SEMANARIO YUGOESLAVO
aparece los sábados •
Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires

CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
EL NUEVO PERIODICO

SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto II.
BUENOS AIRES 11. MAJA 1935
Štev. 81
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
BH
ipm
ir
Korak Naprej
približno poldrugim letom smo ključih poročilo o postanku in raz-slovenske naselbine v Villi De-*oto z naslednjimi besedami:
Mnogo dobrega za širjenje sloge in ^''darnosti med našimi izseljenci v ' °«voto bi lahko naredilo slovensko l^tvo, ki bi se tam ustanovilo, da 'e imelo pametno in trezno vod-*tv°i ki bi skrbelo, da postane društvo ¡ ulturno zbirališče vseh tamošnjih
Si
Qvencev, pa tudi Istranov".
Žel iutri
15
la, ki smo jo takrat izrazili, se
udejstvi: devotovski slovenski
I ^eljenci si ustanove društvo katero
J le° naCrtt; pobudnikov) nima postati
| niihovo kulturno zbirališče, mar-
f ^ hoče biti tudi podporna in gospo-
f rska organizacija.
,) J .	za ustanovitev društva je
;0 i Zžla iz tamošnjih našiii rojakov sa-l»ih i,-
f bi ' 60 vec*no bolj spoznavali, da | slovensko naselbino v V. Devoto Pristno, ko bi zbrala svoje "raz-j. j0,1(5 ude" v močno edinico, v kate-i ^ vsaki>. naša družina ne našla sa-
' ''"ševnega razvedrila, temveč bi °8'a ri ftioč
vseh ostalih rojakov za slučaj S|'sl<e in nesreče. Skratka: devotski '°venci naj bi se združili v zname-n'u gesla: Vsak posameznik za skup-"^t in skupnost za vsakega posamezni
| Ustanovitev Gospodarskega in podanega društva, ki hoče biti obenem ^«•evališče naše prosvete, pomeni " Vuk naprej v razvoju naše na-krizi in stiskam,
lačunati tudi na vzajemno po-
ki, vkljub . Pomi
azvoju celokupnega našega
Selbinfl)
"in0 raste. Pomeni pa tudi korak ?rej V 1
lenstva v Argentiniji. Zato bo ^ "aš človek pozdravil novo druš-? 'skrenostjo in z veselim srcem. ,. akor čujemo, so pobudniki določile «nernice, ki naj vodijo druš n. njegoviii prizadevanjih za skup-
tvo v
bi,
''gor: sloga in vzajemnost med PoJ.Je»ci bodi vselej glavna skrb; nič •r 'itlega in drugačnega cepljenja! Je zdrava načela, ki vodijo po J varni poti do uspehov.


0
"t
^evotovskih Slovencih že
smo svoj
: > f 5t»J
$1 d <c
c
ne'
, I
iin'' &
1 i», i!' i>ft o.)'1
J,
la/ i
O*1!
1£l teli' j ¡ Hi'j
, t«f
Á
í ñ v t:'|
IIV H
m"''
m
povedali svojo sodbo: razumel/ °larliivost in vztrajnost, ki so jo
domov,
skii, pri gradnji svojih
družin-lahko vsakemu naše
S 7",uv> Je
8|r Pll6eljencu za vzgled. Niso se u
t»0|
a«;,. v
' "i žrtev, ko 6e je šlo za to, da si lastno streho; niso se uklo-ž ^ —•«, ko je bilo treba nadaljevati
Ml;
'stav
''jo lastno streho; niso se uklo-krizi,
žj^etim delom v neprimerno tete^ pri'ikah nego so bile one, v ka
p 80 z njim pričeli. ^ ^p'iCani smo, da bo ta njihova
'in st in vztrajnost prišla do ve-Ve tudi
4fi
OStv
pri skupnem delu v novem
8tVlJ ki niu že ob njegovem roj-
delilno kar največ uspehov! lt% b0d° usPehi eim lePši> je Pa po-k5t da vsi devotovski Slovenci,
Hh
Htv '" Je dobre volje, sodelujejo pri
•»rj s
vojih ie sedaj, ko je društvo še v pote^' ga ne bo med njimi dezer-<ma ' ®e gre za skupno stvar, ki h °tístiti vsem!


«ta
ter
rojaki iz drugih okrajev me

^i- r 1>rihite na jutrišnji občni zbor ^tij, ° s tem dokazali, da se vsi «ki), H'no za snovanje naših devotov-Po „.l28eljenskih bratov ter da bomo
iz id voli tev^ v Jugo slav i ji
Vladna lista z nositeljem g. Jevtičem je dobila 62,6 odstotkov vseh glasov, opozicijski blok pa 35,4 od sto - Pritožbe
Preteklo nedeljo so se vršile v Jugoslaviji volitve za obnovitev narodne skupščine, ki jo je kraljevsko natnest ništvo razpustilo 6. februarja t. 1. Na podlagi volilnega zakona od 10. septembra 1931, ter poznejših sprememb, je imel pravico voliti vsak moški državljan kraljevine Jugoslavije, ki je dopolnil 21. leto starosti, je bil vpisan v volilni imenik ter ni obsojen, v kon kurzu ali pa pod skrbstvom. Kakor določa zakon, so se volitve vršile javno in ustno na voliščih, in sicer po stalnih volilnih imenikih.
Za 368 poslanskih mest se je bilo priglasilo 2000 kandidatov, pripadajočih štirim različnim grupacijam. Volilnih upravičencev je bilo vkupno 3,829.000, volilo jih je 2,77^.172, vzdržalo pa se je volitev približno 1 milijon in 50 tisoč upravičencev. Udeležba je znašala torej neka; več ko 72 od sto.
Državni volilni odbor, katerega tvo rijo predsednika in podpredsednika narodne skupščine in senata ter visoki sodniki, a itna v njem svoje zastopnike tudi vsaka izmed l?st, se je sestal v ponedeljek zjutraj, da ugotovi, koliko glasov je dobila vsaka lista in koliko mandatov ji pritiče.
Že prvi podatki so zagotavljali, da je vladna lista dobila večino, a da je tudi spozicijski blok pod vodstvom dr. Vladimira Mačka zbral mnogo gla sov.
Naslednjega dne so bili objavljeni naslednji uradni p&datki o izidu volitev:
1.	VLADNA LISTA z nositeljem g. Jevtičem, sedanjim ministrskim pred sednikoen, je dobila 1,738.390 glasov, kar znaša okroglih 62,6 od sto.
2.	OPOZICIJSKA LISTA z nositeljem dr. Mačkom in na kateri sta tudi Joca Jovanovič in dr. Meluned Spa ho, je zbrala 983.248 glasov, t, j. 35,4 od sto.
3.	MAKSIMOVIČEVA LISTA, ki jo je postavila ena frakcija bivše Jugoslovansko nacionalne stranke, je dobila 32.720 glasov, t. j. približno 1,2 od sto.
opozicije in vesti o incidentih
ko pa, če se vabilu priprav-, °dbora Gospodarskega in pod vej ga društva v Villi Devoto odzo-udi r,
ftfj
. Sv°jih
'"•aclev
najboljših močeh njihova 'anja tudi vselej podpirali.
*
ko
. 'talii,
Zneska nfereitca
Srebrni vladarski jubilej na Angleškem
Na izredno slovesen način je proslavilo angleško ljudstvo 25. obletnico vladanja kralja Jurija in kraljice Ma rije. Velika slavja so se vršila v Londonu, kjer se je zbrala velika množica naroda. Ko je šel kraljevski sprevod skozi mesto, je bila taka gneča, da se je onesvestilo preko 7.000 oseb. Komunisti so izzvali par incidentov, ki pa niso povzročili hujših zapletlja-jev.
Kralj Jurij uživa med svobodoljubnim angleškim narodom iskrene sirn patije, ker se strogo drži ustavnih določb, ki mu ne dovoljujejo, da bi se vmešaval v državne posle.
