
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Jaklič Ana, Mežnaršič Josip, Repek Helena.
gostje z ženinom in nevesto v avtomobilih na dom nevestin, kjer so bili prav vljudno sprejeti in so imeli pripravljeno dosti jedila in pijače. Za mlade ljudi je bila na hallu pripravljena godba, da so se zabavali, za kar se zahvaljujejo g. Peternellu. — G. Peternell je doma v Brockway, sin slovenskih starišev, Gregorja in Helene Peternell, ter je bil zaposlen v Lank Rapids v banki 7 let; zadnji dve leti pa tukaj na Albany za drugega kasirja. Nevesta-je doma od tukaj in je hči nemških starišev Ferdinanda in Rozalije Bier, obče spoštovane družine. — Naj še omenim, da sta bila ženin in nevesta oba cerkvena pevca tukaj. Pri poročni maši jima je g. župnik, Rev. Alto O. S. B., naredil gin-ljivo pridigo v nemškem jeziku. Mladi parček bo imel tukaj krasno novo stanovanje, katero bode stalo kake 3 tisoč, ko bo dodelano. Bog jima daj obilo sreče in zadovoljnost v novem stanu.
Pozdrave širom Amerike pošiljam Naročnik.
Albany, Minn., 10. sept. — Dragi mi list Am. SI. — Malokrat se kaj sliši iz te naselbine; ravno sedaj se nudi prilika malo napisati. Zadnji torek 5. septembra sta bila tukaj v cerkvi Matere Božje Sedem Žalosti poročena g. Andrej Peternell iz Brockway, Minn, in Ana Bier od tukaj. Sv. maša je bila ob deveti uri in sicer peta sv. maša, pri kateri je igrala Sr. Fernanda O. S. B. Tudi "Wedding March" jim je zaigrala. Pri poroki so bili pričujoči starši ženina, g. Gregor in Helena Peternell, brat ženinov Frank ter sestri Helena in Marija, kakor tudi nekaj drugih sorodnikov njegovih iz Brockway, potem Frank Lah iz Sar-tell, Minn., ter starši neveste Mr. in Mrs. Ferdinand Bier, en brat in pet gestra, ter bratranec njen iz Pender, Nebraska. Po sv. maši so se odpeljali
Brockway, Minn., 4. sgpt. — Dragi mi list Am. SI.: — Zopet hočem napisati par vrstic. Nocoj gre tukaj zelo dež; tako na moč, kot nocoj, še mogoče letošnje leto ni šel.
Minuli teden je obiskal to faro Rev. Norbert Groth iz Lake George.
Jutri gre g. Ivan Oman v St. Paul, kjer bo obiskal svojega brata in se potem podal zadnje leto v semenišče. Želimo mu srečo in ga upamo kmalu videti v zlatem plajšču pred altarjem. —Ravno jutri pa se tudi poda naša pridna šolarica Anica Slkmnik v Milwaukee k tamošnjim čč. sestram. — G. Jožef Trobec pa odide konec tedna v šolo. Vsem skupaj srečno pot in na zopetno veselo svidenje!
Naš rojak Matija Justin je ujel v reki Mississippi zadnji teden ribo, ki je očejena tehtala 25 funtov.
Pozdrav čitateljem Am. SI.! Listu pa dolgo pot po vseh Združenih Državah.	John Poglajen.
Brockway, Minn. — Hoj-jej, hoj-jej, kakšen sem! "Raztrgan ves in razcapan", kako vendar to izgledam! Obraz izpraskan, zabuhel in "plov", nos mi stoji postrani, ušesa pa mi visijo kot staremu konju: eno naprej, eno nazaj. Moj novi trdi klobuk je razbit ter se me prav obupno okleplje okrog vratu, mesto da bi ponosno sedel na levem ušesu, kamor sem ga bil postavil. Suknja je razmeharjena in razcapana, da kar visi od nje, hlače so mi vse nav-skriž razpokane in razeodrane, čevlji, ali vi moji ubogi čeveljčki, kako ste zdelani, raztrgani, razparani, da je joj! Kar pri vseh krajih gledam jaz ven, seveda le s kurjimi očesi. Glava mi opleta na vse strani, kot da visi na "rubberjevi" jiiti; lasje se me bojijo ter se vlečejo naravnost od mene v zrak; med rokami pa je naravnost največje razprtje, če mahne ena naprej, oplete druga nazaj, dočim so mi noge "glih prec" zaštrajkale. Ob kratkem, takšen sem kot kak orlov strah, ki je prebil že dve leti na svojem kolcu v vetru, mrazu in dežju. Res tako nekako se počutim, kakor se je počutil oni "bandrovc" iz Jeruzalema v Jeriho, ko ga je dobil Samaritan. No, saj sem pa/tudi nekaj skozi djal, ali bolj-šf—skoki so me djali. Tako me je zdelal oni dopis od tukaj v zadnji številki A. S., ki sta ga pisali (??) Ivanka in Meta (??) proti mojemu dopisu v 39. številki. Res čudim se, da sem prestal; seveda, nekaj časa sem moral presedeti, drugače ne bi "ausholtov". Skoraj da nisem pozabil dihati in živeti, moral seni se parkrat vščipniti, da sem videl, je-li sem še živ ali ne. Jej, jej, to vam je bil ciklon! Toda sedaj je čez, torej pojdimo na prosto ter si oglejmo pri solnčnem žarku resnice, kateri je bil povod, da se je zbrala taka strašna burja nad menoj.
Pisal sem v mojem zadnjem dopisu, da je "Podkorenčev Mihec" preveč zagrabil, ko je rekel, da tukajšnji slovenski fantje zametujejo naša, t. j. brockwayska, dekleta. Ako se tu in tam poroči kak slovenski fant z dekletom druge narodnosti, naj že ima vzrok ali ne, to še nikakor ni rečeno, da slovenski fantje slovenska dekleta zametujejo, kakor se tudi nasprotno ne more reči, če vzame včasih kaka Slovenka Nemca. Sicer pa je tukaj dvakrat toliko dekl,et omoženih izvan naše narodnosti, kakor pa fantov, torej ako je sploh kako zametovanje — toda ga ni — je to le na dekliški strani. To morata videti še celo vidve. Ljudje so se ženili jn možili iz ene narodnosti v drugo in se tudi bodo, posebno v naši domovini, kjer je ljudstvo tako zelo namešano in vzrastejo otroci kot Amerikanci, ne meneč se za puste stare razprtije med evropskimi narodi. Jaz nikakor ne zagovarjam onih, ki segajo vedno po tujem blagu, to je, fantje po dekletih, dekleta po fantih druzega kraja. Najboljše je, če se poznata, če mogoče, od mladih let, potem vesta eden za druzega lastnosti. Vseeno j>a pridejo tu vmes okol-ščine, kakor sorodstvo in, kakor sem zadnjič rekel in še rečem, pomanjkanje deklet, poklic i. t. d., da gre kateri fant iskat si družice ven iz domačega kraja. Taki kot smo mi i. e. "Ivanka", "Meta" in še več nas takih, se pač lah-
ko hrputimo; če pa bi prišli na njihovo mesto — well???
Kar pa se tiče dopisa "Ivanke" in "Mete", ne bodem odgovarjal podrobno na vse te čenčarije, le sledeče:
Za lažnika me kličeta, zakaj neki? Morebiti zato, ker sem rekel, da so naša dekleta, kakor za splošno, dobro učene in umejo govoriti, brati in pisati v več jezikih. No, oprostita, na vaju sem pozabil, naredim izjemo.
Pravita: je 40 deklet zapisanih v dru štvo—ha, ha, ha! V krstnih bukvah jih je še več. Toda tukaj se govori in se je govorilo o dekletih zmožnih za možitev, t. j. o dekletih zdravih in starih vsaj 17 let, ne pa o otrokih 14— 15 let. Drugič se je govorilo o brock-wayskih slovenskih dekletih, t. j. takih, ki so tukaj rojene bile ali pa tukaj vzrastle. Tretjič pa se je govorilo o dekletih, ki so doma ali pa vsaj včasih pridejo domov, kakor je to samo ob sebi umeVno. Pred vsem pa se je govorilo o višji šoli, in ne o "matematiki", ki se je učijo v naši "univerzi". Kar se tiče navadne šole, se brock-wayskim (t. j. kakor zgoraj) dekletom ni treba ustrašiti nobenih druzih. Toda, kakor sem rekel, dobro bi bilo, ako bi tu in tam katera šla na kako višjo katoliško šolo, kakor grejo tudi dekleta drugih narodnosti. Nikakor in nikjer pa nisem rekel, da so naše dekleta "zabite". Ako pa vidve za vaju hočeta klobuk obrniti na to stran in vama "paše", orajt. Pravita: teleta so se smejala mojemu dopisu. To rad vrjamem, ali se je pameten človek kateri smejal? Nadalje pišeta vidve (???) in prašata, po kaj naj bi šle v šolo. — Na odgovor — et tu Brute: Prav veseli me, da vesta, koliko je 2 in 2, to je že nekaj, le tako naprejL Vse drugo blebetanje o mežnarju, o klobasah in kuharicah pa sploh nima pomena tukaj, ker tega nihče ne taji, da so, navadno, farmarska dekleta najboljše gospodinje. Tudi'tega ne, da so tukajšnji učitelji farmarski sinovi in da gledajo ti po farmarskih dekletih, toda če mogoče po takih, ki so hodile v višje šole in so kedaj učile. Da naj se podpišem: "X" vam pisateljem omenjenega dopisa tako dobro predstavi mene, kot bi se podpisal z vsemi črkami. Sicer pa mi je jedna izmed vaju v obraz povedala, da mi vidve odgovorita. Odgovora sem pričakoval, toda take "zafrkacije" ne. Tudi bi vama svetoval, da v drugo podpišeta samo toliko, kar sami spišeta. Pred vsem pa svarim bralce dopisa "Ivanke" in "Mete", da naj. nikar ne sodijo olikanosti naših deklet po tem •— kako že pravita notri? aja — "go-bezdanju".
Končno pa denem lepo roko na trebuh ter globoko klanjajoč odidem strašno potrt in —
Raztrgan ves in razcapan od spisa "Ivanke-Mete" (???) in plazim okol se dan na dan, pobit od groze te presnete.
"Lažnivi KSjukec" ali X.
Brockway, Minn. — Prava jesen se je začela. Narava se je že oblekla v svojo pisano obleko in nebo se je pokrilo s sivimi oblaki. Začel je pihati veter od vseh strani in deževalo je, kakor bi iz škafa lil. Tudi mrzlo je bilo nekaj dnij. Toplomer je kazal samo 40 stopinj, ali pa še manj. Sedaj se je vreme zopet malo poboljšalo, toda vedno nam kaže narava le jesensko lice. Solnce je zatrlo svoje lice s tankimi oblaki. Jesenski mir pa motijo brezštevilne kavke s svojim krakanjem. Pa tudi na naselnike vpliva nekoliko to jesensko vreme. Dekleta se še posebno hudujejo nad nekim piscem, ki je zadnjič poročal, da ne znajo dovolj geografije, matematike in fizike. Hotel sem se prepričati, če imajo res kaj pojma o tem, pa so mi povedale, da je geografija toliko kakor zemljepisje, matematika je računstvo, fizika pa nauk o prirodi. Sedaj sem pa prepričan, da res to vedo in znajo toliko, da so sposobne za vsaKega kranjskega fanta. Imajo dekleta čisto prav. Slovenski fant naj vzame slovensko dekle. Pa kako lepo tudi zapojo! Kar čudil sem se jim na dan Marijinega rojstva, tako lepo so pele. Posebno se mi je še dopadla pesem "Lepa si Marija..." Pa tudi g. Josip Trobec kaj imenitno igra na harmonij. Ali vse drugače se j? naš Joe držal popoldne. Njegov obraz _ je' popolnoma soglašal z vremenom, ko se je odpravljal "down town". Nič ne de. Štiri mesece imej potrpljenja, pa boš zopet videl Brockway. Sicer pa mene tudi čaka podobna usoda. Pozdrav vsem čitateljem!
John Plaznik.
Ely, Minn., 9. sept. — Cenjeni urednik: — Prosim malo prostora. Začetek šolskega leta je nalpočil in radi tega vabim vse rudarske delavce v Ely, ki se zanimajo za učenje angleščine, da se bi zglasili pri g. Brožiču, da nam bi posredoval dobiti večerno angleško šolo. Lansko leto se je pri nas malo prepozno zanimanje za pouk vzbudilo, zatorej naj bi se letos požurili. Vsak, kdor misli ostati v Ameriki, se bode nekoč kesal, zakaj se ni učil deželnega jezika, ko je bil še bolj mlad. Kdor hoče dobiti državljanske pravice, mora vsaj nekoliko znati angleško govoriti, zatorej naj bi nekoliko žrtvovali za izobrazDO, ki nam je zelo potrebna. Izkazi nam pričajo, da vsak Slovenec je ponosen, če zna angleško. Tudi boljše delo in plačo dobi. Nočem pridigovati več, marveč kličem: Vsi na noge, da dobimo deželnega jezika večerno šolo.
Prijazno vabim dopisnika iz Brockway, Minn., da naj malo bolj obširno naznani, kako je tam s trtjem? Ali ga tudi cepijo? Dopise vse rad čitam, ozi-
roma pa najrajši iz stare poljedelske slovenske naselbine. Želim, da pri prvi priložnosti pridem v Brockway na obisk. Pozdravljam Slovence in Slovenke v širni republiki.
Ivo Težak, box 429.
Indianapolis, Ind., 3. sept. — Cenjeni g. urednik! Le bolj redki so dopisi iz naše naselbine v cenjenem listu Am. Slovencu. In posebnega tudi jaz nimam poročati.
Z delom gre bolj počasi, tako da ne manjka brezposelnih, radi česar ni svetovati rojakom, sem hoditi dela iskat.
Vkljub slabim razmeram kakor so, se je cerkvena veselica, katera se je vršila 28., 29. in 30. avgusta zvečer, vendar povoljno obnesla. Tako se' je izrazil naš č. g. župnik B. Čiček.
Svoječasno sem bral dopis v A. S., katerega je pisal rojak J. Gričar iz Waller, Tex., da so ga obiskali rojaki z namenom, da bi si kupili zemlje za kmetije. Ker sem bil med omenjenimi tudi jaz, mi je čast poročati, da je resnica, kar je rojak g. Gričar pisal glede rodovitnosti zemlje, in tudi podnebje' je zelo prijetno ter kraj prijazen, tako da se vsakemu došlecu takoj priljubi. Zatorej bi svetoval rojakom, kateri mislijo postati farmarji, da prej ko kje drugej kupijo, si tudi ta kraj ogledajo, ker sedaj se jim nudijo še lepe prilike in zemlje je še dovolj po primernih nizkih cenah, kar se bode pa predrugačilo v par letih.
Sedaj pa jaz kakor vsi rojaki, kateri smo bili na obisku pri rojaku Johnu Gričarju, izrekamo srčno zahvalo njemu in družini za prijazni sprejem in izvrstno postrežbo; in zahvaljujemo ga tudi za trud, katerega je imel, ko je skrbel, da so se papirji pravilno izdelali.	F. R.
Jamestown, N. Dak., 7. sept. — Dragi mi Am. Slovenec! Naznanjam, da sem bila na obisku pri g. J. Mucu in njegovi družini na farmi, 8 milj od mesta. Tam sem se nagledala strašno lepe letine, da nisem take videla v svojem življenju. Strašno lep oves in glavnato zelje in korenje in sploh vsi pridelki, da je veselje. Bila sem na farmi 8 dni in se mi je prav dopadlo. Imela sem "fine time" pri Mrs. Muc in, pri Annie Muc in med drugimi prijateljicami.
Zdaj pa pozdravljam vse Slovence čitatelje tega lista. Marija Gerzin.
Minneapolis, Minn., 5. sept. 1911. — (Nekaj o naselitvi na farme i n drugo.) Človeka razveseli citati dopise kot je bil zadnji iz Brockway, Minn., izpod peresa X. Prelomi se vsaj monotonično jamranje za delom, oziroma~zaslužkom, ki izvira iz vrst slovenskega proletariats, raztepenega po mnogih industrijskih krajih Ameri-(Nadaljevanje na 6. strani.)
S A. NEMANICH, pred«.
M. GRAHEK,'tajnik.
S. OLHA, blag
Slovenian
Co.
GLAVNICA $50,000.00.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
U»Un. in inkorp. leta 1910
Družba naznanja rojakom, da ima -veliko zalogo izvrstnih vin, zgagi nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega g zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. J Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
i =—=———^	J
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
gi»ni»iiiiiii»iiiiiiiiii»iiiiiiiimiii»»niHnimnnmmiinnmniiij


| Iz malega raste veliko!
Resničnost tegi pregovora je nejovrgljiva. Ako želite imeti kaj za ^ starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
ng prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno ali pa
| pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno vame. Naša banka je pod
! nadzorstvom zvezne vlade. B	j
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Wi##jrASiAimmwws
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T KELLY, pred..
CHAS. G. PEARCE, Itaiir
V delavnici, na farmi, v rudnikih.
Nezgode in poškodbe se pogosto dogajajo na farmi, v delavnici ali rudniku in dostikrat povzročajo veliko trpljenja, nadlogo in izgubo časa, ako vam ni pri roki
Severovo Gothardsko
Olje
Takojšnji nadevek tega mazila pomenja dobrodošlo olajšbo bolniku.
Priporočljivo tudi za	•
REVMATIZEM, NEVRALGIJO, LEDVENO BOL, ODRGE, BOL V HRBTU, ŽIVE RANE, OKORELOST, KRČE, OTEKLINE, IN VSE POVRŠNE BOLESTI.
*	Cena, 50c steklenica.
Čitajte kaj mislijo drugi o njem:
' Severovo Gothardsko Olje se je izkazalo kot velika olajšba v mojem slučaju in je pomagalo tudi mnogim mojim tovarišem v naši delavnici."—Geo. Mertus, Kipling, O.
"Ako ne bi stalno imeli Severovega Gothardskega Olja na naši farmi, imeli več trpljenja, izgube časa in stroškov." — M. Votruba, Hay Springs, Neb.
"Severovo Gothardsko Olje smatram za najdragocenejše mazilo za rudarje, ki so žrtve revmatizma in tudi izpostavljeni poškodbam vsak hip." — Bartol Hribar, Wick Haven, Pa.
r opazite
kake znake
ŽOLČNICE,
LENIH JETER, ZAPEKE,
TEŽKE PREBAVE, PEŠANJA MOČI,
pomnite, da učinkuje in povrača zdravje
Severov
Zivljenski balzam.
Cena: 75c steklica.
Kdor se pritožuje
da ga nadlc
guje

Severova Zdravila lahko) dobit« v svoji najbližji lekarni, in ne vzemite nobenih drugih. — Naša zdravila imajo niški svet zastonj.
KAŠELJ,
HRIPAVOST,
NADUHA, J
OSLOVSKI KAŠELJ, .	TEŽEK DIH,
BOLNO GRLO,
dajte p4u uživati
irov
Balzam za,pljuča.
« i /jT
m
Cenšft'
Povejte mu razločno, da želite sapo Soverovih navode tiskane v vaši materinstev *drav-
W. F. Severa Cc. cmL7m
******
K* S« K«
******
******
JEDNOTA
******
Organ izovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
lagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
.Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 813 North Scott St., Joliet, 111.
Pooblaščenec: .................. Josip Dunda. 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
No-
NOVI DRUŠTVI.
^ovovstanovljeno društvo sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., sprejeto v Jednoto dne 10. sept. 1911. Imena članov in članic so: 17768 Josip Mal-narič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 17767 Jakob Cerne, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 17768 Ivan Droll, roj 1882, zav. za $500, 3. razred; 17769 Pavel Valentinčič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 17770 Jakob Prestor, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred; 17771 Jakob Dečman, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 17772 'Andrej Kalan, roj 1874, zav. za $500, 5. razred; 17773 Josip Mežnarič, roj 1875, zav. za $500, 5. razred; 17774 Jernej A. Kosec, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred; 17775 Matevž June, roj 1868, zav. za $500, 6. razred; 5045 Marija Valentinčič, roj 1888, zav. za $500, 2. razred; 5046 Jožefa Droll, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 5047 Marija Juric, roj 1882, zav. za $500, 3. razred; 5048 Marija Droll, roj 1877, zav. za $500, 4. razred.	Dr. št. 10 članov in 4 članice,
'voustanovljeno društvo sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., sprejeto v Jednoto dne 10. sept. 1911. Imena članov so: 17776 Vid Kuzman, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 17777 Josip Dinar roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 17778 Jurij Rogič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 17779 Jakob Kuzman, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 17780 Franc Zvonar, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 17781 Matija Krovič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 17782 Anton Prašin, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 17783 Alojzij Grdenič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 17784 Tomaž Bunjan, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 17785 Franc Grdenič, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred; 17786 Jakob Prašin, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 17787 Ignac Krušlin, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 17788 Mihael Jakšič, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 17789'ICarol Dobranič, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred; 17790 Josip Stekovič, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred.
Dr. št. 15 članov.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 17791 Josip Siberl, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 17792 Anton Čučnik, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 17793 Ivan Žerovnik, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr. 3. sept. 1911. .	Dr. št. 176 članov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 17794 Matija Povše, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 4. sept. 1911.	Dr. št. 112 članov.
K društvu sv. Jan. Krstnika 11, Aurora, 111., 17795 Franc Pavlin, roj 1885, zav.
za $1000, 3. razred, spr. 3. sept. 1911.	Dr. št. 40 članov,
k društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 17796 Ivan Sterk, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 17797 Ivan Novak, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 17798 Karol Luki, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred; spr. 27. avg. 1911. j.	Dr. št. 325 članov.
^ društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 17799 Mihael Novak, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; spr. 3. sept. 1911. Dr. št. 62 članov, društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 17800 Anton Gornik, roj 1892, zav. za - $1000, 1. razred, spr. 2. sept. 1911.	Dr. št. 98 članov.
v društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 17801 Ilija Badovinac, roj 1872- zav. za $1000, 5. razred, spr. 3. sept. 1911.	Dr. št. 177 članov.
*	društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ 17802 Josip Jakovac, roj 1891, zav.
za $500, 2. razred; 17803 Franc Naglic, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 17804 Jurij Delač, roj 1889, zav. za $500, 2. razred; spr. 2. sept. 1911.
Dr. št., 156 članov.
*	društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 17805 Pavel Kraupa, roj 1887,
zav. za $1000, 2. razred, spr. 2. sept. 1911.	Dr. št. 48 članov.
^ društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 17806 Matevž Bezpalec, roj k 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 10. sept. 1911. Dr. št. 76 članov, društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, III., 17807 Mihael Stare, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 17808 Ivan Škrjanc, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 17809 Ivan Križ, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. sept. 1911. tr ,	Dr. št. 79 članov:
A društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 17810 Nikolaj Benič, roj 1887, zav.
za $1000, 2. razred; 17811 Matija Belavič, roj 1884, zav. za $1000, 3. raz-^ red, spr. 3. sept. 1911.	Dr. št. 60 članov.
*	društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, III., 17812 Ivan Jagodnik, roj 1887,
*av. za $500, 2. razred; 17813 Jožef Petan, roj 1885, zav. za $500, 3. razred, '7814 Jakob Bukove, roj 18831 zav. za $500, 3. razred; 17815 Mihael Koz-'evčar, roj 1881, zav. za $500, 3. razred, spr. 3. sept. 1911. Dr. št. 47 čl. društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 17816 Leopold Mesar, roj 1880, zav. j, za $1000, 4. razred, spr. 4. sept. 1911.	Dr. št. 44 članov,
društvu sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 17817 Mihael Klivc, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 17818 Ivan Rešek, roj 1894, zav. za $1000, razred; 17819 Ivan Urbanek, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 4.
V	sept. 1911.	"	Dr. št. 44 članov, društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 17820 Štefan J. Legat, roj 1886, zav.
2a $500, 2. razred;17821 Franc Lesar, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred; 8Pr. 3. sept. 1911.	Dr. št. 21 članov.
»	PRESTOPILI ČLANI.
društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Antona Pad. 87, Jo-q. 'lfct, 111., 5729 Matija Turk, 10. sept. 1911. I. dr. št. 337 čl. II. dr. št. 76 čl. društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k društvu sv. Petra in Pavla 62, "radley, 111., 15715 Ivan Zugel, 16224 Nikolaj Pezdirc, 7. sept. 1911. 0<) , .	I- dr. št. 221 članov. II. dr. št. 30 članov,
društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., k društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 15853 Franc Kalvišar, 3. sept. 1911. 0(j .	I- dr. št. 147 članov. II. dr. št. 106 članov,
društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu Marije sv. Rož-n«ga Venca 131, Aurora, Minn., 10966 Matija ŽeJeznikar, 29. avg. 1911. 0,j .	1 dr. št."227 članov. II. dr. št. 51 čl.
društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., k društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., % d?* ^tefan Papa- 3" sept' 1911 1 dr- 71 članov. II. dr. št. 57 članov, društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Vida 25, Cleve-ta"d, Ohio, 7121 Alojzij Zupančič, 4. sept. 1911. 1. dr. št. 38 članov. 0<|	II. dr. št. 338 članov.
j. ®ruštva sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., k društvu sv. Barbare 68, Irwin,
V	6271 Ivan Povhe, 3. sept. 1911. I. dr. št. 31 članov. II. dr. št. 85 čl. lvd SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
Uruštvu sv. Jožefa 2, Joliet, III., 15559 Jakob Briški, 11. sept. 1911. K d, .	Dr. št. 260 članov.
ur«stvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 15102 Ivan Reven, 3. sept. 1911. kd .	Dr. št. 130 članov,
rustvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mt., Mich., 16193 Jakob Jenko, 13359 Jor-' -- - -
1( . 0s'P Mrčela, 3. sept. 1911. \ ru«tvu sv. Jožefa 53, Waukegan, III., 12714 Ivan Mihevec, 4. sept. 1911.
Dr. št. 36 članov.
dri,
.,	^■■■■■P	Dr. št. 199 članov.
Ustvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 4315 Jakob Žagar, 3. sept. Od	Dr. št. 95 članov.
Rušiva sv. Barbare 97, Mt. Olive, lil., 9952 Andrej Obranovič, 3. sept. k d J1-	Dr. št. 58 članov.
Ustvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 16218 Ivan Košir, 6. avg. 1911.
dri.
Dr. št. 19 članov.
"stvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 14090 Jqsip Žolner, ■ avg. 1911.	Dr. št. 51 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI, društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 7352 Anton Rupar, 14. jul. 1911. j „	Dr. št. 278 članov.
Uru»tva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 15561 Alojzij Škufca, 7705 Leo Sta-
riha, 13796 Ivan Pavlin, 11029 Peter Mukavec, 6639 Matija Kralj, 2552 Ivan Arko, 11340 Ivan Babič, 17357 Josip Boštjančič, 1. sept. 1911.
Dr. št. 322 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 12314 Nikolaj Dukovčič, 11706 Jurij Botički, 1775 Josip Stajdohar, 15102 Ivan Reven, 28. avg. 1911.
Dr. št. 129 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 16517 Jakob Krže, 16760 Mihael Krznarič, 16853 Luka Kušenič, 6. sept. 1911. Dr. št. 92 članov.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 13105 Andrej Milavec, 13107 Andrej Smrdel, 1. sept. 1911.	Dr. št. 54 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 13996 Andrej Čačkovič 30. avg. 1911.
Dr. št, 70 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 7365 Matija Ambrož, 31. avg. 1911.	Dr. št. 74 članov.
Od društva sv. Antona Pacl. 71, Crabtree, Pa., 12691 Martin Petan, 3. sept. 1911.	Dr. št. 30 članov.
Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 13868 Franc Beanki, 21. avg. 1911.	Dr. št. 33 članov.
Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 15294 Ivan Slamnik, 22. avg. avg. 1911.	Dr. št. 65 članov.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 16433 Ivan Zajec, 29. avg. 1911.	Dr. št. 51 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 17422 Anton Težak, 4. sept. 1911.
Dr. št. 43 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 5049 Marija Fabjan, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 3. sept. 1911.	Dr. št. 28 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.. 5050 Antonija Zvonkovič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 3. sept. 1911.	Dr. št. 93 članic.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton. Pa., 5051 Doroteja Drmeš, roj 1882, zav. za $500, 3. razred, spr. 2. sept. 1911.	Dr. št. 37 članic.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 5052 Antonija Mrlak, roj 1893, zav. za $1000. 1. razred, spr. 8. sept. 1911.	Dr. št. 72 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 5053 Marija Trkman, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 5054 Marija Prežel, roj 1889, zav. za $1000, 2 razred; 5055 Ivanka Puc, roj 1882, zav. za $1000, 2. razred; 5056 Katarina Kušan, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 20. avg. 1911.
Dr. št. 101 članico.
K društvu Marije Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 5057 Neža Krese, roj 1889, zav. za $500, 2. razred; 5058 Ana Lavrič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 27. avg. 1911. _	Dr. št. 91 članic.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 5059 Katarina Gliha, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. sept. 1911.	Dr. št. 21 članic.
K društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y„ 5060 Marija Soršak, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 1. sept. 1911.	Dr. št. 9 članic.
K društvu sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 5061 Marija Debelak, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 27. avg. 1911.	Dr. št. 12 članic.
K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 5062 Franca Kren, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 5063 Marta Dupin, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 27. avg. 1911.	Dr. št. 65 članic.
K društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 5064 Doroteja Vukovič, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr. 1. sept. 1911.	Dr. št. 17 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, III., 3295 Terezija Turek, 10. sept. 1911.	I. dr. št. 110 članic.
II. dr. št. 20 članic.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 2263, Marija Zupančič, 4. sept. 1911.	I. dr. št. 7 članic.
II. dr. št. 111 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 3828 Marija Merčela, 3. sept. 1911.	Dr. št. 12 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 2426 Franca Ambrož, 31. avg. 1911.	Dr. št. 14 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., 4026 Ana Bestič, 26. avg. 1911.	Dr. št. 13 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 4293 Ana Hecimovič, 4521 Ana Verbanič, 27. avg. 1911.	Dr. št. 89 članic.
URADNO NAZNANILO.
V številki 39 Jednotinega glasila je bilo uradnim potom naznanjeno od brata gl. predsednika, da se bode vršilo jednajsto gl. zborovanje K. S. K. J. v mestu Joliet, III. in sicer se isto prične 2. okt. 1911. Vsled tega službenim potom prosim in opozarjam vse brate glavne uradnike, kakor tudi brate delegate, da se zbero preje omenjenega dne ob 8. uri zjutraj v Jednotini dvorani, 1004 North Chicago St. Cela delegacija se poda iz dvorane v cerkev sv. Jožefa, ker se bode darovala sv. maša ob polu deveti uri. Po sv. maši skupni odhod nazaj v dvorano, ker se prične zborovanje točno ob polu deseti uri dopoludne. Vsi gg. gl. uradniki in delegatje se torej prosijo, da se ob pravem času snidejo na zgoraj sprva označenem prostoru.
Vsem slavnim društvom kakor tudi posameznim članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote se naznanja, da brzojavi in pisma za časa gl. zborovanja, naj se blagovolijo nasloviti na naslov: K. S. K. J. Hali, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Na razpolago bodeta dva telephona, tako, da če bode kateri izmed članov ali članic želel s katerim izmed uradnikov in delegatov govoriti, bode to lahko napravil. Če hoče kateri govoriti po Northwestern Telephone, naj blagovoli zvati številko 770; Na Chicago ali Long Distance Telephone pa Številko 1048.
Nekatera društva mi še niso naznanila pošljejo li delegata na gl. zborovanje ali ne; radi tega prosim, da vsa ona društva, ki do danes še niso tega storila, da mi naznanijo najzadnje do 23. sept. 1911. Jednako tudi opozarjam vsa društva na uradno naznanilo objavljeno v številki 40 Jednotinega glasila.
Zeleč vsem članom in članicam vse najbolje, ostajam z bratskim pozdravom	JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA K. S. K. JEDNOTE.
Vsem slavnim društvom Jednote se naznanja, da nobeden član, ki je bil katerikrat izločen od društva oziroma Jednote, ne more biti delegat za jednajsto gl. zborovanje, ki se bode pričelo 2. okt. 1911. Ud, ki je bil izločen za kak prestopek pravil ali kake druge lumparije, nima prave ljubezni do napredka Jednote in vsled tega ne more biti delegat ali zastopnik. Vsa društva naj blagovolijo to jemati v poštev.
Z bratskim pozdravom sem
ANTON NEMANICH, glavni predsednik.
PO DUH. VODJI K. S. K. J., REV. JOHN KRANJEC-U, SUSPENDO-VANA ČLANA IN DELEGATA ZA 11. GL. KONVENCIJO.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., Ivan Zupan in Josip Cvet-kovič, suspendovana dne 13. sept. 1911, |o duh. vodji K. S. K. J. Rev. John Kranjec-u na podlagi pravil stran 14, pod črko G, kakor tudi na podlagi njegovega opomina objavljenega v Jed. glasilu z dne 30. avg. t. 1. Suspen-dacija velja za dobo 60' dni in po preteku tega časa se sprejmeta zopet v Jednoto, če ugodita odločilu duh. vodje.
IMENA NAZNANJENIH DELEGATOV.
7. asesmentom za mesec julij sem razposlal na vsa podrejena društva poveril-ne liste za delegate izvoljene za 11. glav. zborovanje K. S. K. Jednote. Do sedaj so sledeča društva naznanila svoje delegate, ali pa izjavila, da se zborovanja ne udeleže in vzrok neudeležbe:
Dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111.: Anton Gregorič, Frank Banich.
Dr. sv. Jožefa 2, Joliet, III.: Franc Horvat, Anton Golobitsh, John Živic.
Dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.: Martin Konda, Anton Nemanich, ml.
Dr. sv. Družine 5, La Salle, 111.: Jožef Bregač, Tožef Brglez. .
Dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Josip Rus, Matija Jerman, Geo. Thomas.
Dr. sv. Cirila in Metod? 8, Joliet, III.: John Gregorčič.
Dr . sv. Jan. Krst. H. Aurora, 111.: John Novak.
Dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: Rev. Josip Tomšič, Martin Muhič.
Dr. sv. Jan. Krstnika 13, Biwabik, Minn., ne pošlje delegata vsled preslabih finančnih razmer.
Dr. sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont. ne pošlje delegata vsled preveč bolezni med člani.
Dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Viljem Thomas, Jurij Flajnik.
Dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: Frank Trampush, Matija Lakner.
Dr. Marija Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark.: Ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa.: John Tavčar.
Dr. sv. Jan. Krstnika 20, Ironwood, Mich.: Jurij Križmanič.
Dr. sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio: Mihael Hočevar.
Dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio: John Grdina, Mihael Setnikar, Jernej Knaus, John Žulič.
Dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III.: Josip Legan, Mihael Wardjan.
Dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Paul D. Spehar, John R. Sterbenz, Paul
Schneller, Paul Shaltz. Dr. Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash.: Josip Malneritch. Dr. Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.: Jos. Pavlakovič. Dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., John Povsha. Dr. sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., John Mertel. Dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa.: Rev. Frank J. Ažbe. Dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., Mihael J. Kraker. Dr. Vit.'sv. Florijana 44, So. hicago, 111.: Franc Medosh, Jožef Sebohar. Dr. sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y.: Jo"sip Rems. Dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: John Wukshinich. Dr. Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa.: Jos. V. Grahek. Dr. Marije Sedem Zal. 50, Allegheny, Pa.: Matija Mravintz in John Mravintz. Dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Frank Mravintz. Di. sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich, ne pošljejo delegata, ker ima
dr. vedno veliko bolnih članov. Dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.: Jakob Stergar. Dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.: Franc Petkovšek, Anton Šušteršič. Dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn.: Frank First, st. Dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo.: Ne pošlje delegata vsled prevelicib stroškov.
Dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa.: John Bohinc.
Dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: Martin Shukle, John Malevich.
Dr. sv. Jan. Krst. 60, Wenona, 111.: Josip Brence.
Dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio: John Jerman.
Dr. sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111.: Al. Sterbenc.
Dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Jakob Jančar, Andrej Slak.
Dr. sv. Jurija 64, Etna, Pa. ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer
in veliko bolnih članov. Dr. sv. Jan. Evang 65, Milwaukee, Wis.: Ignac Kušljan, Franc Frančič. Dr. sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio: Egidi Verhovc. L)r. sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa.: Miko Matjašič.
Dr. sv. Barbare 68, Irwin, Pa. ne pošlje delegata vsled preslabih finan. razmer. Dr. sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont, ne pošlje delegata vsled slabih finančnih
razmer in veliko bolnih članov. Dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo.: Anton Bukovic. Dr. sv. Ant. Pad. 71, Goff, Pa.: John Tome. Dr. sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn.: Geo. L. Brozich. Dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111.: John Peternel. Dr. sv. Martina 75, La Salle, 111.: John Novak. Dr. Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa.: Anton Bokal. Dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.: Martin Kremesec, Avgust Poglajen. Dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111.: Franc Grom. Dr. Marije Čist. Spočetja 80, So. Chicago, 111.: John Kučič. Dr. Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa.: John Golobic. Dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans.: Jakob Cukjati. Dr. Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich.: John Žugelj. Dr. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo. ne pošlje delegata vsled slabih finatr-
čnih razmer. Dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111.: Blaž Kuglitch. Dr. sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich.: Josip Butala.
Dr. sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr. ne pošlje delegata vsled slabih
finančnih razmer. Dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.: Franc Habič. Dr. Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn.: Jakob Petrich. Dr. Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo. ne pošlje delegata vsled
slabih finančnih razmer in veliko bolnih članov. Dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Jakob Brulc.
Dr. sv. Barbare 96, Kaylor, Pa.: Ne pošlje delegata vsled slabih fin. razmer. Dr. sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111. ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Jožef Pekol.
Dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah: Matija Pogorele.
Dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio: Josip Svete.
Dr. Novi Dom 102, Newark, N. J., ne pošlje delegata vsled preobilo bolnih
članov in preslabih finančnih razmer. Dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Matija Marhar. Dr. sv. Genovefe 108, Joliet, III.: John Petric.
Dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pfa.: Ne pošlje delegata vsled premalega števila članov in slabih finančnih razmer. Dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio: Josip Podpečnik. Dr. sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio: Josip Podpečnik. Dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Frank Jerich. Dr. sv. Roka 113, Denver, Colo.: Pooblastilo Josip Zalar. Dr. sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y.: Mihael Kramar. Dr. Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Dr. sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo.: John Koshir.
Dr. sv. Pavla 130, De Kalb, 111.: Ne pošlje delegata vsled slabih finan. razmer. Dr. Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn.: Ne pošlje delegata vsled
preobilo bolnih članov in slabih finančnih razmer. Dr. sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich.: Ne pošlje delegata vsled slabih finančnih razmer.
Dr. sv. Ane 134, Indianapolis, Ind. ne pošlje delegata vsled prevelikega števila bolnih članic.
Dr. sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn.: Anton Erchul. Dr. sv. Družine 136, Willard, Wis.: Ignac Česnik. Dr. sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn.: Peter Staudohar.
Dr. sv. Jan. Nepomuka 141, Linton, Ind. ne pošlje delegata vsled preslabih
finančnih razmer. Dr. sv. Jan. Krstnika 143, Joliet, 111.: Josip Pleše.
Vsa slavna društva, ki še niso poslala imen svojih delegatov, naj jih pošljejo takoj na vposlanih listinah, oziroma sporoče neudeležbo zborovanja in vzrok iste, da se potem objayi v glasilu.
PRIPOROČAMO VAM
Doktor Ivec
kot najboljšega in najizkušenejega zdravnik«. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! T»-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagtto» so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju.
On je specialist za moške, ženske in otroik* bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervozno«*, kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlic«, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakutje, madron in vse druge bolezni. Zdravniki svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in m Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET	JOLIET, ILLINOIS
Glavobol krajša življenje.
Pogostne glavoboli, ako se ne preženejo, utegnejo okrajšati življenje s tem, da povzročajo bolj ali manj živčno onemoglost, katera prizadeva celo telo. Tisočeri ljudje so leta in leta uživali Severove Praške zoper glavobol ter spoznali, da so tako izdatni in brzo učinkujoči pri lajšanju glavoboli kakor nobeni drugi. Cena 25c za škatlico. Na prodaj v lekarnah. Niso pristni brez znamke W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču im treko. Tam dobim dobro pivo, igraje, smodke in izvrstno domače viaot ki je rudeče in belo, in bo teklo vete!* Pridite tudi drugi vsi, in prepričajM se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street
Joliet.