Sls IJa' Av'fitrija in Madžarska so po
lom"'0 7astormikp v Benetke, da "i koni"'1"0 clP(1e. skunnega nastopa Vrv, nr' Podonavskih držav, ki VrSiti meseca junija v Rimu. ar! «o prišli v Benetke z veli-
kim apetitem. Naznanili so, da bodo
v Rimu zahtevali naslednje: da se smejo svobodno oboroževati, kakor jim bo milo in drago; da Zveza narodov izjavi, da Madžarska ni bila v nikaki zvezi z merseilleskim atentatom; da se morajo v njeno korist popraviti me je z državami Male antante, predvsem z Romunijo.
Če bi Madžari vztrajali pri teh zahtevah, bi seveda ne imelo nobenega smisla, da se sestane napovedana kon icrenca v Rimu. Italijanom pa je na tem ležeče, da se podonavska konferenca ne izjalovi, ker se imajo na njej dopolniti italijansko-francoski dogovori. Zato je Suvich pomirjevalno vpli val na Madžare in posrečilo se mu je potolažiti njihov apetitv ko jim je obljubil, da se bo Italija zavzela za pravico, da se pinejo oboroževati ter da ho tudi kupila vsako leto od Madžarske večjo količino žita.
4. LJOTIČEVA LISTA ljudskega po kreta "Zbor" je dobila najmanj glasov, namreč 23.814, kar znaša 0.86 od sto.
Jevtičeva skupina si je s tem zagotovila okrog 300 mandatov, ostale pa dobi opozicija.
Poročila, ki so te dni prihajala iz Evrope, so zatrjevala, da je prišlo v
raznih krajih do incidentov. Tako na primer so se začeli zbirati v nedeljo ponoči v Zagrebu Mačko\i pristaši z namenom, da bi priredili manifestacijo v proslavo zmage opozicijskega bloka na Hrvatskem, pa je policija ma nifestante razgnala.
Huje je bilo baje v Gospiču, kjer je prišlo do spopada med orožništvom in
* lir * lir * lir <fr*iir*!Ír*
Vsebina francosko-ruske pogodbe
P'> Vič časa trajajočih pogajanjih, so «•: Rusi in Francozi sporazumeli )-.le:le besedila pogodbe o medsebojnem podpiranju. 1 luski poslanik v Parizu in francoski zunanji minister sta pod
mmmm
čas, dokler se ena ali druga izmed po godbenih strank ne odpove; veljavnost pogodbe preneha v takšnem slučaju po preteku enega leta od dneva odpovedi.
Z leve proti desni: anglsški zastopnik Eden in Stalin z drugimi ruskimi voditelji na konferenci v Moskvi
pisala pogodbo prejšnji četrtek, na-(!¡r>--¡i dne pa jo bilo objavljeno njeno besedilo.
Francija in Rusija se obvezujeta, da - ;1 , a uikoj domenili glede skupnega postopanja, če bi katera evropska dr-';>•■> ' 'Mižala Sovjetsko zvezo ali pa francosko republiko. Če bi pa eno izmed obeh pogodbenic kakšna evropska država ne samo ogražala marveč . :<li d "jr.. ski in neupravičeno napa-' hr.sfl Francija in Rusija takoj pomagal druga drugi. Pogodba je v skladu z določbami ženevskega pakta ter bo veljala za dobo petih let; laM.o si» pa pcclatjša za nedoločen
Iz teli kratkih stavkov, ki vsebujejo ¡•'dro pogodbe, je razvidno, da sta se Rusija in Francija domenili pred vsem z ozirom na morebitni napad, ki bi ga Nemčija utegnila usmeriti proti vzhodu ali pa proti žapadu. Glede Daljnega vzhoda si pa Francija ni ma rala vezati rok.
Listi poročajo, da bo francoska vlada pomagala Rusiji izpopolniti železniško omrežje ob ruski zapadni meji; I poslala bo tja inženerje in železniški i material. Stroški bodo znašali, kakor I zagotavlja Associated Press, 3.500 milijonov' frankov, ki jih bo Rusija od-I plačala z dobavo petroleja in kovin.
kmeti. Poročilo zatrjuje, da je bilo pri izredih troje oseb ubitih in več ranjenih.
Po vesteh iz Gradca pripovedujejo potniki, prihajajoči iz Jugoslavije, da je prišlo do krvavega spopada tudi v Črnomlju, v Sloveniji, kjer da so kmetje protestirali radi postopanja pri volitvah. Dve osebi bili v spopadu ubiti, kakšnih 20 pa jih je bilo ranjenih.
Neposredno iz Jugoslavije niso dos-le doslej nikake vesti, ki bi potrjevale navedene infonnacije. Beograjska vlada je namreč uvedla strogo cenzuro za časa volitev, ker je hotela pre prečiti širjenje razburjajočih vesti, ki bi mogle vplivati ne samo na volitev, marveč tudi na notranji položaj v državi. Precej strogi ukrepi glede poročanja v inozemstvo in po notranjosti države so bili utemeljeni spričo deli katnega momenta, ki so ga predstavljale volitve kot prehod iz izjemne ga stanja v normalno ustavno življenje.
V	splošnem pa je gotovo nad vse zadovoljivo, da so volitve potekle brez hujših zapletijajev, saj so imeli inci den ti, o kateri poročajo inozemske ob veščevalne agencije, le krajeven zna čaj in jim ni mogoče pripisovati večjega pomena.
Vodja opozicijskega bloka dr. Maček je poslal vladi protest, v katerem trdi, da je bil izid voliiev potvorjen ter da je opozicija nabrala mnogo več glasov, nego navaja uradno poročilo.
Praktični uspeh volitev je, da bo v narodni skupščini močna večina, na katero se bo vlada mogla oslanjati, a da bo v njej tudi z znatnim številom poslancev zastopana opozicija, ki bo izvajala potrebno nadzorstvo nad delom vlade.
V	razvoju in notranjem življenju Jugoslavije otvarjajo nedeljske volitve novo dobo, o kateri vsak pošten Ju goslovan upa in želi, da bo srečna in polna plodonosnega dela v prid vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem.
NOVE PRIPRAVE za VOJNO v AFRIKI
Mussolini je odredil mobilizacijo letnika 1913 - Novi transporti ljudi in materiala v Afriko - Osvojevalni nameni Italije
Vedno bolj postaja jasno, da bo Italija izzvala vojno v Vzhodni Afriki. To je precej odkrito povedal tudi italijanski državni podtajnik za kolonije v rimskem parlamentu, ko je dejal, z ozirom na razne incidente ob abe-sinski meji: "Položaj je tak, da smo prknorani odločno baviti se z njim ter nas sili, da en krat za vselej rešimo vprašanje naših odnošajev z E-tiopijo".
To misel je še bolj razpredel polu-radni rimski dnevnik "Giornale d'Ita-lia", ki je te dni pisal naslednje:
Abesinija je napol barbarska dežela in tvori anomalijo v civiliziranem svetu. Neupravičeno je bila sprejeta kot članica Zveze narodov. Etiopsko vprašanje je mogoče rešiti "v skladu z interesi in civilizacijo delavnih evropskih ljudstev in tudi v skladu s koristmi abesinskega naroda samega" če so Italiji poveri mandat nad Abe-sinijo. V takšnem slučaju bi Italija ne skušala uporabiti sile v zaščito svojih kolonijalnih in etiopskih interesov!
Z drugkni besedami povedano, zahteva fašistično glasilo naslednje: Zveza narodov naj izključi Abesinijo iz svoje srede; proglasi naj Abesince za narod, ki ni zmožen samega sebe vladati, pa raj Italiji poveri nalogo, da bo "skrbela za njegove interese" e tem da ga bo ona vladala. Če Zveza narodov ne izroči Italiji oblast nad Abesinijo, bodo pa Italijani z uporabo sile poskusili doseči svoje človekoljubne namene ter zaščititi interese____
abesinskega ljudstva!!
Če pomislimo, da je rimska fašistična vlada pred leti sklenila z Abesinijo "pogodbo večnega prijat£ljstva" ter da je dal Mussolini odlikovati a-besinskega cesarja z redom, ki podeljuje Ilajlé Selassijéju naslov "dragega bratranca" italijanskega kralja, so sedanje- italijanske zahteve res kaj ču dne. Ali se je abesinski narod pobar-baril šele v zadnjih letih, odkar je nje gov cesar postal "veliki prijatelj in dragi bratranec"? Ali pa so se Abe-sinci zamerili italijanskim prijateljem ker so se uprli njihovemu počasnemu,
a vztrajnemu prodiranju v etiopsko zemljo?
To prodiranje se je sedaj ustavilo, a ga nameravajo Italijani nadaljevati z uporabo nasilja. Priprave za vojno so v polnem teku.
Mussolini je v torek odredil mobilizacijo letnika 1913 in je dal poleg lega mobilizirati še dve diviziji črno-srajčnikov, ki bodo poslani v Afriko. Vsi vojaki letnikov 1911, 1913 in 1914 so sedaj pod orožjem.
Pošiljatve ljudi in materiala v Afriko se še vedno nadaljujejo. V sredo sta ladji "Belvedere" in "Saturnia" od peljali iz Trsta proti Afriki 4.000 delavcev, ki bodo pripravljali barake, letališča in druge naprave za bodoče operacije.
Vojna tako kmalu najbrž še ne bo izbruhnila, ker je v Abesiniji sedaj doba velikih nalivov, ki bi ovirali o-peracije. Deževje preneha meseca oktobra. Ko se bo ta mesec bližal, se bodo Italijani po vsej priliki lotili dela za zaščito... abesinskih interesov.
Kakor smo predvidevali
Kakor smo predvidevali, tako se je zgodilo: "Mattino", glasilo italijanskih fašistov v Argentiniji, si na eni strani maši ušesa in stiska oči, na drugi strani pa skuša z lažmi dopove dati svojim naivnim čitateljem, da nas je s svojimi "krepkimi argumenti" strašno porazil.
Onim, ki so pozabili na to, kar smo začetkoma pisali in kar je sam prinesel v prevodu, skuša natvezati, da je "Novi list" trdil naslednje: Italija da pošilja v Afriko samo Slovence in Hrvate in da je ve6ina teh že umrla!!!
Fašistično glasilo si na drug način ni znalo pomagati iz zagate, nego da se je poslužilo potvarjanja stavkov, ki smo jih bili mi zapisali. Ko je naše trditve prilagodilo po svoji mili volji, prihaja seveda do zaključka, da mora človek pokati od smeha, ko čita takšne stvari.
Če bi bi! direktor "Mattina" naročil svojemu prevajalcu, naj pregleda nekoliko zadnje številke "Novega lista", bi ne pisal, da bi bili mi v hudi stiski, ako bi nas on pozval, naj navedemo eno samo ime "teh fantastičnih vojakov, ki so postali žrtve neobstoječe vojno". Pred vsem nismo mi trdili, da so padli v bojih, marveč da so podlegli nezdravemu podnebju; drugič: od kod so in kako je nekateremu ime, smo poročali v štev. od 20. aprila, na podlagi poročila zagrebške "Istre" in na podlagi pisem, ki so jih prejeli z doma nekateri priseljenci iz Julijske krajine, živeči v Argentiniji.
Tako. Sedaj pa naj "Mattino" le še nadalje pita svoje bravee z lažmi, brez katerih bi svoje lastne slave opevati ne mogel...
RAZNE VESTI
Razvalin« nemškega letala, kateio so par dni pogrešali, so našli v bližini češkoslovaške meje. Sedem potnikov je pri tej nesreči zgubilo življenje, med njimi generalni major Hoe-ring.
Poroke na debelo pripravlja nemška vlada. Objavila je razglas, da išče 330.000 žensk od 16 in pol do 33 in pol let starih, ki bi takoj šle na deželo ter se poročile z zdravimi in močnimi kmetovalci.
Na Filipinskih otokih so se uprli takozvani "Sadkalisti", ki rahtevajo, naj bi se takoj proglasila neodvisnost njihove domovine, dočim bi Filipinci (po zakonu, ki ga je odobril severnoameriški parlament) postali neodvisni šele 1945 leta, če bi se obnesla 10-letna preizkusna doba napol samostojnega vladanja. V bojih je bilo u-bitih več oseb. Domnevajo, da imajo pri sedanji vstaji tudi Japonci svoje prste vmes.
Dan tiskane besede so proslavljali 5. maja v Rusiji. Na podlagi uradnih statistik objavljajo listi, da je v letu 1934 izšlo v Sovjetski uniji 11.000 publikacij, vkupno v 36.500.000 izvodih.
Z italijansko tvornico motorjev "Fiat" so se Rusi domenili za zgraditev velike tovarne v bližini Moskve. Izdelovala bo motorje za notianje potrebe ZSSR.
Francoski min. predsednik Flandin si je zlemil ključnico, ko se je zvrnil avto, v katerem se je vozil. Nesreča se je dogodila pri Auxerreu. Prepeljali so ga brž v Pariz, kjer so ga že dva krat operirali.
Največja ladja sveta, francoski pre-kooceanski parnik "Normandie", je nastopila v nedeljo svojo poskusno vožnjo. Vreme je bilo izredno slabo, vkljub temu pa se je prva vožnja prav lepo obnesla.
Lerroux je sestavil novo .špansko vlado; v njej imajo sedaj še večjo moč aesničarski elementi, med katerimi je tudi Gil Robles, ki je prevzel vojno ministrstvo.
Stran 2
NOVI L 1 S T
Ž*
ARGENTINSKE VESTI
Premestitev brezposelnih
Ravnatelj Osrednje carinarne Avg. Pinedo jo sporočil vladi, da bi kazalo premestiti v drug kraj brezposelne, ki se nahajajo v enem iztned skladišč Novega pristanišča. V skladišče pa naj bi prišel bombaž, ker bi s tem C' rar dobil v enem letu 105.000 pesov ležarine.
Difterija v Chivilcoyu
V	mestu Chivilcoy je zbolelo za dif-terijo preko 500 oseb. Pokrajinska vla da je dala zapreti vse tamošnje šo le ter odredila, da se morajo cepiti vsi šolski otroci, ki jih je kakšnih 6.000. Bakteriološki zavod, katerega vodi dr. Martin Vuctich, bo razkužil vse šolo in v.sa stanovanja obolelih.
Napad na trgovino
Prejšnji teden so trije tolovaji napadli trgovino, ki se nahaja ob cesti, katera vodi iz Córdobe v Río Cuarto in katere lastnik je bil neki Garda. Trgovca, ki se jim je postavil po robu, so tolovaji takoj ustrelili, dočim so njegove ženo in hčerko pretepli. Ko so pobrali denar, kar so ga našli, so pobegnili.
Naslednjega dne je policija izvedela, da se vozijo v avtobusu proti Cór-dobi neki sumljivi ljudje. Ustavila je vozilo in res se je takoj izkazalo, da je bila sled prava. Iz avtobusa so začele pokati streli, ki so težko ranili policaja Jeronima Laveno. Možje postave so takoj odgovorili na strele in zadeli so vse tri nevarna zločince: Luisa Rpdrigueza so krogle tako težko ranile, da je kmalu izdihnil; njegova dva pajdaša, B. Araoza in B. Lastro, so pa lahko ranjena prepeljali v cóndobsko bolnišnico.
V	avtobusu je bilo tudi več drugih potnikov; pravi čudež je, da ni bil nihče izmed njih ranjen; le hud strah so prestali.
ga leta v kratkem izvršila. Stvar se je nekoliko zavlekla, ker je treba preskrbeti potrebne šolske klopi, ker se one, ki so se doslej uporabljale v Vi-lli Devoto, nahajajo sedaj v paternal-ski šoli. "Tabor" bo čim prej premostil tudi to zapreko in pravočasno sporočil, kdaj so prične redni pouk.