QJ
<5
Iz nemščine prevedel I. P.

(Konec.)
Ivanka pa je bila, kakor v nebesih. Petindvajset kron, ki jih je sama zaslužila! Le ta bo razumel občutke dekletca, ki si mora sam s svojimi rokami denar služiti.
Staro, ljubo pohištvo je rešeno — za mamico je zopet kupila okrepčujo-čega vina in čokolade — zdravnika bo lahko plačala, tudi potrebna zdravila bo lahko kupila.
Ljubi Bog je uslišal njeno molitev. Kako srečno se je čutila Ivanka! S kakim veseljem bo začela takoj jutri novo delo!
Seveda--če bi ne bilo dobrega
prijaznega doktorja, bi ji bil težko
plačal trgovec tak znesek--sedaj
se zdi mladi slikarici, da je gospod mlad — da, celo lep.
V kakih dvajsetih minutah je prišla domu.
Previdno, da ne bi vzbudila ali pre strašila matere, odprla je vrata, razprostrla izposojeni dežnik in ga postavila v kot. Moker klobuk je obesila na klin — jopico na naslonjalo — male galoše pa je dejala v kuhinjo.
Čuden, votel glas se je zaslišal iz sobe.
"Si Ti, Ivanka? Si vendar tukaj, ljubljenka? Gotovo si premočena lačna? Oh, da ne morem vstati — In pri tem slabem vremenu! Še celo dežnika nimamo —" "Saj ga imam, mamica —" Pogumen odgovor je gospo, uradni ško vdovo vznemiril. "Dežnik imaš?"
Ivanka odprla je steklenico vina, nalila kozarec, ga ponudila materi in pokleknila pred njo.
"Vino!?" je rekla gospa Melanija. "Vino? Ivanka otrok! Kako moreš kupovati drago pijačo? V tej stiski...'
A Ivanka je objela mater in jo po ljubila.
Gospa Melanija, bleda, lepa gospa, štiridesetih let, sedela je nekako omo tena vsled vnetja rebrne mrene, v starem naslonjaču. Zvesto in ljubeznji-vo je prenašala s poštenim, dobrosrčnim možem veselje in križe — največkrat križe.
Od šesterih otročičev je ostala najmlajša, Ivanka. Začudena je gledala gospa ljubljeno hčerko. Tedaj ji je Ivanka podala šopek belik cvetk in ji začela pripovedovati vse do pičice: "— kako je cvetice kupila, in kako ji je starka zaklicala: 'Bog Vam daj
streho — in dolgo sta potovala pod dežnikom — dolgo — vedno —
Drugi dan ni bilo vreme za pičico boljši kakor prejšnji dan, vendar je bila Ivanka tako vesela, kakor že dolgo ne. ■ In kako se ji je mudilo sobo pospraviti.. .
Bo li prišel--zavoljo dežnika—?
Nazadnje je bilo treba misliti tudi na kuhinjo. Ivanka je bila ravno namenjena, da bo spekla za mater malo mesa — ko se odpro vrata — trkanje je preslišala.
Pri vratih se je pokazal lastnik dežnika.
Me'd tem, ko se je mala kuharica prestrašeno zganila — ji je všel fižol iz predpasnika po tleh. Najprej ji je pomogel doktor fižol pobrati. Potem je ostal eno urico pri materi in hčeri, in — čudno! V nedeljo je prišel dva krat in potem vsak dan.
Šlo je, kakor brzovlak. Naslednjo sredo je prišla rjavo-kodrasta gospodična v njeno stanovanje, ostala je pri njih prav dolgo in je prišla slednjič z roko v roki z Ivanko zopet ven, kjer sta se za slovo poljubili in se po-sestrili.
Seveda so sosedje vse te dogodke z zanimanjem opazovali. Slednjič je pri šla tudi elegantno oblečena, sivolasa gospa k Ivankini materi, ki je tudi hotela videti "sladko dekletce" in jo dobiti za svojega sina Pavla.
Mala umetnica, dasi revna, kakor cerkvena miška, se je gospej občinski svetnici takoj prikupila; doktor si pa hoče po novem letu vstanoviti svoj lastni dom, kjer pa še manjka — žene.
Svete božične praznike so skupaj praznovali. Ker gospa Melanija ni mogla doli, so prišli novi sorodniki k njej.
Pod zeleno, okrašeno, zlata se le-sketajočo jelko je nataknil doktor svoji "nevestici" zaročni prstan. V teku šestih tednov bo poroka.
Pobožna nevesta pa je stala- pod duhtečo jelko, sklenila roke in šepetala:
"Ti preljubi Zveličar v nebesih — kom sem si pač toliko srečo zaslužila?"
' j Iz slovenskih naselbin.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
srečo!' O molitvi v cerkvi sv. Filipa apostola — kako je potem hitela, da bi prodala skrivaj narejeno sliko. O skopem trgovcu je pripovedovala Ivanka začudeni materi, ki ji je le "dve kroni" obljubljal, za trudapolno delo, kako ji je skoro srce zastalo od strahu — kako je skoro že vsako upanje zgubila, ko je kupil mlad gospod 'doktor' njeno delo kot umetnost.
"Mlad doktor?" je vprašala gospa.
"Da — mlad prijazen gospod — ki mi je nazadnje ponudil svilen dežnik — — zunaj je razprostrt dežnik — po katerega, je rekel, da bo jutri sam prišel."
Sedaj ni pomagalo nič. Mati je hotela vse vedeti.
"Toda Ivanka! Od neznanca dežnik vzeti, mu povedati naslov! — če bi bil to kak zapeljivec — v velikem me* stu je polno slabih ljudi--"
Ivanka je odločno zmajala s plavo glavico.
"Doktor — zapeljivec!? — Ne, mamica, to\Ti naj ne dela skrbi! Te poštene, modre oči ne morejo kaj slabega nameravati! Prepričaj se sama, ko pride jutri! In mamo in sestro ima tudi — saj ga trgovec pozna--"
Gospa Melanija se je čudila, kako živahno in goreče zagovarja njena hčerka neznanca — take še ni videla svoje Ivanke.
"In sedaj sem zopet pogumna in imam veselje do življenja!" je rekla Ivanka. "Kako pridno bom delala! Še poučevala bom slikarstvo — jutri dam oglas v časopise, boš videla, sedaj se mi bo vse posrečilo; kajti Bog, Naj-dobrMljivejši, je vslišal mojo prošnjo!"
Kako hitro se vzbude v srci mladine nadel
Po veselem razgovoru in mali večerji, kakoršne pa že dolgo niste imele, je prinesla Ivanka pokojnega očeta "Sveto pismo" na pisalno mizo.
Ivanka je odprla in brala:
"Prosite in prejeli boste! Iščite in našli boste! Trkajte in se vam bo odprlo!"
"To sem brala danes zjutraj, rfraga mamica, predno sem začela svoje delo! Zaupajve torej, da bo Bog moje delo blagoslovil, da Te morem ozdraviti in pokrepiti!"
Ljubeznjivo je spremila Ivanka mater k počitku.
Danes bo tudi ona — Ivanka — lahko brez skrbi zaspala.
Ko je ugasnila luč v svoji sobici in je počivala na blazinah, ji je prišlo na misel: "Kaj, ko bi pa doktor planinske rože sestri ali celo kaki drugi podaril."
Tf misel ji je vzbudila neko vznemirjenost.
A kmalu je zahtevala narava svoje pravo. Ko je Ivanka odmolila svoje "Očenaše", je zaspala in prav živahno sanjala — o velikem rdečem dežniku, izpod katerega so gledale modre oči doktorjeve — nazadnje je začelo grozno snežiti in njen novi prijatelj jo je potegnil pod svojo svileno
(
ke, in polni kolone vseh slovenskih listov že par let sem.
Poročila o srečnem, zadovoljnem življenju kot se širijo med svet iz brockwayske slovenske farmarske naselbine v Minnesoti, kojo državo osi-pajo nevedneži z ničevnimi predsodki ne prihajajo, žal, od nikoder drugod Po industrijskih naselbinah tarna vse — delavec, salunar, grocerist, vsa kdo. Zakaj se torej pridnejše ne oprijeti farmarstva; zakaj se ne zjediniti zakaj se ne medsebojno podpirati v mislih in dejanjih in izvršitvi; zakaj se ne naseliti po nekakem načrtu v skupinah in skleniti, s čim se bo bavi-lo, s čim pečalo, in kako gospodarilo in delovalo v dosego cilja, ki moral bi biti fiksno določen, predno se naseli. Cepiti slabo moč in plitko znanje o umetnej ekonomiji in sploh vsem, naseliti se raztreseno na vse vetrove, in brez vsake informacije, brez vsakega načrta, kar tja v en dan, rodilo bo dvomljiv vspeh, počasen, slaboten sad.
Dopis, ki sem ga nekoč čital v Vašem listu iz gozda "Kraln City" (!?), Mich., ni blagodejno vplival na sploš-nost, ni bil nič kaj v spodbujo posvetiti se farmarstvu. Vse je preveval nekak glas o siromaštvu, o slabem napredku, o izgubi časa, ki je denar.
In kaj bi bilo, če bi se tako slaboten kapital, tako pičlo znanje posvečalo poleg kmetijstva še industriji za "špice in slamnike", kot je nekdo nekoč modroval v "Glasilu S. N. P. J.", lahko vsak sklepa, ki nima morgan s plankami zabitih.
Govoriti je lahko; a Bog pomagaj!
--ko se pošlatamo za žep, ostane
nam le še dolgi nos, v rokah pa nič. Kunšten je lahko biti; kunšten tako, da se nam drugi, ki mislijo, na ves glas smeje. In korajžo prodajati, sam pa biti strahopetnež, ki se ne upa prijeti za plug, je tudi lahko — saj ni zvezano z nobeno riziko.
Brockway je v Minnesoti; a Minnesota je velikanska država z raznim podnebjem — ni povsod tako pusto kot v najsevernejšem delu med knapi v St. Louis County, kjer kmetijstvo ne prida toliko v poštev kot ruda. Ta teden imamo tukaj "State Fair" (državno razstavo), in če bi katerikoli Slovenec imel priliko Vdeležiti se je, občudoval bi z odprtimi usti pridelke minnesotskih farmarjev. Ne mislim delati nikake propagande za Minneso-to; rajše bi priporočal iti v kraje s krajšo zimo, kot sem; vendar tudi v Minnesoti se živi, tudi tu so bogati farmarji, tudi tu rastejo češnje in češ-plje in jabplka in hruške in koruza, kot v starem kraju, vrhu tega pa še izvrstno domače grozdje, katerega se na Gorenjskem ne more pridelati.
Slabe letine so v Minnesoti redke; letos bilo je pa kmetijsko delo razun malih izjem posebno dobro plačano. Tudi narava nas je obsula jako bogato z divjimi darovi; žinsek, ta dragocena korenina, se nabira po vseh gozdih tu okoli; gob je vse živo; in drevje
se kar lomi pod težo divjih češenj, sliv in lesnik, in divja trta je jako bogato obložena s. črnim grozdjem.
Samoumevno, da je to prirodno bogastvo tudi mene mikalo; to tembolj ker živim na deželi in sem blizu naravnih sadežev. Plazil sem se po drevju kot že ne trideset let poprej. Imel sem špas, četudi sem strgal dve srajci, razcepil hlače, razbil čevlje, zgubil laj-belc in jeden dolar, in vrhu tega še polomil bicikel, da sem ga moral riniti uro daleč d6mov, mesto, da bi me on nosil.
Rezultat jage po divjem sadju je bil, da imam v kleti 40 galonov pristne črnine iz divjega grozdja, in sodček 10 galonov bo poln jesiha. Žena ima pa v svoji shrambi nad 300 glažev raznega džeiija.
Mošt je ravno vrel na La,bor day, in take kapljice že nisem pil osem let, odkar sem zapustil Dolenjsko. Res, da je bil mošt radi vrenja malo gost; a mošt je kaj boljšega kot pokvarjena nemška izumitev — pivo, po kojem strupu Slovenci, žalibog, premarljivo roke stegajo. Človek saj drugi dan ni bolan, če se tako spozabi, da ga par kupic preveč zvrne, kar v druščini ni zamere, če se to pregostokrat ne pripeti.
Obiskalo me je par prijateljev na Labor day, in bili smo židane volje. Pekli smo koruzo, pulili redkev iz vrta, in poleg druzega tudi mošta ni manjkalo. Slovanska gostoljubnost sili človeka biti jako liberalen pri pipi. To je že v kranjski krvi, in take stare navade znebi se človek menda težje kot železne srajce.
Vendar ne, smem reči, da me je hotel kedo izkoriščati. Prijatelji so se toliko branili piti več kot jako zmerno zastonj, da smo napravili slednjič kom promis menjati kvart mošta za kvo-der. Se ve, da je ta sklep zadel tudi domače, od mene do bebija.
Tu imamo take veselice redko. Res, da pridemo včasih skup na kak "lunč", da se spremeni malo naše monotonič-no življenje, a kaj sličnega kot na Labor day že nisem doživel v Minneapolis zadnjih osem let. Zgodilo se je vse brez načrta, brez povabil, le po — naključbi.
Bom sklenil. Želim pa še pnijšati F. Grama, kje je tisti Washington, kamor nam je on priporočal v "Glas Narodu" z dne 10. maja t. 1., obrniti se po knjigo "Swamp Lands of Southeast Missouri", itd. Menda ni tudi to kar tako tja v en dan na potrpežljivi papir streseno, ker v "Agricultural Department, Division of Soil Survey, Washington, D. C.", o tej knjigi nič ne vedo, kakor se je meni poročalo od tam. Kakor se vidi, fabular "Mike Cigare" v "Glas Naroda" še ne bo omel mirovati. Pa brez zamere; saj ima vsak svoje grehe in napake.
Viljem Brunschmid.
N. W. telefon 577.
Nick Skrtich
gostilničar
1014 N. hicago St.
Joliet, 111.
Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače.
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT

Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVB SO. CHICAGO. ILL.
j. P. KING<*
Oba telefon	t „ct1|
Stev. 8	lit! h UI
»♦♦♦♦♦♦trgovec.
Clinton in Desplaineu Sts. Joliet
Waller, Texas, 28. avg. — Cen j. g. urednik! Zopet prosim za malo prostora v našem priljubljenem Am. SI., ki prinaša toliko novic od nas Slovencev, razkropljenih po tej širni deželi.
Tukaj imamo sedaj trgatev bombaža. Vsi, bodisi stari ali mladi smo zaposleni v trgatvi, ko jemlje slovo poletna vročina in se pričenja jesenska spomlad, ko začenjamo saditi krompir in zelje in drugo sočivje.
Dne 20. jul'ija je prišel sem rojak Marko Stenkovič iz Meadervilla, Mont. in si je kupil tukaj lepo posestvo, obstoječe iz 128 akrov, pri glavni cesti zraven cerkve in zraven nas, dve milji južno od mesta. Na njegovem posestvu je nova in stara hiša, dobra voda, sicer polje in spašna zemlja, cena $25 aker. — In drugi rojak, po imenu Josip Goltnik iz Indianapolisa, Ind„ je kupil izvrstno posestvo 5 do 6 milj severno od mesta; in sicer je kupil, ne da bi bil osebno tukaj, na besede onih, ki so bili tu in sem jih omenil v št. 32. Upati je, da bo prav zadovoljen.
Opomba. Kadar si kupujete zemljišče, bodite previdni! N,ikar ne dajajte prodajavcu ali lastniku najmanjšega denarja, dokler se ne prepričate o lastninski pravici. Če se ne morete takoj prepričati, v kakšnem položaju so papirji, dajte tisto določeno aro na banko s pogojem, da se prepričate, v kakšnem položaju so papirji: in potem, če so čisti papirji, zamore proda-vec vzeti omenjeno aro iz banke; če so pa slabi papirji, da še ne morejo iz-čistiti, potem vzamete vi omenjeno aro iz banke. Le na ta način ne boste opeharjeni, kot so bili že mnogi: ker po navadi, ko napravita prodajavec in kupec pogodbo, pa mu prec aro da; ali to ni pravilno.
Naj povem, kako je tukfij bilo, ko so kupili zemljišča naši rojaki iz Indianapolisa, Ind., po imenih Frank Ra-dež, Josip Radež, Frank Gostičnik in Josip Goltnik. Ti modri in dobro pre vidni možje so položili po pogodbi določeno aro na tukajšnjo banko, in sicer zato, ker se nismo mogli prec prepričati o lastninski pravici. In kaj je bilo potem? Bile so na dotičnih posestvih stare intabulacije od zanemarjenih sprevodnikov. Pa vendar, po velikem trudu in strošku so se papirji popolnoma izčistili, tako da so sedaj v najlepšem redu. Na posestvu rojaka jenih sprevodnikov. Pa vendar, po velikem trudu in strošku so se »apirji popolnoma izčistili, tako da so sedaj v najlepšem redu. Na posestvu rojaka Marka Stenkoviča pa je bila lastninska pravica v najlepšem redu že od začetka.
Pri sklepu mojega dopisa pozdravljam vse bralce tega lista in bodoče sosede in sploh vse slovenske farmarje. In tebi, zvesti list, pa zmeraj večji napredek in s pozdravom
John Gričer, Box 138, Waller, Waller Co., Tex.
yina naprodaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rndeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., Tesling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
"Hill Grit Vineyard"
Stefan Jakše, lastnik. Box 657.	Crockett. Cal.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA
Najpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dvs vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, ' IN OCEANIA. Druge nove pardbrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ol sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene i» vozne listke obrnite se na naše zastop nlke ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St.,	New York
WWVWWWWLWWUWI i
Oscar J. Stephen
ig- : s.
ft
Sobe 801 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JATNI NOTAR
Kupuje in prodaj« zemljišč«
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali «trugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar-, sko sii oko spadajoča pisanja
Govori nemiko in angleško WWWWVAUWAVWWtf
ClTAJTE!
Ukfižem Vfim cestu k Stastiu. Dokaza 1 som to tjsfcel'udom a dokažem to aj V4m, ako nado-budnut šfastia. Odpištemi bvo-ju adressu a pošlite 2c štemp-lik a ja V dm pošlem dplny ni-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3615 W. S1st ST., CHICAGO, ILL.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vpraŠij^
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET,
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na litotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne por? bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocer i j a.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, U1
Pri meni dobite vse kar želite. P* strežba točna, blago najbolje, a ce»e najnižje.
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB'
se priporoča rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v staro domovino, b'" tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodil
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St So. Chicago, $
ffr ffr ffr ffr ffr ffr fi* ffr Hb Hb
————.	mmmmmm—	————.
* Zgodnji ^n^irp *
m...'
* « «
t «
* * * * * * *
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
bleda barva
i
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne »isli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da, njih kri nI v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplol Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je:
Trinerjevo ZdravilnoGrenkoVino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok rahit«. TRTNjrPTW VO ZDRAVILNO GRENKO VINO.	' ® ilaw*-KJK-
Izguba teka
Nepravilno prebav-1 j an je
Slabost po jedi
Običajna zabasanost
Glavobol
Nahod
Kolika in krč
Izguba moči
Rumenica
Onemoglost
Nekatere ženske bolezni
Izbruhi
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911.
JOS. TRINER,
kemični lnboratorij,
1333-1339 S. Ashland Ave.__CHICAGO, ILL.

IZ STARE DOMOVINE.