Odbor.
Izvoz mesa v Francijo
Po ottawski konferenci se jo znatno skrčil na Angleškem trg za argentinsko zamrznjeno meso, ki se je prej v velikih količinah uvažalo. Argentinski izvpzniki so tedaj začeli iskali kupo» na drugih trgih, tako tudi na Francoskem, kjer je argentinsko meso radi svoje kakovosti in ugodne cene našlo kmalu pristaše. Sedaj pa jo prispela iz Pariza vest, da je vlada prepovedala kupovati argentinsko in uruguaysko tneso za vojsko. Vzroki niso znani. Argentinski poslanik v Pa rizu jo pri francoski vladi interveniral radi tega čudnega ukrepa.
Slovenska šola v Villi D'evoto
Odbor I. D. "Tabor" ponovno javlja slovenskim staršem iz okraja Villa Devoto, da se bo otvoritev III. šolske
Odposlanci patagonskih Indijancev v Buenos Airesu
Te dni so prispeli iz Patagonije v Buenos Aires štirje odposlanci tamoš njih Indijancev, katerih namen je, pritožiti se pri vladi radi trajnega prodiranja belokožcev v ozemlje, ki jo njim določeno. Pravijo, da je njihov položaj naravnost obupen: umikali so se doslej pred prodiranjem belih, dalje pa se ne morejo več, saj jim je o-stalo še prav bore malo zemlje, ki jim komaj zadostuje, da se skromno preživljajo. če se skušajo s silo upreti belcem, pošljejo nadnje strojnice in je spet joj. Prišli so v glavno mesto republike, da izposlujejo od vlade last ninske listine ter si s tem zasigurajo za bodočnost vsaj ono zemljo, ki jim je še ostala.
Prava ironija usode je, da so ti zastopniki plemena, ki je nekoč na tej zemlji samo gospodovalo, nastanjeni v Hotelu za priseljence, torej v hiši, ki je namenjena za sprejemanje ljudi, ki prihajajo iz drugih dežel v Ar-gentinijo.
NAZNANJAMO CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DA POŠILJAMO PONOVNO VSA DENARNA NAKAZILA
BRZOJAVNO,
Z A V I O N O M,
Z NAVADNO POŠTO
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO POTOM:
POŠTNE HRANILNICE V BEOGRADU PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE V LJUBLJANI SIGURNOST!	TOČNOST!	USLUŽNOSTl	ZAUPANJE!
Naše uradne ure: od 8.30 «Lo 19. Ob Isobotah do 12.30.
Jugoslovanski oddelek
BANCO GERMANICO
DE U AMERICA DEL SUD
Podružnica: MERCADO DE ABASTO Corrientes 32/ BUENOS AIRES
Glavni sedež: L. N. ALEM 150
BUENOS AIRES
Zastopnik: José M. Jakus Calle Montevideo 617 BERISSO F. C. S.
KROJAČ NICA
"TRIESTINA"
*
Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanju.
Franc Melinc
B a u n e s 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T.59 Paternal 1262
VABILO
Pripravljalni odbor Gospodarskega in podpornega društva Slovencev iz Ville Devoto najvljudneje .vabi vs3 Slovence, naj se udeleže ustanovnega občnega zbora, ki se bo vršil jutri, v nedeljo, 12. maja.
Želeli bi, dragi rojaki, da bi 13 vrsti ce ne šle neopažene mimo čitateljev, zato: pozor!
Dragi rojaki! Jutri se ustanovi v Villi Devoto naše Gospodarsko in podporno društvo, ki ima svoj začasni sedež v ul. Navaro 5201. Pokažimo, dragi rojaki, da se znamo tudi razumeti, ko pride čas za to! Udeležimo se vsi tega občnega zbora in strnimo se v trden zid, ki ga nobena sila ne bo strla. Z zlatimi črkami naj ostane zapisan 12. maja 1935 v zgodovini Slovencev v Argentiniji. Zbudimo se in spoznajmo, da nam je močna, na gospodarskih temeljih ter na vzajemnosti sloneča organizacija potrebna! Lo timo se dela, ki mora obroditi sadova tako, da bomo črez leta z zadoščenjem mogli gledati na ono, kar smo izvršili v prid samim sebi in pa še najbolj v prid našemu izseljenskemu narašča ju! Ustvarimo nekaj trdnega in trajnega, da ne bo črez leta ostal le še medel spomin na nekdanje slovenske priseljence in bomo utonili v tujem morju!
Rojaki! Pridite jutri na ustanovni občni zbor G. P. D. S., ki se bo vršil popoldne v hiši g. Ivana Furlana, Calle Caldarón 3371. Začetek ob 2. pop.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor in otvoritev občnega zbora,
2.	Čitanje pravil,
3.	Vpisovanje članov,
4.	Poročilo pripravljalnega odbora
5.	Volitev odbora
6.	Slučajnosti.
Še en krat Vas vabimo k številni udeležbi ter Vas bratsko pozdravljamo!
Za pripr. odbor: Joško Ukmar, Franc Mihelj.
Dve poroki
V paternalski cerkvi so se poročili prejšnjo soboto Tone Lazar z Marijo Hrast, oba iz Sedla pri Bregihju, in pa Ivan Sivec z Rozo Be.rginc, oba iz Drežnice. Svatba je bila pri rojaku F. Kurinčiču.
Obema mladim paroma želimo mno SO sreče in veselja v novem stanu!
"CIGANI" SE PONO VE
Izseljensko društvo "Tabor" naznanja cenjenemu občinstvu, da se velika veseloigra "Cigani" ponovi v soboto, dne 25. maja zvečer, v dvorani uL Al-sina 2835, ki je našim rojakom že dobro znana. Ponovitev se ne more vršiti v Armenski dvorani, ker je za tisti večer, in sploh za vse sobote in nedelje do julija, že oddana.
Že sedaj vabimo vse rojake, posebno pa one, ki se radi službe, slabega vremena in dragih razlogov niso mogli udeležiti prve uprizoritve, naj pridejo na ponovitev. Dne 25. maja je državni praznik in je torej dan pripraven tudi za cenj. rojakinje, ki bodo zvečer gotovo proste, vsaj v pretežni večini. Pridejo naj, da pozabijo na sitne gospodinje: smeha Ibo pri 1-gri še preveč in sledil bo ples, ki bo trajal do Jutra.
ZAHVALA
Izseljensko društvo "Tabor" se tem potom iskreno zahvaljuje zboru Gospodarskega in podpornega društva iz Ville Devoto za nesebično in prijateljsko sodelovanje na nedeljski priredit» vi-	Odbor "Tabora".
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego S100 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
****************************
* *
I Zobozdravnika i
* *
Ž Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov
Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 172»
DARUJEM
povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. NaS
atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA"
Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires
ligam so imeli lep uspeh
V lepi Armenski dvorani se je z h ra lo preteklo nedeljo mnogo naših ljudi na prireditvi "Tabora", ki je prav lepo uspela.
Spored se je začel izvajati točno oh napovedani uri, kar pri naših prireditvah ni baš navada. Slišali seno zbor "Tabora", ki se jo od zadnje prireditve krepko ojačil in vidno napreduje: posebno med soprani in basi šteje prav dobre moči, ki še mnogo obetajo. Lepo je zapel tudi moški zbor Gospodarskega in podpornega društva iz Ville Devoto, ki ga je občinstvo prisrčno pozdravilo. Eno pesem je mo ral celo ponoviti.
Po deklamaciji in odmoru so prišli na vrsto Milčinskega "Cigani", posrečeno pisana veseloigra, ki nima dru gib hujših namenov, nego da gledalce razvedri, izziva njihov smeh s komičnimi zapletljaji, posrečenimi do-vtipi in šaljivimi modrovanji o ljubezni in zakonu, nudi ušesom prijetne melodije ter očem pestre slike. Te na mene je igra v "Taborovi" uprizoritvi dosegla v obilni meri. "Cigani" so popolnoma zadovoljili staro in mlado. Občinstvo je sledilo i ur i z nenavadno pozornostjo, o čemer je pričala tišina v dvorani, ki so jo prekinjale samo salve fmeha in pa aplavzi, ki so se več krat ponovili tudi prj odprtem odru. Splošna sodba je bila, da tako zabavne in živahne igre šo ni bilo na slovenskem odru v Buenos Airesu!
Dečman, v vlogi familijamega sodnega sluge Petra Brenka, je bil posebno v mimiki prav dober ter je žel obilo priznanja. Vladimira Blaznika fmo prvi krat videli na našem odru (v vlogi avskultanta Zajca); ima prijeten glas in jasno izgovarjavo ter ho prav dobra moč, ko bo še v kretnjah in živahnosti pridobil. Izredno igralsko nadarjenost ie pokazala A. Ber-ginčeva v vlogi Anice Puc; človek bi ne verjel, da je prvi krat nastopila. Dobri so bili Ivan Berginc v vlogi sod nika. S. Špula kot sitni in pozabljivi sodni nadzornik ter Martin Keber v vlogi odvetnika dr. Veselka. Tudi Ber nard Primožič v vlogi komičnega zdranika dr. Packa jo zadovoljil gledalce. Mnogo življenja so ob, vsakem nastopu prinesli na oder cigani (V, Godina, S. Pečenko, M. Blaznikova in M., Zugwitzeva). Ugajali so dvospevi Jurija in Marije Brajdičeve. ki jih je posrečeno spremljal, kakor vse ostale pevske točke in nekatere prizore, orkester "Tabora". Tudi ostale vloge so hile zadovoljivo podane.
Igra je bila ustvarila med gledalci prav dobro razpoloženje, ki je prišlo do izraza pri prosti zabavi v natrpanem "bufetu", dočim je v dvorani orkester skrbil za mlade pare, ki se radi sučejo.
Prireditev je posetil tudi odpravnik poslov našega tukajšnjega poslaništva dr. Avgust Mišetič, katerega je društveni podpredsednik pozdravil s kratkim nagovorom.
Mnogi so izrazili željo, da bi se igra ponovila, že zaradi takšnih, ki niso prišli na prireditev, ker jih je preplašilo vreme, ki se je močno kisalo, in ker bi jo nekateri še enkrat radi videli.
J. š.
KROJACNICA IN TRGOVINA
GORICA
Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah.
Delo in postrežba
prvostna. •
Priporoča se
FRAN LEBAN
Avda. del Campo 1080
U. T. 69.3102	Buenos Aire»
Na Marsovem polju v Parizu so vsa dili hrast v počastitev spomina krallJ Aleksandra. Na levi poslanik Spalajkovič z lopato v roki.
DROBNE VESTI
Venizelosa, generala Plastirasa ter
še dva druga voditelja zadnje revolucije je vojno sodišče v Atenah obsodilo na smrt. Smrtna obsodba se pa ne bo izvršila, ker so vsi obsojenci na var nem, v inozemstvu. Pač pa so jim oblasti zaplenile vse imetje na Grškem.
Več potresov so imeli pretekle dni v Armeniji. Po dosedanjih poročilih je katastrofa zahtevala okrog 2.000 človeških žrtev in tudi materialna ško da je ogromna.
Nov korak na poti do modernizacije Turčije je napravila vlada v Ankari. Objavila je naredbo, ki uvaja obvezen nedeljski počitek v vsej državi. V zvezi z novotarijami so neza-dovoljneži kovali vstajo proti Kema-lu, pa j itn je policija prišla na sled.
19 antifašistov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine je rimski fašistični tribunal obsodil na ječo od 2 do 20 let. Poročila o teh obsodbah ne navajajo imen, vendar pa je precej verjetno, da so tudi naši rojaki med obsojenci.
Izmed konllnirancev z otoka Ponze, ki so bili prepeljani v neapeljske zapore radi pretveznega upora proti milici, jih je bilo sedaj obsojenih 55 na ječo od 10 do 14 mesecev.
V braziljskem mestu Bahiji so izredni nalivi povzročili hude poplave, ki so prizadejale mestu veliko škodo. Mnogo oseb je utonilo.
BESEDE ANGLEŠKEGA POSLANIKA V BEOGRAD^
Angleški poslanik Ncvile Hende' son, ki v kratkem času zapusti Jug" slavijo, se je od Društva prijatelji Velike Britanije v Zagrebu poslovil posebnim govorom. Dejal je. da n« ' rad govoril o notranjem položaju , Jugoslaviji, ker bi to ne utegnilo ^ prijetno ne njegovi, ne jugoslovailf|i vladi. Kljub temu se hoče dotakniti1' ga vprašanja. Z velikim zanimanji sem za časa svojega 5 letnega bi*' nja opazoval rojstvo države, ki je P^ klicana, da igra v bodočnosti vaí"
vlogo v svetu, še posebno veliko
vi?
w	7~I	------ --------
go v srednji in južno-vzhodni EvroP' 2e minister John Simon je dejal je zadovoljna, napredna, močna
ROJAKI!!
PRI 2IVCU
v znani restavraciji, boste najboljše postreženi.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Let>i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70
Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik
EtolL ŽIVEC
PATERNAL Osorio 508S
zedinjena Juftoslavija v interesu, Evrope. Naravno in piirodno ic človeka, da ljubi svoj rojstni kraj ga ceni nadvse. Noben kos zemlje tako drag kakor ta. Toda kljub tef je celina večja in morda tudi bolj 11,1 la, kakor en del. Jugoslavija je kr8r na zemlja, zato je vredna vse ljub®* ni. "Povedal vam bom v jeziku, ki & morda bolje razumete kakor anglc: kega: Jugoslavija ueber alies, aH; bolje: Čuvajte Jugoslavijo." Nato govornik opisal hudo bol, ki ga je ** dela, ko je zvedel za tragično kralja Aleksandra. Jugoslavijo Č0"' še lepa bodočnost.
NAROČITE SE S*
"Novi list*
HOTEL PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRÉ9 U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo se lepe zračne sobe * zdravo in domačo hrano od t t^ dalje.
POSTREŽBA PRIJAZNA
Posamezen obed | 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRAJ^ Rojakom In rojakinjam se Prl* poroča
E. KRAVANJ*
^iiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii...................................................................................................................................................................................................................................................................tiiiiiiirirniiiiuuiiirfrrTTtf
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE
ZASEBNO KLINIKO
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires
V VSAKEM SLUČAJU
KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V , NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODERNEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE
| UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJAN0VIČ
| NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE j
( POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ¡
Sprejemamo od 14. do 20. ure.
.................................. ititMUi ii in i u i iiiiiiiiim tt i ii in iiiiuiiiiiH ti i f i in i iti ii i tutu itn ii in ii i it ii*' m mi i ]iiiitit>iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiintifiiii"iitiiiiii t niit1"*""^"*^
NOVI LIST
Straa *
1 *
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
t< m
m
m
VESTI IZ DOMOVINE ]
ZDRUŽENJE JUGOSLOVANOV, ŽIVEČIH IZVEN JUGOSLAVIJE
V nedeljo, 31. marca, se je vršila v ^agrebu konferenca zastopnikov vseh °nih udruženj kraljevine Jugoslavije, katerih namen je skrbeti za naš na-•od izven mej Jugoslavije, in pa zaupnikov onih društev, v katerih soa z')rani povratniki iz izeeljenstva in pa Pruiiorski priseljenci.
Zastopane so bile naslednje organi-zacije: Banovinski odbori Jugoslovan ske Matice v Zagrebu in Splitu, Sa-organizacije izseljencev v Zagre-llui Združenje emigrantov iz Julijske Najine v Beogradi^ Branibor iz Lju-Wjátie, Družba sv. Rafaela za varstvo 128eljencev, Družba sv. Cirila in Me-t0cla, Klub koroških Slovencev in ^'anjšinski institut, vsi s sedežem v Mubijani, in pa ženski odbori Jugo-s!ovanske Matice ter Organizacije iz-seljencev.