•p


KRANJSKO.	\
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne U5. avgusta 15 Slovencev in 14 Hrvatov;
avg. 60 Slovencev in 15 Hrvatov; 0- ayg- 10 Slovencev in 15 Hrvatov; & avg. 6 Hrvatov; 29. avg. 44 Slovencev in 10 Macedoncev. Iz Amerike Se je pripeljalo dne 15. avgusta 20 Hrbtov; 22. avg. 39 Hrvatov; 24. avg. 150 Hrvatov; 28. avg. 70 Hrvatov.
—	Belokranjska železnica. Komisi-jonalni ogled za postaje v Semiču in Metliki se je vršil dne 21. ozir. 22. avgusta. Čujemo, da se še ni dosegel Popolni sporazum med interesenti — Pišejo "Dolenjske Novice" z dne 25. avgusta. Da se je zidanje nove železnice zavleklo, so krivi pred vsem .T^djari s svojimi spletkami — pišejo
D. N." — pa tudi Belokranjci sami, »fcer hoče vsak imeti pred svojo hišo Postajo, vsak, da bi šla železnica mi-m° njegovega posestva. Zaradi tega Je bilo treba napraviti več tras, ki so Se Predložile ministrstvu in ki so zelo zavlekle celo delo.
Za belokranjsko železnico je razpisal novomeški c. kr. trasijski odde-'ek natečaj za vodni rezervoar blizu nameravane postaje Rožnidol - Pri-bišje.
—	Iz Adlešič, 19. avg. Kakor dru-Sod, tako imamo tudi pri nas letos silno vročino in sušo, vsaj že par mesecev nismo dobili izdatnega dežja. V spomladi je kazala vsa letina prav le-P°- In zdaj? Ljudje so kar obupani, •kaj bo. Turšice na kamenitih ali pečenih njivah so že suhe in uničene, ytave ne bo nič. Zelje in repa, kar so Je ze posejali, je tudi skoraj že uničena. Nekateri pa repe še niso sejali, *er se ni dalo do zdaj orati, četudi so
bili
gnoj že zdavno zvozili na njive.
t
Ravno tako je z ajdo. Ženske nimajo kaj brati za kotel za svinjsko kuho in obirajo in kuhajo leskovino. Hudo je 'udi za vodo, ker so vsi vodnjaki in kali suhi. Vozijo jo že dolgo iz Kul-Pe- Suša se pozna tudi že na drevju Sadje odpada, pa tudi grozdje, ki kaže letos večinoma prav lepo, ima vsled suše drobne jagode. Krompir pa kaze sicer lepo, ker ga ni napadla letos strupena rosa, kakor lani, a bo vsled suše le droben. Še hujša suša pa je Ma pri nas, kakor pripovedujejo, 1.
ko se je drevje posušilo in so o sv- Mihelu zopet cvetele češplje, ker Preje vse listje odpadlo od njih. Pridelali ljudje takrat niso skoraj nič, ne krompirja, ne turšice, ne zelja ne rePe. A vina je bilo neki tudi malo, a Mo je prav dobro. — Zdaj se je po-^rh še zanesla s Hrvatskega kuga med živino.
Požar v Tomažji vasi. Dne 25. av'g. okrog 10. ure dop. je začela go-retl nakopičena slama pred skednjem Alojzija Novšaka v Tomažji vasi v °bližju Dobruške vasi na poti v Ško-£Uan. Naenkrat je bila v ognju i streha skednja in hleva. Gospodinja, ki bila edina doma, je hitela v hlev 'zganjat živino, pa bilo je že prepoz-n°- Goreča streha je razpadla in ji zapirala izhod. Komaj se je še rešila ^sa opečena; živina pa je ostala v "evu in zgorela. Žensko so odpeljali v bolnišnico v Novo mesto. Le hiša z °Peko krita je ostala, drugo je vse zgorelo. Vsled silne suše se je ogenj £'tro širil od poslopja do poslopja, ta-da je v teku pol ure bilo okrog 20 g0spodarskih poslopij v ognju. Slavne Požarne brambe iz Bele cerkve, Skopana, Št. Jerneja, Šempetra in celo ■z Novega mesta so neumorno gasile, pokier ni zmanjkalo vode, da so orne-3l'e požar ter tako obvarovale nesreče °stali del vasi. Ponesrečencem je zgorel ves (že spravljeni živež, tudi ,r°mpir; živini pa je bila uničena vsa rn,a. Šk»da je pokrita le z malo zavarovalnino; pogorelec Mehak pa ni
bil Vse.
Celo nič zavarovan, zgorelo mu je
B* din
V
t! i
. ~~ Ogeiij v .Cerknici. Dne 22. avg.
strela udarila v neko hišo v Cerkni-51' ki je zgorela s skednjem vred. Vne-a »o se in zgorela so še štiri druga P°s'°Pja, in sicer ena hiša in trije ednji. škode je 15,000 K.
. Ogenj je nastal dne 28. avgusta zjutraj okoli 4. ure pri Škrjanu v Sa-"nii vasi. Pogorelo mu je gospodar-0 poslopje. Živino so rešili.
. Črnomelj, 26. avg. (Gozdni po-.ar0 Na gorskem pašniku v Lazah j®, 'zbruhnil pred nekaj dnevi požar, ' Je popolnoma vpepelil posestniku Ifh Butali iz Breznika senik in seno, .! Je bilo v njem. —1 Ogenj se je raz-tudi na bližnje parcele in je zgo-. o pet oralov gozda. Požar so še ,stl dan pogs.sili.
■ ~~ Požar v Harijah. 15. avgusta je ^bruhnil v hiši posestnika Fr. Vičiča . Harijah, občina Trnovo, požar, ki Uničil hišo in vso opravo z živili Škode je'okoli S000 kron, za-j?r°yan pa je bil Vičič samo za 1600 jT Zažgal je najbrže 61etni sinček, 1 Se je igral z vžigalicami.
—• Petindvajsetletnica kmetijske šo-e "a Grmu se je dne 19. in 20. avgusta ,)rav slovesno obhajala in prav lepo
izvršila. Od vseh strani so prihiteli absolventi, da se udeleže slavnosti.
—	Kmpčka zveza za novomeški o-kraj je vsled odborovega sklepa stori-'a koreke pri deželni vladi, da bi posestniki smeli streljati vrane, ki na polju delajo sila škode. Najemniki lova nimajo sočutja z ubogim kmetom.
—	Iz Višnje gore, 26. avg. Grozna suša vlada v višnjegorški okolici. Mesto otave kažejo senožeti gola rjava rebra. Ajda, glavni tukajšnji pridelek, je popolnoma uničena. Enako slabo je z drugimi jesenskimi pridelki. Korenja in repe ne bode nič, zato bodo morali ljudje neopitane prašiče prodati za slepo ceno.
—	Gospodinjska šola v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori v Ljubljani štirinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11. mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umevati ysaka gospodinja, zlasti se pa1 poučuje teoretično in prak tično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, perilo, to je sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 330 K.
—	Hotel na Golovcu. Trgovec in posestnik g. Fr. Anžič namerava sezidati na vrhu Golovca hotel, ki bo odgovarjal vsem modernim zahtevam.
—	Zmaga S. L. S. Pri občinskih volitvah v Št. Jerneju na Dolenjskem 26. avg. je zmagala na celi črti S. L. S. V prvem razredu je dobila S. L. S. 93 glasov, liberalci 15, v drugem S. L. S. 119, liberalci 30, v tretjem S. L. S. 245, liberalci 61.
—	Režiserski tečaj. "Ljudski oder" v Ljubljani priredi na novem ljubljanskem odru v "Ljudskem domu" v dneh 14., 15., 16. septembra t. 1. tridneven kurz za podeželne režiserje, voditelje iger in najboljše igralce in igralke kat. društev. V tem kurzu se bo podalo udeležencem vse, kar je treba, da igra uspe, bodisi glede študiranja igre, ali režije, zidave odra, kostumov, porabe kulis, lišpanja itd. Vse kar se bo teoretično razpravljajo, se bode tudi praktično pokazalo. Tečaj se vrši pod vodstvom strokovnjakov in je brezplačen.
—	Tržaška Slovenca gradita aero-plan. Iz Zagorja na Pivki se poroča: V tukajšnji bližini na veliki Trnjskl planjavi gradita dva tržaška Sloyenca gospoda Ivan Renčelj in Alfonz Kju-der — zrakoplov aeroplan Bleriotove-ga sistema s poboljški, ki jih je izumel g. Kjuder sam. Zrakoplov gradita že 7 mesecev in bo v osmih dneh gotov. Mpnoplan je 10 metrov dolg in 11 metrov širok. Propeler in motor, ki tehta 75 kg, sta iz Pariza.' Aviatika upata, da poletita v zrak v kakih 10. dneh, in sicer najprej proti Selcem, fara Sla-vina, njihovi rojstni vasi. Zanimivo je to, da je to prvi aeroplan, ki ga gradita naša rojaka na Kranjskem.
—	Smrtna kosa. V Ilirski Bistrici je umrla ga. Marija Satran, nadgoz-darjeva vdova, štara 69 let. — V Zg. Šiški je umrl posestnik Jakob Babnik slaven čebelar; zapušča sedem sinov in tri hčere. — Na Trati pri št. Vidu nad Ljubljano je umrl znani posestnik in mesar Matija Jager. — V Idriji je umrl 121etni Vlado Štverak, sin c. kr. rudniškega nadzdravnika dra. J. Štve-raka. — Na Krtini pri Dobu je umrla gdčna. Ivanka Zarnik, ki je letos dokončala učiteljišče pri Uršulinkah v Ljubljani.
—	Umrl je 29. avg. Anton Jaklič, posestnik in gostilničar, župan občine Križka vas, član cestnega odbora, ud krajnega šolskega sveta in odbornik hranilnice v Višnji gori. Peljal se je na vozu po Peščeniku, pri "Rinežu" je kar padel na zaboj in bil takoj mrtev. Vsi poizkusi oživiti ga, so bili brez-vspešni. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih • otrok. Star je bil 38 let.
—	Smrt v Savi. V nedeljo 27. avgusta je kapucinski sluga Franc Ko-stanjšek v Krškem pri kopanju v Savi utonil. — Dne 21. avgusta je utonil v Savi Janez Kos, 211etni sin železniškega čuvaja iz prve stražnice od Litije proti Savi.
—	Smrt v Išči. Dne 25. avg. je utonil v Išči zidarski vajenec Peter Rebolj iz Vrbljeti pri Ljubljani. Mladenič se je v vodi zapletel v travo, iz katere se ni mogel \več rešiti.
^-Samoumori. Iz šmartna pri Kranju se poroča: Pod vlak je skočil v nedeljo zvečer dne 20. avg. vojak Franc Rolc, doma iz Stražišča. Dezertiral je dne 17. avg., vzel častniku, pri katerem je služil kot "purš", kolo in nekaj
denarja. Potikal se je dva dni okrog doma, nakar je storil samoumor, ko je čutil, da ga orožniki zasledujejo. — Daleč naokrog znani 491etni Tomaž Kogej, rudar v Idriji, je 24. avgusta' zjutraj blizo žgalnice šel v Idrijco in se utopil. Vzrok so najbrže družinske razmere, bil pa je precej udan tudi pijači.
— Obesil se je. Dne 21. avg. se je žena mesarja Florjana Šilar v Straži-ščah zaradi neke malenkosti sprla s svojo taščo ter jo tudi nekaj osuvala. Ko je zvečer Florjan Šilar domov prišel, tožila mu je mati, da je njegova žena proti nji surovo postopala. Razjarjen vsled tega je zadal Florjan Šilar par zaušnic ženi, nakar ga je tudi njegova žena z neko trdo rečjo nazaj udarila. Ko so za ta spor stariši Ši-larjeve žene izvedeli, prišli so na njegov dom ter svojega zeta pošteno o-zmerjali. Tem psovkam se je odtegnil Šilar s tem, da se je vrnil v svojo hišo. Drugo jutro je še krmil svojega konja, ob pol sedmi uri zjutraj pa ga je našel 61etni sin Tinče v hlevu obešenega. Vsi poizkusi ga zopet o-iiviti, so ostali brezuspešni. Vzroki samomora so bili večkratni domači prepiri in mogoče tudi denarne zadrege.
ŠTAJARSKO

3
C
KOROŠKO.
—	Izvrstno vino. Iz Maribora z dne 26. avg. se poroča: Vino bo letos v spodnještajerskih vinogradih res izvrstno, kakor že dolga leta ne. Suša pritiska vedno huje.
—Hmeljska razstava odgodena. Iz Savinjske doline se poroča, da letos ne bo v Žalcu hmeljske razstave, in sicer ker je letos vsled vedno trajajoče suše, zadnje toče in pogubnega bakrenega paleža, letošnji hmelj jako slab. Razstava se vrši, kakor je sklenil razstavni odbor, prihodnje leto.
—	Sv. Lovrenc nad Mariborom. S ponosom moramo povdarjati, da so se naši slovenski veleposestniki s Pohorja z malimi izjemami udeležili važne volitve za okrajni zastop 14. avgusta. Ko bi še prišli vsaj oni, ki so ostali doma, bi bila zmaga na slovenski strani. Vendar nas krepke Pohorce neiz-rečno veseli naš nepričakovani uspeh. Kar verjeti nismo hoteli, ko smo zve-dli, da nas je bilo čez 100 značajnih mož. Seznanili smo se z našimi prijatelji iz Slov. goric in Dravskega polja, pa z onimi iz obmejnega Št. Ilja, z Rušani smo pa itak v tesni zvezi. Naši domači nasprotniki so vsi kar poparjeni. Pravijo: "Ni ne prazen bav-bav, če se govori o napredovanju Slovencev". Jaz pa pravim, nasto-pajmo povsod tako možato, pa bo nasprotnike takoj minilo veselje zabavljati čez Slovence.
—	Fram. Petindvajsetletnico kot nadučitelj in šolski vodja v Framu je prav slovesno obhajal dne 18. avg. go-spqd Fr. Pirkmaier. Že na predvečer so mu framski pevci priredili častno serenado. Drugi dan pa se je vršila slavnost v šoli na šolskem sadonosni-ku. G. Pirkmaier je šolnik prve vrste, ki bi menda življenje dal za šolsko stvar. Gospod Pirkmaier bi bil že davno nadzornik, ko bi ne bil — Slovenec!
—	Slovenska Bistrica. Na semanji dan 24. avgusta, ob pol uri dopoldne je začelo goreti v hiši gostilničarja Kumerja, po domače Pouha. Zgorelo je poleg poslopij tudi vsa zaloga žita, orodje in več glav živine.
—	Gornja Radgona. Dne 21. avgusta, zvečer ob 8. uri, je izbruhnil v spodnjem delu trga požar, ki ga je bojda zanetil neki potepuh. Vpepelil je 3 skednje posestnikom Kocbeku, Canglu in Fluku. Zgorelo je tudi kakih 50 sežnjev drv. Drevje v okoliš-nih vrtovih je zaprečilo, da ogenj pri močnem južnem vetru ni zavzel večjega obsega.
—	Lučane. Tukaj sta se mož in žena, p. d. Zavcer, hudo skregala in sprla. Mož je šel iz jeze nato zažigat več kupov slame in žita. Žena ga je šla takoj naznanit orožnikom. Razjarjeni mož pa, ko je to zvedel, je zažgal še hišo, samega sebe pa ustrelil s puško. Ranil se je tako nevarno, da je čez nekaj ur umrl. Poprej so ga še prevideli. Nasledek prepira.
—	Smrtna kosa. V mariborskem frančiškanskem samostanu je dne 25. avg. umrl č. p. Krizolog Špur, star 25 let, rojen v Krapju pri Ljutomeru. —V Mariboru je umrl posestnik- Janez Lorber, star 87 let, tast dež. odbornika Franca Robiča. — V Žičah pri Konjicah je umrl vrli mož Anton Ra-taj; pokopal ga je njegov sin Friderik Rataj, kaplan pri sv. Jurju ob Ščav-nici.
—	Umor? V Št. Jakobu pri Celju stanujoča kočarica Neža Zupan je našla v gozdu mrtvo kočarico Rozalijo Koprivec iz Št. Jurija ob južni železnici. Truplo je ležalo pod velikim drevesom na hrbtu, noge mrtve ženske so bile pokrite z listjem. Domnevajo, da je bila Rozalija Koprivec u-morjena, a je bil morilec prepoden, ko je poizkušal svojo žrtev skriti. Umorjena je živela s svojim možem vedno v prepiru.
—	Samoumor. V Sp. Dravogradu se je usmrtil 181etni Ivan Werdnig, sin županov. Vrgel Se je pod brzo-vlak.
—	Goriče na Žili. (Vas pogorela.) Dne 22. avgusta je prihrumela ob pol 8. nevihta nad Zilsko dolino. Strela je udarila pri p. d. Jvležnarču v skedenj in je ubila staro mater, ki je šla ravno na skedenj. Ker stoje hiše blizu skupaj in je tudi veter pihal, se je ogenj zelo naglo razširil in v pol ure je bila skoraj cela zgornja vas v plamenu Melviška, boreljška, pazerška in bla-ška požarna bramba so bile kmalu na mestu nesreče, pa niso mogle več drugega pomagati, kakor braniti, da o-genj ni udarri na spodnjo stran vasi. Požarne brambe so imele težko delo, ker v vasi ni vode, ampak so jo morali goniti navzgor na hrib iz Jezernice, ki teče iz Preseškega jezera. Prišle so še požarne brambe iz Gostinje vasi, Sv. Štefana, iz Blač in iz Čajne. Živine sicer ni ostalo v ognju kakor pri Mežnarču 3 junice in 7 svinj. Cela vas šteje 36 številk. Od teh je pogorelo 19 h'š in 18 gospodarskih poslopij. Goriče trpijo veliko zaradi ognja. Dne 27. julija 1898. je udarila strela in je pogorela zgornja vas. Dne 5. oktobra 1907. je pogorelo eno gospodarsko poslopje in dne 7. oktobra lanskega leta so pogorele tri hiše z gospodarskimi poslopji vred. Škoda je velika, ker so bili poljski pridelki že večinoma spravljeni v skednjih. Po-gorelci so zelo potrebni podpore. Škoda je cenjena na približno 250,000 K.
—	Umrl je č. g. Valentin Matevžič, župnik v Ovčjivasi v Kanalski dolini, dne 21. avg. Rojen je bil v Žrelcu pri Celovcu 1. 1851. — V Kortah pri Železni kaplji je umrl dne 29. avg. č. g. župnik Rotter.
—	Toča v Bovcu. Iz Bovca poročajo z dne 23. avg.: Kar nam ni uničila dolgotrajna suša, pobrala je danes toča, ki je padala 11 minut debela kakor o-rehi in lešniki. Vse je uničeno. Sadje in turšica, zadnja nada našega kmeta, vse je končano.
—	Stoletnica škofa Dobrile. Istra se pripravlja, da proslavi stoletnico rojst.va škofa Jurija Dobrile. Ta proslava bo velika manifestacija probuje-nega istrskega ljudstva. Ni dvoma, da je škof Dobrila mnogo storil za povzdigo ljudske prosvete v1 Istri. Saj je osnoval "Našo Slogo", ki sedaj izhaja v Pulju že 43. leto. Podpiral je dijake po šolah, ustanovil konvikt in zapustil velike štipendije.
—	Smrtna kosa. V Gorici je 28. avg. umrl monsignor Alojzij Tomsig, dekan metropolitanskega kapitelja, rodom Italijan, a zelo koncilijanten mož.
—	V Trstu je umrl 29. avg. Lovrenc Gregorič, oče blagajnika "Ilirije", g.
Jos. Gregoriča in tast g. Josipa Šorna —V Kobaridu je umrl oče pokojnega skladatelja Andreja Volariča. Bil je čevljar in godec, a nazadnje zapuščen in velik revež.
—	Nesreča. V Lokvah na Goriškem je dne 18. avg. 261etni Vincenc Cej zvrtal luknjo v debelo drevo, vtaknil vanjo patrono in udaril po nji z železom. Patrona se je raztreščila in je udarila Ceja s tako silo v trebuh, da je ostal na licu mesta mrtev.
—	Obesil se je v Fari na Goriškem 211etni kmet Frankovič. Mater je poslal v Gradišče, da je nemoteno izvršil samoumor. V oktobru bi moral nastopiti vojaško službo.
—	Dva brata — jubilanta. Gospod Anton Leban, nadučitelj na petrazred-nici v Komnu na goriškem Krasu, je po 40ietnem službovanju na lastno prošnjo vpokojen. Gospod Anton Leban je dobil že leta 1882. od cesarja srebrni križec s krono za zasluge. Povodom njegovega umirovljenja pa mu je naučni minister podelil naslov ravnatelja, a c. kr. namestnik častno svetinjo za zvesto 401etno službovanje — Njegov brat Janko pa praznuje 40 letnico svojega delovanja na literarnem polju.
—	Sodnijska vest. V Gorico je premeščen iz Pulja okr. sodnik dr. Leopold Jerovšek.
HRVATSKO

-—' v^snJ
—13,000 K za razne hrvaške šole v mažarsko ogroženih krajih je dovolil odbor Ciril-Metodovega kluba v Zagrebu.
—	Mažarsko gimnazijo v Vinkovcih so začeli zidati, ne da bi baje imeli za to oblastveno dovoljenje.
—	Nova domobranska vojašnica v Zagrebu pri Sv. Duhu je bila ondan izročena svojemu namenu. Stara domobranska vojašnica v Sisku se opusti.
—Ogrski igralci na Hrvaškem. Predstave neke ogrske operetne družbe v Mitrovici so bile uradno ustavljene, ker so se demonstracije proti njim vsak večer ponavljale in je prišlo do izgredov celo med igralci in občinstvom.
—	50 milijonov za razširjenje reške i.uke nameravajo tekom osmih let izdati morja lačni Mažari. Načrti so že gotovi ter se zasuje velik kos morja.
—	Zrakoplovec Čermak je iz Zagreba odpotoval v|Arad, kjer priredi s svojim biplanom več javnih poletov. Iz Arada se v isto svrho poda v Bel-grad in Sofijo. Baje se srbsko vojno ministrstvo pogaja za nakup Čerma-kovega biplana "Libelle".
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietn. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cfr-nami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehla im trdi les, late, cederne stebre, desk ia šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi sc pri nas in oglej si našo zalogo I Mi t« bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS.
Ustanovljena 1I71.
The Will County National Bank
Of Joliet Illinois.
Prejema raznovrstne denar« alogt ter poiilja denar na vse del« sveta.
Kapital ia preostanek 9300.00a.aa,
C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Jos. Zelnikar gostilničar
200 Jackson St.,	Joliet, I1L
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLII
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, New York, N. Y
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O
Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO
brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani.
MENJA DENARJE po dnevnem kurzu.	v
PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za
vsako prekomorsko
družbo po izvirnih cenah.
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko:
82 Cortlandt St., New York.
Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na:
FRANIC SAKSER,
Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor.
........................................1..........................
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in ura tekoči	1 Qi
račun ter je obrestuje po čistili	Hlfl /0
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 509.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slo venian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska umjska tiskarna.
CERKVENI	KOI-EDAR.
17.	sept. Nedelja 7 žal. Marije.
18.	" Pondeljek Tomaž Vil. škof.
19.	" Torek Januarij, škof.
20.	" Sreda	Evstahi, muč.
21.	" Četrtek Matevž, apostol.
22.	" Petek	Mavricij, muč.
23.	" Sobota	Tekla, dev. muč.
DOLŽNOST OB NEDELJAH IN ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI.
Angleško spisal Rev. J. T. Roche.
Poslovenil John Plaznik. -
I.
Podedovani greh.
Opuščanje sv. maše ob nedeljah je podedovan greh. To je poglavitni vzrok, kedar se stavi vprašanje, kam ginejo katoličani. Človeški vpliv, škandali, mešani zakoni, skrivna društva, slaba književnost in slabe druščine so jih ubile na tisoče: opuščanje sv. maše jih je pogtibilo na desettisoče. Napolnilo je mes.ta v Združenih Državah z armado slabih katoličanov, ki tvorijo toliko odstotkov našega prebivav-stva. Opuščanje sv. maše je razdejalo dobro uspevajoče fare in zmanjšalo vpliv sv. cerkve v mnogih ameriških občinah. Bilo je poguba za katoličan-stvo mn6gih okrajev v Evropi, in ker je povzročilo splošno malomarnost, je privedlo politične stranke do ropa, ki so mislile, da se ljudstva, ki nima dovolj vere, ki ga lahko odvrnejo od sv. maše, ni treba več bati. Pohtijšalo je vernike in nevernike in dalo dovolj trdno podstavo nauku, da so vse vere enako dobre. Opuščanje sv. maše so vedno stopnice k poti navzdoli, ki vodi do nevere in krivoverstva; ob kratkem, to je temeljna slabost, podedovan greh, vzrok katoliškega primati-kljaja.
Vzrok je popolnoma jasen. Kdor 'opušča sv. mašo, se Odcepi od vsega, kar ga more vzdrževati vernega. Vsaka stvar v cerkvi, kakor tudi okrog cerkve, ga spominja, kaj je in kaj bi moral biti. Bližina, božja pomoč in neizrečena dobrota božjega Jagnjeta v sv. evharistiji še ni izgubljena nad dušo, ki ima le še trohico vere. Pri-deni k tej veri cerkveno družbo z vsem, kar se stori svetega in dobrega v otroški in mladeniški dobi; dodaj vse obljube, storjene v poznejšem življenju, kakor tudi vse zamujene milosti in prilike; k vsemu temu zopet prideni vse, kar duhovnik stori pri božji službi, in šele tedaj boš dobil nekaj pojma, na kak način vzdržuje sv. maša katoliško vero. In to še ni vse. Kdor o-pušča mašo, opušča tudi besede, ki nam dajejo življenje. Te se nam razlagajo v pridigi in krščanskem nauku. To je za obstoj skoro ravnotako potrebno, kakor božja milost sama.
Mnogi, ki so bili rojeni in vzgojeni v katoliški cerkvi, so zgubili vero, ker so bili v takem položaju, da jim je bilo težko iti k maši; toda še mnogo več se jih je izgubilo, ker so si domne-
vali, da jim je težko iti k sveti maši. Vsak izkušen duhovnik ti bo povedal, da sta dve stranki, v katerih prihod nost gleda s strahom. To so brezskrbni stariši in tisti, ki opuščajo sv. mašo.
Zgodaj so prišli katoliški stariši na zahod in se naselili daleč od cerkve. Zanimali so se tako zelo za svetne stvari, da so pozabili na Boga. Zaradi daljave so bili le redkokdaj pri sv, maši. Mislili so, da si bodo njihovi otroci pridobili zadostno znanje o veri, ne da bi jih kdo učil. Niso se do mislili, da jih s posebno skrbjo zasleduje nekatoliška druščina. Niso vi deli nevarnosti za svoje otroke, ko so ti spremljali mlade tovarišice ali tova riše k službi božji ali na zabave. Tu-intam so poročili — kakor mlado ljudstvo hoče — nekatoličane seveda — in odpadli so od božje cerkve. Drugi so prišli, kot tujci v mesta, in ker so bili tujci in niso imeli tistega vpliva, so spolnjevali svoje verske dolžnosti; ko so pa zadobili isti vpliv, so podlegli brezbrižnosti svoje okolice. Tudi cerkev je nekaj časa po ustanovitvi ne prestano obtežena z bremeni: mnogi so se bali bremena in niso marali cerkve. Zopet drugi, in teh ni malo, se boje, da če bi izpolnjevali svoje verske dolžnosti, bi izgubili morda nekaj na svetni veljavi in premoženju; zato raje opuščajo verske dolžnosti. Zopet druge ovira njih posel pri verskih dolž nostih. Veliko naših katoličanov je vposljenih pri velikih korporacijah in delo za te korporacije jim pripušča le malo časa za praznovanje nedelj: in nazadnje veliko se jih dobi takih, ki prostovoljno zanemarjajo svoje verske dolžnosti, ker ima vera preveč moralnih naukov, po katerih nočejo ravnati svojega življenja. In tako odpadajo, in vera, ki je slavno prestala stoletja preganjanja, se mora umakniti svetovnemu naziranju in liberalni zapeljivosti, zapeljivosti genijalne, prijazne, nekatoliške okolice, kjer "je jedna vera ravnotako dobra, kakor druga, vse so jednake, in ni stroge dolžnosti izpolnjevati dolžnosti katerekoli."
(Konec prih.)
TRAGIČEN KONEC SIJAJNEGA SLUŽBOVANJA.
Avstro-ogrski državni vojni minister, general pehote pl. Schoenaich, je predložil svojo davno pričakovano prošnjo za odpust. Da jo cesar potrdi, o tem ni najmanjšega dvoma.
Zaglužni častnik odstopa v okoliščinah, ki jih smemo imenovati skoro tragične.
Schoenaicha je zahvaliti za dober del času primernih preosnov v avstro-ogrski armadi. In v tem ne tiči mala tsasluga pri ogromnih težavah, ki se ftasproti postavljajo izvedbi vsake no-votarije v habsburški dvojni monarhiji.
Vzrok odstopa ni naveden v kratki brzojavki, ki smo jo zadnjič objavili; toda znano je že zdavnaj, da je med nadvojvodo-prestolonaslednikom Francem Ferdinandom in državnim vojnim ministrom vladala napetost najtesnejše vrste. Ta je bila tolika, da Schoenaich ni dobil niti povabila k slavnosti, ko je bila spuščena na morje prva dreadnoughtka avstro-ogrske mornarice.
Časopisi so potegnili v stvari na dve strani, in nekaj časa je bilo skoro videti, kakor da pride zaradi vojnega ministra do resne razprtije med cesarjem Fiancem Jožefom in prestolonaslednikom.
Schoenaich je bil po vdanih mu časopisih proslavljan kakor mož, ki ščiti ljudstvo pred nezmerno razsipnimi načrti prestolonaslednikovimi za pre-osnovo vojske ter je proti Ogrom in njihovim zahtevam — v nasprotju s Francem Ferdinandom — pravičen. Ko se je končno pojavila celo trditev, da so se med nedavnim obolenjem cesarjevim prinašala iz prestolonasledni-kove okolice vznemirljiva poročila v časopisje, je potrpežljivost pošla Francu Ferdinandu in tudi sivolasemu Francu Jožefu.
Naenkrat so prišle v javen razgovor o državnem vojnem ministru stvari, katere so si dotlej samo tajno po-šepctavali. Prišlo je na dan, da so si pristaši in celo rodbina pl. Schoenaicha njegovo visoko in odgovorno službo obračali finančno v prid. V avstrijski poslanski zbornici je bilo do-gnano dejstvo, da je bilo soprogi in sinovom pl. Schoenaicha ob sklepu neke prodaje državnemu vojaškemu zakladu pripadajočih zemljišč izročeno darilo 100,000 kron.
To je bil začetek konca. Schoenaich se je tako rekoč oklepal svojega urada, ampak obdolžitev je sledila ob-dolžitvi in vsaka je učinkovala kakor udarec s kijem. Mož, ki si je stekel za cesarja in svojo domovino ogromnih zaslug, je padel kot žrtev slabosti in nespametnega prizanašanja nasproti svoji obitelji in svojim pristašem.
NOVODOBEN BABILON.
Neki obiskalec New Yorka je nedavno vzbudil mnogo nejevolje s svojo presojo tega mesta, dasi je bila presoja prijazna. Rekel je, da mesto vladajo Irci in Nemci; da so newyorški pisatelji iz zapada; da so newyorški odvetniki z dežele; da so newyorški trgovci iz Philadelphije in drugih mest; da Newyorčani niso lahkoverni, da se pa vendar dajo najlaglje speljati na led — in več sličnih reči.
Navedel bi bil lahko še drugih zanimivosti o New Yorku: da ima več Italijanov, nego jih je v Rimu; več Judov, nego jih je bilo v Jeruzalemu za časa Kristusovega; več Poljakov, več
Švedov, več Dancev, nego katerokoli drugo mesto slične velikosti na zemlji. Opozoril bi bil lahko na števila jezikov, ki se govore v mestu, na dejstvo, da je tam zastapano vsako vero-izpovedanje, kar je človeštvu znanih— in vsepolno drugih zanimivosti.
Potem je tudi ogromen narastek v številu šolskih otrok, tolik narastek, da človeku sapa zastaja, če to stvar premišlja. Štirideset velikih šolskih poslopij ne zadostuje narastku. To je, če New York zgradi samo štirideset velikih šolskih poslopij vsako leto, ni prostora v njih za dodatne otroke, ki vstopajo v šolo vsake jeseni, in vrhu-tega nam je pomisliti na tisočernike, ki graduirajo vsako leto in tako zapuščajo šolo.
In mi vsi, ki mislimo, vidimo, da New York še ni napol dorastel in da pride čas, ko bo daleko prednjačil pred vsemi drugimi mesti po prebi-vavstvu, kakor sedaj prednjači po zanimivosti.
VROČINA.
Kako nastane vročinska kap? Vročina minulih mesecev je pobrala v raznih krajih in deželah ogromno število žrtev. Kako nastane vročinska kap? Človeško telo proizvaja z zavživanjem hrane toploto. Kar je je preveč, zapušča telo na razne načine, ponajveč z izparivanjem potu, ki ohla-juje telo. Če je ob hudi vročini ovirano ohlajevanje telesa, se pojavi slabost, včasih tudi smrt. Najnevarnejša je soparna vrpčina, prenasičena z vodenimi hlapovi, ki pvira izparivanje potu in s tem ohlajevanje telesa. Če še vetra ni, je možnost ohlajevanja še manjša, v telesu nastane previsoka toplota, ki udari na osrednje živčevje. V takem slučaju je treba odstraniti vse, kar zvišuje telesno gorkoto in bolnika je treba položiti na hladen prostor, da se omogoči izhlapevanje potu. Če ne, nastopi vročinska kap. Bolnik omedli in srce utriplje počasneje. Vsled tega poneha redno kroženje krvi in žile se prenapolnijo s krvjo. Bolnik, ki izgubi zavest še pred katastrofo, obleži z odprtimi očmi. V večini slučajev je rešitev možna. Če pa telesna toplota prekorači skrajno višino, nastopi nagla smrt.
Ali je vročina zdrava? Hudi vročini se zabavlja vsevprek. Večina ljudi grozno toži vsled visoke temperature, ne morejo se niti dovolj izpovedati, koliko trpe vsled vročine, in vendar še niso nikdar tako dobro izgledali, kakor sedaj. Ljudje, ki pametno žive in so primerno oblečeni, ne trpe v vročini splošno veliko. Raz-iskavanja medicincev so dognala, da je visoka temperatura v poletnih mesecih za zdravje izredno koristna, da je vročina zdrava. Seveda mora biti človek primerno oblečen. V pasjih dneh se nikakor ne sme letati okoli v tesnih oblekah. Oni, ki največ stokajo vsled vročine, so ženske, in sicer samo zato, ker so prevezane v svojih steznikih. Za ravnotežje z mrzlimi dnevi v jeseni in zimi potrebuje človeško truplo visoko temperaturo poletja. Solnce vpliva na človeško duševno razpoloženje izredno dobrodejno. Neopaženo se pojavi regeneracija, ki človeka naravnost pomladi in osveži. Dozdevno pomanjkanje teka pri jedi izvira v toplih dneh v prvi vrsti vsled nezdrave obleke. Ako je človek lahko in primerno oblečen, potem ima dovolj slasti do jedi in žeja ga nikakor ne muči. Vročina je človeku potrebna in je zdra va, človek pa mora zato tudi skrbeti, da se pametno ž njo seznani.
Vročina nekdaj.
Leta 627. so se posušili potoki, reke, in ljudje so mrtvi cepali na tla od — žeje. Leta 879. so bila polja tako ožgana od vročine, da niso poljedelci spravili niti bilke v svoje shrambe. Leta 993. so pogorela obsežna polja— vsled vročine. Leta 1022. so delavci na poljih padali od vročine na zemljo, kakor od strele zadeti. V Italiji so leta 1139. nastali veliki požari, ki so opustošili daleč naokoli gozdove, travnike, polja in loke. Leta 1303. ste se posušili veliki reki Rena na Nemškem in Seine na Francoskem. O vročini tega leta piše neki zgodovinar, "da se je lahko meso scvrlo na solncu". Leta 1811. so se posušile reke. Leta 1832. je nastala strašna vročina, katero je spremljala kolera. V Parizu je takrat bilo 30,000 žrtev za vročino in fyolero.
Neki ognjebluvef izbruh na Filipinih prvi mesec t. 1. je bil slišati na razdaljo 300 milj.
Intronizacija dunajskega knezonad-škofa dr. Franca Nagla se bo vršila dne 24. septembra v cerkvi sv. Štefana.
Izmed devetnajstih rudnikov živega srebra v Združenih Državah jih je bilo lani petnajst v Catiforniji ter po dva v Texasu in Nevadi.
stanovila neka ženska, gdčna. Priscilla Wakefield. Živela je v župniji Tot tenhamski, okraj Middlesex, Anglija, in je ustanovila svojo hranilno banko leta 1798.