^'atnen te konference je bil proučiti ln°žtiosti skupnega dela za vsestran-
sko
•n sistematično akcijo v svrho u-
PREBIVALSTVO
LJUBLJANE
Po uradnem ljudskem štetju, ki se je vršilo 31. marca 1931. je imelo mesto takrat 50,768 prebivalcev, do lanskega leta pa se je po podatkih poli-pijake uprave število prebivalcev povečalo na blizu 64.000. Ta nagli porast gre v prvi vrsti na račun zmerom večjega priseljevanja, medtem ko število rojstev v mestu samem polagoma a vzdržema pada. Lani se jo rodilo v Ljubljani vsega skupaj 2026 otrok — med njimi 73 mrtvorojenih), na matere Ljubljančanke jih pride od te skupne številke 611. Ogromna večina mladega narščaja, ki v Ljugljani zagledala luč sveta, se rodi torej iz mater, ki so se z dežele zatekle v porodnišnico. Zanimivo .ie, da je bilo med novorojenei-domačini lani 94 nezakonskih, tako da se skoraj vsak 6. otrok v Ljubljani rodi izven zakona. Na tisoč prebivalcev je v lanskem letu prišlo 10.18 rojstev, kar pomeni nasproti predlanskim 11.7 znaten padec.
Najrodovitnejše so bile Ljubljančan ke v starosti od 26 do 30 let, ki so rodlie 206 otrok. Največ otrok se rodi meseca junija, ki je dal lani 63 novorojencev. Prvič je rodilo 248 mater, več kakor desetič pa 5. Največ otrok se rodi v družinah obrtniških usluž-bencev in obrtnikov, nato slede žene uradniškega stanu, na tretjem mestu pa 'delavske matere, kar naibolj jasno osvetljuje pretežno obrtniški in u-radniški značaj Ljubljane.
VESTI S PRIMORSKEGA
at-Jtve čim tesnejših vezi med Ju-
8°slovani, živečimi izven mej narod-
ter domovino.
Konferenca je ugotovila, da živi iz-
tnej Jugoslavije dva in pol milijo-
'|0v Hrvatov, Srbov in Slovencev ter
sPada Jugoslavija med one evrop-
S'<e države, ki imajo največji odstotek
svojega naroda izven mej svoje-°zemlja. Naš narod je raztresen 1)0 Evropi. Severni in Južni Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in Afriki.
domovino in izseljenci pa ni posebne kulturne in nacionalne povezanosti.Potrebno je, da se takšna povezanost ustvari. V to svrho so na kon '«renei zastopane organizacije skleni-l«|užiti svoje sile ter ustanoviti adno udruženje za Svjetsku zajed-11(11 Jugoslavena" g sedežem v Zagre ' katere naloga bo pripraviti vse za ustanovitev splošnega Na °dlega združenja Jugoslovanov v Odobrila so se pravila pripravnega udruženja in so zborovalci
naslednje: da se takoj ustanovi
urad udruženja; da se pripravijo
l)re ltnat'vne publikacije, organizirajo
. avanja ter se počne akcija, s karo >i
s naj se obvestijo o namenih udru-zenja .
ter naj se pridobe za sodelovaje V
v vseh pravcih narodnega življe-
Ujn
Vs& kulturna društva in ustano-
Vp
' Ves tisk, gospodarske organizacije,
vo in pa športna združenja v
°vini; da se organizira pregledna
slava o našem narodu v tujini ter "a «o
B Pripravi vse potrebno za ustano
ev Združenja Jugoslovanov v svetu.
p^oljen je bil tudi upravni odbor
upravljalnega udruženja, v katerem So
8au
KOLIKO NOVINARJEV JE V SLOVENIJI
Dne 31. marca se je vršil v Ljubljani občni zbor obeh novinarskih organizacij, Zadruge "Novinarski dom" in pa ljubljanske sekcije Jugoslovanske ga novinarskega udruženja Iz poročil o teh občnih zborih posnemamo, da je v Sloveniji trenutno organiziranih 91 poklicnih novinarjev.
KRŠKI ŠKOF OPROŠČEN
Zagrebško okrajno sodišče je oprostilo krškega škofa dr. Srebrniča, katerega je tožil Sokol kraljevine Jugoslavije zaradi čitanja znane spomenice katoliškega epiškopata. Sodišče je izjavilo, da je škof čital spomenico kot organ diaceze ter da ni imel namena žaliti Sokolsko organizacijo. — Zastopnik Sokola je vložil priziv.

2aetopane vse zgoraj navedene or-izacije. Za predsednika je bil iz-1 Mil «reba.
lfatl Milan Marjanovič, književnik iz
Iv,
Ivan Podržaj umobolen
an Podržaj, ki je bil v .Severni
Ali* Ve leti
Val»*- .
V<ljo n€ke umol)oln'ce> ker s,nat" ' da ni prav pri čisti pameti.
tiv °ks°ien radi dvojženstva na *ov	se ¿,edaí nahaja v opa-
DVA HUDA POŽARA
Dne 2. aprila popoldne je izbruhnil v Dobrovcih na Dravskem polju požar ter se brž razširil tako, da je uničil 7 kmetij. Gasiti so prišli tudi iz Maribora in bližnjih krajev.
Dan prej pa je požar upepélil tri gospodarska poslopja v Šent Janžu v Rožu.
t
Spodaj podpisana naznanjata znancem in prijateljem tužno vest, da je dne 13. aprila 1935 preminul v goriškem sanatoriju na posledicah operacije, njun dragi brat
ANTON KOŠUTA
doma iz Dolenj, občina Osek Vitovlje, star 41 let. Zapustil je užaloščeno ženo in pet nedorast lih otrok.
Naj mu bo lahka domača zemlja
Žalujoča brata VENCESLAV in VINKO
Buenos Aires, 5. maja 1935.
Banco Argentino
DE AHORRO Y EDIFICACIONES
Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo
ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih.
DENARNA NAKAZILA
Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE
Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno vedno le v vašem jeziku, ker postregli Vam bodo vaši vestni rojaki.
Banco Argentino
DE AHORRO Y EDIFICACIONES
CORRIENTES 562	CORRIENTES 562
BUENOS AIRES
Proti slovanskim napisom v cerkvah
Kakor poroča "Slovenec", so italijanske politične oblasti v Pulju sporočile vsem občinam, da takoj izbrišejo vse slovanske verske napise iz katoliških cerkva. To brisanje napisov iz svetih hramov je prišlo po u-kinitvi vseh slovenskih in hrvatskih napisov na nagrobnih spomenikih in križih, ki se nahajajo ob vaških potih, kakor tudi po ukinjenju slovenskih šol in društev in uporabljanju sloven skega jezika v cerkvah. Tako postopanje je v protislovju s predpisi kon-kordata, katerega sta sklenila italijan ska vlada in Vatikan. Govori se, da bodo zaradi tega odloka prefekta v Pulju pristojne cerkvene oblasti v Istri protestirale pri italijanski vladi.
"Mussolinijeva moka"
V občini Soča je fašistični tajnik razdelil v prvi polovici marca nekaj vrečic "Mussolinijeve moke". Tako po ročajo fašistični listi, ki obenem pišejo, da so se ob tej priliki vršile "ve like manifestacije", da je svirala godba itd.
Lesene barake za Abesinijo
Ajdovski podjetnik in podeštat Ri-zzato je dobil od vojaških oblasti naročilo za dobavo 30 lesenih narak. — Vsaka bo dolga 45 m, široka 8, ter zložljiva; stala bo 18.000 lir. Poleg tega bo Rizzatto izdelal tudi 15.000 komadov zložljivih stolic. Vse to je namenjeno v Afriko.
Tudi v Trstu grade 300 podobnih barak in se je radi tega nekoliko zmanjšala brezposelnost med mizarji.
Idrijski odpadnik skušal izvršiti samomor
Iz Idrije so poročali, da so se nekateri domačini "prostovoljno" priglasili za boj proti Abesincem. Izgledalo je na prvi pogled, kot da so se ti prostovoljci res iz samega navdušenja odločili za udelečbo v hudi vojni, ki se obeta.
Toda popolnoma drugačne vtise ima človek, če ve za vse podrobnosti, ki so se dogajale ob tem "prostovoljnem" javljanju. Značilen je primer prostovoljca JazbinSka-Jacóbini Jožeta, znanega izdajalca in človeka, ki sproti spreminja svoje prepričanje —- imeno vani je bil svoječasno nanireč navdušen sokol, a je po vojni spreminjal mišljenje kakor ga je zanašalo in kakor je bolje kazalo.
Že leta 1922 je postal fašist in prvi italinanaš v ídriji, s čemer se je vedno ponašal. Sedaj so ga hoteli za vse te zasluge odlikovati z Abesinijo in so ga pozvali, da se pokaže ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih kot velik fašist in Italijan. Prisiljen je bil torej javiti se neprostovoljno za prostovoljca.
S tem so hoteli obenem dati fašisti vzgled drugim. Moža pa je to silno pretreslo in mu ni šlo iz glave, da bo moral končno pustiti vse in oditi v A-besinijo. Nenadoma je dne 30. marca zginil z doma in taval okrog po dolini. Šele 1. t. m. so ga našli lahko ranjenega v nekem jarku blizu Kanom-lje pri Idriji. Prostovoljec je' hotel tako prej končati 'življenje, a se je le lahko ranil. Odpeljali so ga na dom in kmalu tudi opazili, da ni več prejšnji, ker je kazal vse znake blaznosti Vedno in vedno ponavlja samo besedo A-besinija ter govori o ženi ter otrocih.
ALBERT BELTRAM
priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene
Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles
Divaško letališče
Z lepim vremenom so pričeli na letališču pri Divači pod Vremščico z de lom. Kakor znano so to letališče pričeli delati že 1. 1929. Najprej so morali zravnati kamenit svet poln dolinic, da so uredili vsaj deloma nekaj prosto ra, sedaj pa kot zgleda nadaljujejo z delom, ker letališče razširjajo na vse strani. Tako bo imelo po predvidevanjih ploščino enega kvadratnega kilometra, če ne še več. Prostor so odvzeli kmetom in ga le doloma plačali. Sedaj nadaljujejo s tem odvzemanjem. Nekateri kmetje so zgubili skoro vso zemljo, zlasti njive in pašnike. Kraj sam sicer ni bil bogvo kako dobro obdelan in plodovit, vendar pa je za razmere, v katerih žive kmetje na Kra su, vsak košček zemlje dragocen. Letališče leži pod hribom Vremščica in tik ob železniški progi Postojna—Trst. Ob progi so uredili primemo postajališče s skladiščnimi -napravami. Vsako poletje, menda za vajo, sestavijo po nekaj hangarjev kovinske konstru kcije, ki jih pa v jeseni zopet razde-rejo in odpeljajo. Na letališču je stalno vojaška straža. Ceste, ki vodijo mimo,-so vse preuredili, tako da bi krajev, kdor pozna prejšnje razmere — sploh ne spoznal. Da ni to letališče namenjano kakim trgovskim in prijateljskim svrham s sosedi, je jasno. Lega sama niti od daleč ne dopušča take slutnje. Vojaški namen vseh del je viden, čudno je le pospešeno delo v teh razmerah.
Z razdeljevanjem balilskih oblek, skušajo fašisti pridobiti mladino.
Zastava za šolo
Prestolonaslednik princ Humbert je daroval ljudski šoli v Brezovici na Krasu italijansko trobojnico. Izročitev se je izvršila z običajnim pompom in so šolski otroci v Brezovici in vseh bližnjih vaseh imeli ta dan praznik.
Požar v Sežani
Dne 18. marca ponoči se jo vnel velik požar v hiši znanega sežanskega lekarnarja Brelicha. Povzročila ga je neka peč, ki je slabo funkcionirala in zanetila požar celi hiši. Tak-oj so prihiteli domači gasilci in mnogo sosedov, ki so pomagali z vsemi silami udušiti ogenj. Ker pa niso zmogli prevelikega napora, so poklicali še gasilce iz Trsta. Požar se je v kratkem času razširil na celo poslopje, tako da je bila tudi vsa lekarna z laboratorijem uničena, le nekatere stvari so še v pravem času rešili. Požar je tra-, jal pet ur in bati se je bilo, da se ne zapalijo tudi sosednje hiše Celokupno škodo cenijo na 100.000 lir, ki pa je baje krita z zavarovalnino.
Težka avtomobilska nesreča v Bazovici ,
Dne 18. t. m. se je zgodila tukaj tež ka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. Le golo nakjjučje je bilo, da ni bilo še več žrtev. Tega dne zvečer je velik kamijon s prikolico peljal 150 q asfalta iz Reke skozi Bazovice v Bergamo. Zaradi prevelike brzine in ostrega ovinka, kriva je bila pri tem tudi šoferjeva nespretnost, je prikolica z vso silo treščila v hišo posestnika in kavarnarja Metlike, in podrla zid. Na srečo ni bilo tisti čas v kavarni in drugih prostorih veliko ljudi, sicer bi imela nesreča hujše po sledice, tako pa so jo nekateri skupili le z majhnimi praskami in lažjimi ranami. Izmed treh oseb, ki so se nahajale na kamijonu, sta dve bili takoj mrtvi, a tretja je bila težje ranjena. Tudi hiša je trpela znatne poš-kodjbe.
IIIIIHIlItlllllltlllllllHH......MIIIIIIHI1..............................
Restavracija I "TRENTO-TRIESTE"|
l Točna postrežba in nizko ceno. —	%
| Igrišče za krogle. — Prostori pri-	j
| pravni za svatbe. — Domača godba.	| Rojakom se priporočata
Josip Brišček in Jakob Gjadrinovac
j AVELINO DIAZ 1754 — Bs. Aires |
| (Dve kvadri od parka Chacabuco) i
ruilllllllllItlllllllllllllllllllllMIllllllllllMIIIIIIIIIIIIHIIIIHHIIIHIIII.
•k + -b k -b Poročilo iz Ajdovščine
V Ajdovščini so so v zadnjem času izvršile velike izpremembe v osebah, ki iio bile na vidnih mestih in v vodstvu raznnrodov.alnega dela. Pisali smo že o Dorboloj'ii in o njegovi zanimivi pastirski dobi, danes pa,bomo poročali o dveh novih do zdaj še ne znanih, a nič manj, "slavnih" možeh.
Pred kratkim je namreč bil premeščen učitelj Carlucci, učitelj in
upravitelj šole z ženo učiteljico.
Ta se je udejstvoval kot vsak italijanski učitelj pri nas, pri vseh mogočih fagističnih ustanovah, zlasti pa je bil živahen tam, kjer je bilo kaj denarja. Končno so preiskave ugotovile precejšnje primanjkljaje, zlasti pri rdečem križu, društvu "Italia Reden-ta" in moral je kmalu nato pobrati šila in kopita ter oditi nekam v notranjost Italije.
Kakor pripovedujejo, ie bil premeščen v tak zakoten kraj, da ne more niti spraviti pohištva po pošteni poti v svoje novo stanovanje. Imenovani i'- bil v svojem delu zelo podel človek, Škodoval je kjer je le mogel. Dohodkov je imel skupaj z ženo mesečno o-koli 1.500 lir, a kljub temu ni svojih služkinj, ki so bile seveda domačinke, izplačeval ali pa jim jo dal le po 40 lir mesečno.
Kar ja pa najbolj važno, se ima župnik Fon za svoj izgon iz Ajdovščine največ zahvaliti temu človeku.