Joliet, 111., 11. sept. — Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. Jednote se naznanja, da bo imelo društvo po sebno sejo 17. septembra o pol osmi uri zvečer, to je, prihodnjo nedeljo v navadnem prostoru. Vsi udje so vljudno vabljeni, da se udeležijo te seje, ki je velikega pomena; bo pogovor v zadevi 11. konvencije za korist društva in Jednote.
In obenem tudi opozarjam vse tiste brate in sestre, ki kaj dolgujejo, da naj to poravnajo do 26. septembra, da bom mogel izdelati račun in dati nadzornikom v pregled. Kajti ravnal se bom natanko po pravilih, namreč, da kateri ne plačajo svojih mesečnih prispevkov do zgoraj imenovanega časa, bodo suspendovani.
Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam društva sv. Jožefa in K. S. K. Jednote.
A. Korevec, tajnik.
Na Japonskem se med ubožnejšimi sloji cela tretjina porok dokončuje v ločitvi zakona. Bržkone se je Amerika nalezla razporočne kuge na Japonskem.
Nove pesmi Carmen Sylve. Rumun-ska kraljica Elizabeta je dokončala nov zvezek pesmi, ki jih izda neka hamburška knjigarna pod naslovom "Zreli sadovi".
Izvozi s Filipinskih otokov leta 1910. so bili cenjeni na $40,000,000, dočim so bili njihovi uvozi vredni kacih $50,-000,000. Lanski izvozi so bili največji v njihovi zgodovini.
Prvo hranilnico na Angleškem je u-
Great Falls, Mont., 5. sept. — Dolžnost me veže, da se tudi jaz oglasim v imenu dr. sv. Jožefa št. 69 in naznanim našo misel o bodočem 11. glavnem zborovanju K. S. K. Jednote v South Chicagi oziroma Jolietu, 111.
Polagam vsem gg. delegatom na srce, da bi delali za blagor in velik napredek naše slavne in največje slovenske Jednote v Ameriki. Vidim v več slovenskih listih vsestranskih dopisov. Eden dopis piše in predlaga to, drugi spet drugo, da naj se bi na 11. glavnem zborovanju vpoštevalo, ker večina takih dopisov prihaja le od društev, ki ne morejo poslati delegatov, in zato se morajo obračati do bratov delegatov K. S. K. J. le potom dopisov po slovenskih listih ali pa pismenim potoni, kedar bodejo bratje delegati 11. gl. zborovanja skupaj zbrani. Zakaj se pravi beseda "brati" in "sestre"? Ker smo vsi pod zastavo K. S. K. J. Pa zakaj nimamo vsi enako pravo do gl. zborovanja K. S. K. J.? Vsa manjša in oddaljena društva-od gl. zborovanja se ne morejo tega udeležiti zaradi velikih stroškov, in potemtakem imajo le s člani in denarjem močneja društva vso pravico pri Jednoti, in posebno pa pri glavnem zborovanju K. S. K. J. Mogoče imajo mala društva v svoji sredi človeka, ki bi bil velikega pomena za napredek pri gl. zborovanju. Kaj pa pomaga, če ne more priti do tega, ker društvo pri malem številu članov ne premore, da se bi poslal delegat na gl. zborovanje, ker bi prišlo na posameznega člana za plačati $3.50 do $5.50. Nasprotno pa pride pri večjih društvih ki imajo gl. zborovanje v svoji sredi, jih stane delegat le 50c ali 60c na člana (članico).
Jaz se popolnoma strinjam z dopisom iz Kaylor, Pa., ki predlaga in 'se obrača s tem predlogom do vseh gg. delegatov, da bi ga vpoštevali na gl. zborovanju in odobrili. Namreč: Delegate redne in izvanredne konvencije naj plača jednota — a ne posamezna društva, kot to dosedaj. Ti stroški naj se asesajo enako na vsakega člana (članico) spadajoče h K. S. K. J. v prvih 4 mesecih po konvenciji ali če bi za to potrebovalo več ali manj časa. Odbor za odškodnino naj predloži zad nji dan konvencije Jednotinemu zboru plačilno listino, na kateri so zaznamovana imena delegatov, opravičenih do zgoraj imenovane odškodnine: kraj, kjer stanujejo, število milj, ki so jih potovali in število dni, ki so jih Zamudili pri zborovanju. Le na ta način bo naša slavna jednota zastopana polno-štcvilno pri konvenciji, ne pa po sedanjih pravilih, ker le jedna društva pošiljajo delegate na gl. konvencijo, druga pa nobenkrat. Potlej se pa po vseh slovenskih listih pregovarjajo: eden ni s tem. drugi z drugim zadovoljen, da iz tega pride le nered med društvi in Jednoto; da tega ni konca ne kraja od je^ne do druge konvencije. Ko bi pa vsako društvo bilo zastopano po svojem delegatu (delegatih), bi bilo v velik napredek za jednoto in za pomnožitev društev, ker bi lahko reklo vsako društvo bodisi veliko ali malo: Imamo vsi enako pravico biti zastopani pri konvenciji. Tega ni še do danes.	)
Dosti je po Ameriki slovenskih in slovanskih jednot in organizacij, ki večina od teh plača jednota vse društvene delegate za gl. zborovanje. Zakaj se ne bi to pri naši slavni in največji K. S. K. Jednoti odobrilo?
Vsem cenjenim gg. delegatom na prihodnji 11. konvenciji K. S. K. J. polagam na srce, da bi delovali za velik napredek za jednoto in vsa njena podrejena društva, da bi bilo za vsestranski napredek za vse člane in članice, spadajoče pod to zastavo.
Matija Urih, predsednik društva sv. Jožefa 69.
Tako lahko je
ohraniti kožo čisto in zdravo, ako rabijo odrasli Severovo Zdravilno Milo vsak dan za toaleto in umivanje, kakor deca za kopeli. Pomaga odstraniti o-pahke, prišče in kožne pege, in če se rabi prilično za izpiranje lobanje, prepreči kraste ter pospeši rast las na zdravi lobanji. Na prodaj v lekarnah in trgovinah l leki. Cena 25c za kos. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
"L<ook Out I You'd better take care of "Yburself"
Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih po sledic, če bodete rabili
Dr. Richterjev Pain-Expelier
po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., N*w York, N. V.
Dr. Richterjev« Congo Pilule olajšajo. (25o. ali 50c.)
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vs« potrebščine z drnštva in j'ednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
ZEMLJA NAPRODAJ.
Zemlja je izvrstna. Cene nizke.

Raste vse. Pogoji lahki.
I mi
Las
Co:
tr»tl
U lA U lA
P
S
Htm
Pu
»S*
GUv,
'tan fen
St. L

Y Mlini nastane lan media Slovensta naselbina
Pišite po list, katerega dajemo zastonj.
Postanite samostojni. Poskrbite za stare dni.
POŠTENO DOMAČE PODJETJE. Za vsa potrebna pojasnila se obrnite na lastnike.
Krže Mladič Land Co.
2616 So. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL.
offlff&sjijic
CIGARETI
z držajem.
Pomisli! Deset takih cigaret finega duhana za 5 centov! Največja vrednost v cigaretih. Dolgoletna skuinja more kaj tačega doprinesti. Naprodaj povsod.
The American Tobacco Co.
Ill Fifth Ave., New York City
ll!
]
s
Nt
Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom. pričuvnici.
Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obveza-nosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje.
Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov:
IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City.
John Grahek
...Gostilničar... _
Točim vedno sveže pivo, fino k8'1" fornijsko vino, dobro žganje in tržit" najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki prem0*
TELEFON 7612.
1012
N. Broadway, JOLIET,
rt
JUgod'tia prilika*, za varčevanje
Društvo
19 Kongresni trg. v Ljubjan r®g. zadruga z omej. jamstvom. ** Ustanovljeno 1.1893.
Sprejema in obrestu je hranilne vloge
PO 41 %
Denar ae zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri Hgki večji amerikanski banki PROfTI draftu na "Kreditni zavod za ' tjovino in in obrt" v Ljubljanj. Darft naj se potem pošlje NAM, ai pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
1.1910 K. 407.520. Stanje hranilnih tIoe Imm i 1910 okoli K 3 156,206.83.
Compagnije Generale Transalanitqut
t FRANCOSKA PROGA.
sveža z Avstrijo, Ogrsko ta Hrvatsko. U PROVENCE 30,000 H. P {-A SAVO IE 33,000 H. P. }<A LORRAINE 33,000 H. P.
TOURAINE 15,000 H. P. VSICAGO (New) 9500 H. P. kotniki tretjega razreda dobivajo 'lačno hrano na parnikih družbe, t postelje, vino, dobro k rano ta mesna jedila, jjrniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St, fcjo* City.
z as top na 19 State St, N. Y. Maudice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago J*nk Medosh, agent, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, j nt> 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, * L°uis, Mo., L. Stern & Son, agents N. Collins St., Joliet, Illinois.
: ■ u-i Yx.-.tJ '-A'
f j - ■
Popolnoma varno naložen denar
-JE PRI-
Milnici in posojilnici za Kandijo in. okolico
.	REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
JZa varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov > svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre '»Jo po 4yA odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj« ^ u »vojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v Kandiji pri Noven • — Naslov:
Milnica in posojilnica v kandiji, kranjsko, avstrij*
'f^mmfammmmmmmmmmmmMmammmmmmmwrnammmmmmmmmmmMmmmmm
mmM»mm*mMmmmmmmmmMMM
Prepričani smo,
vsaka velika banka j'e prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
{a<li imamo na skrbi male vsote, najsibo za nlogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
temo 3% obresti na vlogah, ^irst National Bank
r	Cor. Chicago and Tan Buren Sts.
Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica iS preostanek $400,000 00.
S

0 0 0
pomini na moje roma- jjr nje v Sv. Deželo.
'm»B»m»Bwmmm*
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom sirom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov 1 i* graneta in* Marmorja, kakor tndi najnovejše vrste s trpežnimi- zlatoblisčečimi porcelanskimi slikami ladelujcm kameni«ne podobe in nhnam agentov, zatorej sq-tene pri meni najniižje.
Spomenike pošiljam tudi v drnge dele Zjedinjenib držav klakor tudi obrise na izbero.
l^Jelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vs« druge v mojo stroko spadajoča dela. ^Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
svoji k svojim! ZiTobila naročila se priporočam,
SIMON ŠETIUA
(Dalje.)
Po sv. maši srpo najprej ogledali veliki in prostorni frančiškanski samostan sv. Katarine Aleksandrijske, kjer poslujejo patri v arabskem in v skoraj vseh evropskih jezikih. Vsako nedeljo se pridiguje, ako se ne motim, v sedmih jezikih. Samostan ima tudi faro, ki šteje več kakor 30,000 duš. Blizu samostana ima latinski nadškof svojo h"išo, cerkve svoje pa nima. Samostanska cerkev je ob jednem tudi škofijska.
V	najnovejših časih so se v Alek-sandriji naselili tudi drugi redovniki in redovnice. Jako vspešno delujejo n. pr. jezuitje, lazaristi, šolski bratje, ki tekmujejo med seboj v duhovnih in telesnih delih usmiljenja.
Ko smo ogledali domači samostan, smo šli v mesto, ki šteje okoli 300,000 prebivavcev. Akoravno ima Aleksan-"drija še prav mnogo evropskega, nam je vendarle vsak korak, katerega smo storili, pričal, da smo na novem svetu. Kakor povsodi v velikih mestih, tako se vidijo tudi tukaj velike hiše, ponosne palače in široke ceste, ki so še zadosti snažne. Ako pa kreneš iz glavnih — rekel bi evropskih cest v kako postranko ulico, se boš kaj naglo prepričal, da si na Jutrovem.
Aleksandrijo je leta 332. pred K. u-stanovil Aleksander Veliki in kmalu je dobilo to mesto zavoljo svoje lege in svoje luke svetovni pomen. Pa ne le trgovina, marveč tudi vednosti in umetnosti so cvele v stari Aleksandri-ji. Ali stara slava in stari ponos Alek sandrije sta že kdavnaj minila. Minili ali bolje rečeno zginili so- tudi vsi spominki, ki bi pričali o nekdanjem blišču in sijaju. Slavna izobražena Aleksandrija je zdaj le ^eliko trgovinsko mesto, ter ima kot tako vse slabe strani in lastnosti primorskih trgovinskih mest.
V	Aleksandrijo in Kairo zahajajo kaj rade služit tudi naše Slovenke, in dobe, ker so marljive in delavne, prav Isp zaslužek. Ker so pa nevarnosti tukaj mnogo večje in hujše, kakor drugje, se jih žalibog mnogo pogubi. Vboge neskušene sirote pridejo v Afri ko z namenom, pošteno služiti si kruha; pa kaj ko pridejo zapčvljivcem v roke, kateri jim preskrbe sicer kruha, morda celo dobrega kruha, toda s kakšnimi sredstvi in s kakšnimi pogoji!— Poštenje, nedolžnost, da večkrat vera so v največi nevarnosti! Nenravnost v Egiptu grozno gospodari, zato pač marsikatera slovenska cvetka pade morda za večno zamorjena.
Storilo se je sicer zoper to že mnogo, odkar deluje tukaj slovenski duhovnik in v Kairi hrvaški in odkar se je ustanovilo društvo "Slovenska Palma ob Nilu". Pa kaj, ko se, jih mno-
go noče približati duhovniku! Kaj, ko hočejo živeti brez nadzorstva!
Še dopoldne, kmalu po našem prihodu smo , se odpeljali z vlakom v Ramle, ki so prav blizu Aleksandrije in so letovišče in kopališče bogatejših Aleksandrijcev. Vožnja iz mesta v Ramle je jako lepa; na levi gledaš skoraj ves čas neskončno morje, na desni pa skoraj nepretrgano vrsto lepih hiš in poletnih hišic, mimp katerih korakajo dolge vrste kamel. Tik železnice pa se pasejo lepe dolgoušne črne ovce. V Ramlah se drži skoraj vila vile, (tako bi lahko imenoval lepe mično izdelane hišice za poletje), vsako pa obdaja skrbno obdelan "vrt, v katerem so nasajene krasne afriške cvetlice in ponosne vitke palme.
Tudi v Ramlah imajo frančiškani svoj hospic in faro. Obiskali smo ljubeznive može, potem pa smo se vrnili po tisti poti nazaj v Aleksandrijo. Tukaj je blizu kolodvora lepa nova patriarhalna cerkev katoliških koptov z mično palačo koptovskega patri-jarha. Na cerkvi; kakor tudi na škofijski palači sem zapazil avstrijskega orla. Katoliški kopti so namreč pod avstrijskim pokroviteljstvom. Avstrijski presvetli cesar je pa tudi z velikimi velikodušnimi denarnimi prispevki pripomogel, da se je sezidala ta krgsna cerkev, menda prav na mestu, kjer je stala v stari Aleksandriji škofijska cerkev, v kateri je tako junaško branil sv. Atanazij verske resnice.
Popoldne smo ogledali aleksandrijske katakombe, katere so služile še v paganskih časih v pokopališče imenitnim meščanom. Prav slučajno so jih našli pred tjemi lfeti. Kopali so, da bi postavili novo hišo; kar se vdero tla ins delavec pade globoko v katakombe. Ta najba je bila velikanskega pomena za starinarje. "De-Kom-El-Chogafa" i imenujejo te katakombe. Nekako čudni občutki se lotijo človeka, ki sto-pi v ta ^podzemeljska bivališča mrtvih, — razsvetljena od električne luči. — j Velikanske in lepe so te katakombe, ki pa bržkone še niso vse odkrite; zlasti krasno je šVetišče, ki je podobno našim kapelam.
V obče se trdi, da so te katakombe lepše od rimskih. Ker rimskih še nisem videl, ne morem niti potrditi, niti zanikati. Sicer pa je to verjetno, ako pomislimo, da so se tukaj v aleksan-drijskih katakombah pokopavali naj-imetnejši ljudje, mej tem ko so se v Rimu prvi kristjani, mej katerimi je. bilo več ubožcev, kakor pa bogatinov. Po katakombah, kakor sploh celo popoldne nas je vodil z veliko prijaznostjo naš rojak g. Radoslav Debelak, kateremu so vse znamenitosti alek-sarfdrijske do celega znane.
(Dalje prih.)
jo opice, krokodili in druge golazni. Skozi pot vodi struga, čez katero je zgrajen most; po tej strugi se v močvirje nataka in iztaka vedno naraščajoče in upadajoče morje, zato voda, ki teče po tej strugi, premeni svoj tok 4krat vsakih 24 ur. Pot vodi do kakih 1000 korakov od mestnih vrat oddaljene nekdanje španske trdnjave "Princesa de Asturias" in potem v no-trajščino otoka. Trdnjava Asturias stoji na nekoliko vzvišenem kraju. Močno zidovje te trdnjave je obdano z globokim jarkom, ki je bil nekdaj zalit z vodo. Čez ta jarek vodi v trdnjavo most, ki se je nekdaj dvigal vsaki večer. Sedaj je na zidovje te trdnjave zgrajena lesena vojašnica, kjer smo že nad poldrugo leto nastanjeni vojaki drugega bataljona od pešpolka št. 3.
(Dalje prih.)
C. W. HOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. ♦th n. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Ana Vogrtti
Izkušena babica
N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti
Življenje na Filipinih'in njihova zgodovina, ft
Spisal Jakob Cuznar, vojak v službi Strica Sama.
SLOVENSKI KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
erikanski Slovenec stane$l. na leto
(Dalje.)
Takoj po zmagi so Španci zgradili mesto z raznimi poslopji in ga z visokimi stenami obgradili. Ta kraj je bil po večini močvirje in plitvo morje, katerega so zasuli in dvignili nekaj čevljev nad morsko gladino. Ves ta del je bil od suhe strani obgrajen z 2 čevlja debelim in 8 čevljev visokim zidom, posejan s steklenimi izlomki. Zid je obdan s številnimi ozkimi linami, skozi katere so španski vojaki streljali na večkrat napadajoče More. Stene od morske strani so. nižje in močnejše, katere so imeli obdane s topovi. Znotrajščina mesta ima zelo prijetno lice. Ceste, ki jih je le malo število, so široke in obdane z drevoredi raznovrstnih dreves; tudi trije parki z vodometi olepšavajo mesto, vsakega velikost je po en blok. Nad polovico poslopij v mestu je vladnih, zgrajenih od Špancev, kot velika vojašnica, stanovanja za častnike, obširna bolnišnica, ntestna hiša, eolninska hiša in skladišča, vojaško poveljništvo in nekaj zasebnih hiš, ki jih po večini lastujejo Kitajci, kjer imajo prodajal-nice, delavnice in par restavrantov. Razun kitajskih se nahaja tudi par filipinskih, ena indijska, ena ijaponska in ena ameriška prodajalna.
V mestu je tudi ena katoliška cerkev, postavljena od Špancev, to je edina cerkev celega Sulu-otočja. Za župnika te cerkve je sedaj po rodu Irec, ki je splošno priljubljen gospod; govori razun angleščine tudi dobro španski jezik. V župnišču je čitalnica, kamor tudi vojaki hodimo čitat katoliške knjige in časopise. Kapelnik vojaške godbe, od tukajšnjega konjiškega polka, po rodu Nemec, je cerkveni organist, ki ima dobro izvežban pevski zbor; o Božiču smo imeli polnočnico z najlepšim petjem.
Med tukajšnjimi kristjani vlada najlepša sloga. Tukajšnji vojaški kaplan od konjiškega polka št. 2 je izvedel, da g. župnik živi zelo skromno, ker ima jako pičle dohodke, ker katoliških Filipincev je tu le malo število in še ti so zelo revni. Zato je vrli gospod vojaški kaplan, dasi ni katoličan, priredil veselico v korist g. župniku, ki je bila v velikem številu obiskana
Kadar se mndite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljia tina, in smodke \
Wm. ffletzger
Ruby and Broadway JOLIET
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank«
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA
SLOVENSKIH FANTOV, štev. 23. S. H. Z. na Calumet Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlieh. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss m John Bahor.
Maršal: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Raunavaara.
Društvo ima .svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor.
ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri	,
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St, New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po ceniki
N. W. telefon 1257.
KADAR STE V MESTU
Bts vabljeni, da'«e greste okrepča t i s SaSo okusne pijaie in jedil v salun Mi restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE*
Postrežbo iiboroa— prav po dumaSe.
..... JOLIET
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ill. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljia californijska vina.
od častnikov in vojakov in se je kar najbolje obnesla.
Nadalje sta v mestu tudi dva salu-na, kjer se prodaja slaba a zelo draga pijača; mala steklenica pive stane 25c„ zato vojaki, ki so radi žejni, praznujejo plačilni dan prav kratek čas, k večjem par dni, nato pa je za cel mesec dobra voda kokovega oreha, ki se dobi od Kitajcev na "puf" ali "zabon", tako pravijo Kitajci. Voda tega oreha je hladna, čista in gotovo najzdra-vejša pijača na Filipinih, ki je obenem tudi najcenejša; en oreh, ki navadno drži kake tri-četrt litra vode, stane 5 centimov (2J/iC veljave Z. D.); predvsem ima pa prednost zato, ker nikoli ne boli glava po njej, ker je brez alkohola. Uživati opojne pijače v tropič-nem podnebju je sploh nezdravo, ker vročine je tako že zadosti, ne da bi se jo še z alkoholom pospeševalo.
V obzidno mesto Jolo držijo štiri vrata. Ob vratih od morske strani stoji ob vsaki strani po ena stražnica. Od teh vrat se razteza v morje iz kamna zidan, 120 metrov dolg pomol do globočine, kjer se morejo približati tudi večje ladije. V morju ob strani tega pomola stoji zidan stari španski svetilnik. Tri druga vrata stojijo ob suhi strani, ena vodijo v Tulay, druga v Busbus, tretja pa v San Remondo; ta zadnja so edina vrata, ki so sedaj odprta, to je edini vstop v mesto od suhe strani, kjer je postavljena straža noč in dan. V mesto je prepovedan vstop vsakemu oboroženemu Moru, ako nima posebnega dovoljenja za to; zvečer od 6. in zjutraj do 6. ure je pa Morom vstop sploh prepovedan. Ob strani vrat, ki držijo v Busbus, stoji stolpič, zvan "Torre de la Torola", na desni strani teh vrat stcrji poslopje vojaškega poveljništva za Jolo. Na tem mestu, ki je nekoliko na vzvišenem kraju, odkoder je krasen razgled po t-morju, je stala nekdaj najmočnejša utrdba sultanov, v Jolo, katero so Španci v bitki z Mori razdejali, nakar so zgradili na tem mestu novo trdnjavo z imenom "Alfonso XII."
Od San Remondo vrat naravnost proti jugu drži ravna, s kokovimi pal mami obsajena pot, ki je od obeh stra ni obdana z morskim močvirjem, ki je zaraščeno z grmovjem, kjer se skriva-
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAtt, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodtiih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzn. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni eeni.
Rojaki! Slovenci!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4 brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO I

TROST&KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naie "The U. S." 10c. in "Meerschaum" Jc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
1M Jefferson Street Joliet, lft
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor
TM W. flexor Dm Co.
LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Streets
JOOET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenske*, papirja po nizkih cenah.
A
lexander
Chi. Phone 336.
N. W. 927.
KirinčicBros
Cor. Columbia in Chicago Sts
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
Straka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože
in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet steam Dye House
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & CD.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me •o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
•e dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba |t aaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na voga-In Broadway and Granite Streets.
Oiic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
POZOR, ROJAKU Moderno gostilno
National Buffet v katerej bodem točil najboljše poi terjevo pivo, izvrstno žganje, domafr vino in prodajal dišeče smodke.
Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH, 303 Ruby St N. W. Phone 835.	Joliet
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Garnsey, Wood & LennoD
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec Avgust 1911
1.
2.
3.
4.
5. 7. '8. 10. lili
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57. . 58.
59. 1(50. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105. 108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
137.
138.
139.
140.
141.
142.
143.
Sv. Štefana, Chicago, 111.....................
Sv. Jožefa, Joliet, 111........................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111..................
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn...........
Sv. Družine, La Salle, 111.....................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo......................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111................
Sv. Roka, Clinton, Iowa.....................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111..............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa...................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn...........
Sv. Janeza Krstnika, Butte; Mont.............
Sv. Roka, Allegheny, Pa.....................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn...................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark.........
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich........
Sv. Jožefa, Federal, Pa......................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio...............
Sv. Barbare, Blocton, Ala...................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio..................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111.................
Sv. Petra, Calumet, Mich....................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash.......
Matere Božje, Pittsburg, Pa......^.........
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.......
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa.... ..................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn.\...............
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.........
Sv. Alojzija, Steelton, Pa.....................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont.................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.........
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont.....
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.......
Sv. Alojzija, Chicago, 111.....................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa...........
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa.........
Sy. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich_____
Alojzija, Indianapolis, Ind...............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111...................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn.................,
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo...............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y..................
Sv. Jožefa, Haser, Pa........................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn..........
Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111.............
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O..........
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111...............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................
Sv. Jurija, Etna, Pa..........................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis..........
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio...............
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa....................
Sv. Barbare, Irwin, Pa................:..____
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont.................
Srce Jezusa, St. Louis, Mo...:...............
Sv. Antona Pad., Goff, Pa....................
Sv. Antona, Pad., Ely, Minn..................
Sv. Jurija, Toluca, 111.........................
Sv. Barbare, Springfield, 111..................
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111...............
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa..........
Marije Pomagaj, Chicago, 111.................
Marije Pomagaj, Waukegan, 111..............
Matere Božje, So. Chicago, 111................
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa..........
Sv. Alojzija, Fleming, Kanfe..................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.....
Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio....
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo..........
Sv. Antona Pad., Joliet, 111..................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich...........\.....
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr.......
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa...............>
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa...................
Friderik Baraga, Chishoffti, Minn............
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
Sv. Alqjzija, Broughton, Pa..................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa......................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111..........
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah\..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.......
Novi Dom, Newark, N. J.....................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis...................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo.......
Sv. Ane, New York, N. Y.....................
Sv. Genovefe, Joliet( III......................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa...................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio................i.
Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio.......
Sv. Jožefa, Ely, Minn........................
Sv. Roka, Denver, Colo......................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa...........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans............
Sv. Pavla, Little Falls,'N. Y..................
Marije Pomagaj, Rockdale, 111...............
Sv. Ane, Forest City, Pa.....................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y...........
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo...........4____
Sv. Ane, Bridgeport, Ohio...................
Sv. Jakoba, Gary, Ind........................
Sv. Martina, Mineral, Kans,..................
Sv. Ane, Waukegan, 111......................
Sv. Barbare, Etna, Pa........................
Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr...........
Sv. Pavla, De Kalb, 111.......................
Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn... J.
Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans........i.
Društvo sv. Ime Marije, Ironwood, Mich----
Društvo sv. Ane, Indianapolis, Irfd............
Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn...........
Društvo sv. Družine, Willard, Wis...........
Društvo sv. Ant. Pa., Aurora, Minn..........
Društvo Marije Vnebovzete, Imperial, Pa.....
Društvo sv. A'ne, La Salle, 111................
Društvo sv. Rozalije, Springfield, III..........
Društvo sv. J^tieza Nepomuka, Linton, Ind...
Društvo sv. Jurija, Lansford, Pa............
Društvo sv. Janeza Krst., Jolicvt, III.........
161.50 317.10 128.40 79.90 121.95 326.85 112.10 11.70 44.85 277.50 64.85 195.80 141.00
35.20 57.55 97.80 39.65 36.00 312.50 267.10 359.45 70.90 112.75 53.65 17.85 136.45 91.00 131.35 89.80 187.95 44.35 66.80 64.75 45.80 205.05 39.50 99.55 208.55 102.45 56.35 137.75 114.60 74.20 208.60 55.95 66.80 22.50 156.75 67.30 99.45 33.45 43.40 88.50 25.50 68.00 45.00 81.55' 42.75 71.60 62.35 145.05 90.75 85.15 82.25 82.70 104.40 105.65 27.85 37.55 78.. 15 49.75 62.90 11.95 / 98.60 41.75 115.90 54.15 80.1Q 39.20 80.15 38.90 84.90 35.00 . 18.35 55.30 38.30 29.95 37.20 10.80 32.50 8.90 103.90 50.10 16.00 52.90 33.85 18.20 34.00 43.40 58.30 33.10
Skupaj..................................$9316.50
34.60 58.55 ' 13.80 18.40 14.00 54.10 30.90 14.95 24.40 56.15
32.90 11.35 18.60 12.35 9.25 14.10 10.70
Preostanek v blagajni drfe 31 julija 1911 ........................$193,903.04
Naloženega društvom ................................$9,316.50
Obresti od posojila pri cerkvi sv. Jože fa, Joliet, 111. od
1. febr. do 1. avg. 1911......................................................200.00
Obresti od posojila pri cerkvi sv. Jurija, So. Chicago,
111., od 23. febr. do 23. avg. 1911 ......................382.50
Obresti od posojila Josip Rakar% od 2. marca do 2. sept.
1911 ..................................................18.00
Obresti od obveznic Joliet City Street Improvement od
1. febr. 1911 do 1. ayg. 1911..........................................225.00
Obresti od obvqznic North Chicago Special Assessment
od 8. dec. 1910 do 2. avg. 1911....................'	257.40
Obresti od obveznic Waukegan Street Improvement
$4,500.00) od 1. sept. 1910 do 15. avg. 1911 ................216.96
Obresti od obveznic Waukegan Street Improvement
($4,700.00) od 6. okt. 1910 do 15. avg. 1911 ..............201.38
Obresti od denarja vloženega na First National Bank, Joliet, 111. na čekovni promet za mesec avg. 1911.
24.38 10,842.12
$204,745.16
Plačana posmrtnina za:	C"*
3211 Marjeto Belanovič ................$1,000.00
16639 Mihael fvančič ....................................800.00 / '
12879 Tomaž Setka ...........................1,000.00
17546 Anton Ruppe ........................................500.00
584 Katarino Anžlovar ................................500.00
1443 Marijo Flajnik ......................................1,000.00 \
3323 Marijo Andolšek...........................1,000.00
2691 Ano Žepuhar ..........................................1,000.00 6,800.00
U. S. Post Depart, za 300 kuvert z 2c znamkami .................,....................6.38
Am. Chemical & Supply Co. za črnilo..............2.20
Barrett Hardware Co. posoda za vodo v glavnem uradu ........................................................8.00
Economy Light & Power Co. 1 16 in.'West
Fan ...............................:..;	22.00
City Collector za 1 Water Meter pri Jednot.
hiši ......................................................................14.40
Nagrada ustanovnikom društev......;...,..	10.00
Razni drugi stroški ................................................111.09 174.07 6,974.07
Preostanek v blagajni dne 31. avg. 1911 .".......................$197,771.09
MODERNA GOSTILNI
Pri m

meni je največ zabave i»
e za
in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202Ruby St. JOjJET, lil*
».i.
Pozor Rojaki
North Dakoti bodete neod*
RABIMO NAD 16 LET STARIH Plača se jim ko se uče de-4t
deklet. 1
lati. Sweet Orr & Co.
RABIMO 50 BENCH IN SQUISERS livarjev (moulders). W. Pratt, Malleable Works, Joliet, 111.
/
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S."	ufn.
NAPRODAJ VEČ DOBRIH SO-dov za vino, ki so bili rabljeni %a vino in visko. Razne velikosti. Slovenian Liquor Co., Joliet, 111. ufn.
SLOVENSKO " DEKLE STARO nad 16 let, zmožno malo angleščine lahko dobi dobro službo pri imenitni družini v Fairchild, 'Wisconsin. Samo gospodar in gospodinja in 10 letni deček so v družini. Dobra pla ča, malo dela. Za daljša pojasnila pišite po slovensko na J. Česnik, gen. del. Fairchild, Wis.	2t
POHIŠTVO, POSTELJE, ŠIVAL-ni stroj, peči in vse drugo, se proda po najnižji ceni, ker sem se namenil podati v staro domovino. Nik. Ba-juk, 600 Summit St.
Albert Weiss Land Go.
Red River Valley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
ia
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., tet imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wypming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote is hiše imamo na prodaj v Jolietn.
L. EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet III
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar
RABIMO 50 RUDARJEV.
(Longwall Coal Miners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in bode stalno delo od sedaj do meseca aprila. Unijski rudnik; rudar mora imeti I lli-nois certifikat. Pridite nemudoma I
WENONA COAL CO, Wenona, 111.
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem visni v par letih. Pridite k nam, da se pomenim*
34T. B. Schuster
Young Building.
Geo. Lopartz
Grocerijsfca prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET,
1
The Third Ward fi Buffet
FR. TESLEJ lastnik
FINA VINA. LIKERJA iN CIGARE
...Sehring's Beer...
Chi. Pliant WJ,i
1134 N. Hickory St. JOLIE?"
Antonija Knans
izučena in izkušena
BABICA
512 N. Broadway JOLIET,
A
t
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel* 101	Joliet, l"
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron.Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil. kron. Lastna glavnica 608996.84.	Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjei
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v la stni hiši nasproti hotela "Union" za frančiškansko cerkvijo •
Y LJUBLJANI
sprejema hranilne vi0'' vsak delavnik od 8. uf' zjutraj do 1. ure popold3' ter jih obrestuje po
41% 1
brez kakega odbitka, t4 ko da prejme vložnik °° vsakih vloženih 100 k'0" __________čisti 4:50 kron na leto.
trg-
Dr. Ivan Sušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, P0?1'^ nik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik "LjudsK; posojilnice'. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudni*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje"* %
ter je najboljša pijača.
L,
* v in
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111.