Carlucci je tudi tisti, ki je g. župniku ob odhodu iz Ajdovščine organizira! "mačje? muziko". Tesno in v najbolj prisrčnih odnošajih je bil z bivšim ajdovskim balilskim kaplanom Tagninom in nemalo si je prizadeval, da bi ga ohranil za Ajdovščino. V šoli sta oba popolnoma nečlovečko postopala z našimi otroci, jih pretepala in na vse načine .mučila, kljub temu, da je to po didaktičnih pravilih prepo vedano. Dokler je bil Pon župnik je bil najbolj vnet kristjan in je najbolj pridno hodil k maši. Ko pa je prišel kaplan Tagnin ni čutil več potrebe in ga pri maši ni bilo več videti. Bi-ez dvoma je imel nalogo nadzirati župnika Foiia.
Carlucci si je dalje pridobil veliko zaslugo za italijanizacijo ajdovske osnovne osemrazrednice. Bil je tako več let zagrizen nasprotnik vsega našega življa in kjer je le mogel prizadejal neprijetnosti našim ljudem.
Ni čtftino torej, da ga je moralo občinsko oblastvo s silo pregnati iz šolskega stanovanja in kraja, kjer je po svoji mili volji počenjal skoro kar je hotel. V Abrucih gotovo ne bo mogel več tako pretepati otrok in jih siliti, da mu bodo nosili jajca, masla itd. brezplačno. Tudi ne bo mog'1 siliti o-trok, da mu bodo lovili ptiče, kot je to delal v Ajdovščini. V ilustracijo njegovega značaja naj povemo še to, da so mu morali otroci ulovliene vrab ce, lastovice in druge ptiče pred njim ubijati.
Prodajalna jestvin in točilnica vina
Cenjenim rojakom se priporočata
BRATA KURINČIČ
Ui. Chiclana 3899, vogal Castro
U. T. 61 (Corrales) 3681 — Bs Aires Naročila se sprejemajo tudi po telefonu ter se blago dostavlja na dom. Príprávni prostori za sestanke naših rojakov. — OB NEDELJAH VHOD NA CASTRO 2296.
TOVARNA MOZAIKOV
TEOLINDO RODRIGUEZ
Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja
Koncesijonar portlandskolga cementa "SAN MARTIN"
SKLADIŠČE GRADBENEGA MAT ERIJALA
Añasco 2763	U. T. 59-1925
BS. AIRES Postaja Paternal
lir * # * # ★
Malo večjo smolo kot Carlucci pa je imel uradnik na delavskem sindikatu Pedezzi.
Ta mož je stanoval sicer v Lokav-cu, kjer je bila žena učiteljica, a ura-doval je v Ajdovščini. Radi nerodnosti pri razdelitvi in oddaji dela je bil odpuščen za vedno iz službe in izklju čen iz fašistične stranke, žena pa je bila premeščena nekam v Kalabrijo.
Ta mož je klical delavce iz notranjosti Italije, domačine pa podil domov in jim grozil z orožniki, če so se količkaj obotavljali pred uradom. V delo je vzel edino lo Lokavi e, ker se jih je bal, da ga ne bi na poti domov napadli. Kdor je hotel dobiti delo, ta brez drugega moral prinesti šunko ali košaro jajc, masla in «ličnega, kar si je seveda odtrgal od ust. Prirejal je vsemogoče skupne izlete delavstva v Gorico, Trst itd. Kdor se ni udeležil teh izletov in ni zvesto sledil zastavi, je bil brezpogojno odpuščen iz dela in ni bil več sprejet, čeprav mu je družina od lakote umirala.
Bil je zelo objesten in si često dovoljeval stvari, ki niso nikakor dostojne moža. Nekoč je v družbi z nekaterimi svojimi pajdaši napadel nič hudega slutečega fanta, ki je šel mimo in mu za vedno pokvaril levo uho. Mnogi so tako morali na težko delo pod Nanos ali Javornik, kjer so komaj zaslužili dnevno po 10 lir a še od tega so morali za hrano in prenočišče plačati podjetju dnevno po 8 lir, to tudi, če niso delali, kar se je zlasti v slabem vremenu često zgodilo. Ajdovščina se je s tem rešila nekaj oseb, ki so si skušale pridobiti zasluženje za fašizem, a so v svojem prevelikem navdušenju zgubile orientacijo in niso več ločilo med toni kaj smejo in kaj :ie smejo.
KRATKE VESTI
Novo šolo so začeli graditi v Do-bravljah na Vipavskem. Grade jo na travniku, nasproti bivši Zadrugi, nad cesto.
Velike vojaške vaje ob meji se bodo vršile baje to poletje. V Gore na Idrijo, v Ledine in druge kraje so pri šli italijanski generali proučevat teren, kjer bo vojska imela manevre.
V	Trebčah pri Trstu je umrla ga. Marija Kralj roj. Grgič, zevedna žena in skrbna mati. Od njenih treh otrok živi eden v Mariboru, dva pa doma na posestvu.
V	Karlovcu je umrl Karel Dej, doma iz Sv. Petra pri Gorici.
Franc Dujimovič, doma iz Rodika pri Divači, je preminul 23. marca na svojem domu. Imel je 65 let. Bil je priden kmetovalec in zaveden mož, ki se je aktivno udeleževal tudi dela v prid našemu primorskemu ljudstvu.
KROJAČNICA
P. CAPUDER
se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt 2
(višina ulice Cangallo 3500)
Valerio Godina
KONSTRUKTER
zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe v'seh vrslt
Velika izbera modernega mozaika
U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires

Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE.


Stran 4
NOVI LIST



r/s>


f/KSys^XS/i?
ZA pouk IN zabavo
"g
S
Vpliv razsvetljave na človeka -
Šele ko se nam oči preveč utrudijo, začnemo razmišljati o vzrokih te preutrujenosti. In potem zapazimo, da smo morda v postelji čitali ob slabi, popolnoma nezadostni razsvetljavi, le že, poševno ali tako, da je bila knjiga v polsenci. Morda smo šivali vsak dan ure in ure na šivalnem stroju tudi še tedaj, ko se je že delal mrak, mogoče pa tudi podnevi ali zvečer ob luči nismo imeli zadostne razsvetljave. Zato smo ves dan prokomerno napenjali oči in živce. Ali je bila luč nad pisalno mizo preostra, tako da so začele črke in številke na belem papirju migljati pred očmi. Ali pa sedimo zve čer okrog mize pod svetilko, ki ne sve ti dovolj ali morda meče senco na delo ali knjigo, ker sedimo izven svetlobnega kroga.
Mnogih obolelosti oči je vsekakor kriva slaba ali vsaj neprimerna raz svetljava. Zato bi morala gospodinja dobro ogledati si vse svetilke v hiši ter predvsem preudarki ali zares popolnoma odgovarjajo svojemu namenu, in ne služijo morda bolj za dekoracijo nego praktičnemu namenu. Mnogo bolje je n. pr., da imamo v istem prostoru dve ali celo tri različne svetilke in ima vsaka izmed njih nižjo razsvetljavno ipoč, kakor pa 50 ali 100 svečen ali morda še močnejši lestenec, ki pa vseeno ne daje vsi sobi dovolj razsvetljave. V kuhinji n. pr. je svetilka navadno samo ena, ki je pritrjena sredi stropa. Na ta način je re^ razsvetljen ves prostor, toda ako snaži gospodinja pri mizi zelenjavo, na vadno sama sebi dela senco. Luč bi pač morala prihajati od strani. Zato je dobro, da imamo na steni vsaj eno svetilko z manjšo svetlobno močjo, ki pa popolnoma zadošča, da razsvetljuje oni prostor, kjer gospodinja ali pomočnica dela.
čitanje v postelji je sploh škodljivo, ker pri čitanju navadno že oči nimajo prave, naravne lege; luč nočne svetilke na omarici tudi ni zadostna. Ako ležimo na hrbtu in držimo knjigo v roki, že polna luč ne pada na strani. Imeti bi morali posebej svetilko za či-naje, ki mora biti pritrjena nad vzglav jem.
A ne samo preslaba, tudi prejaka luč škoduje očem. V jedilnicah ima-
2
S
K

mo navadno lestence, ki imajo posamezne svetilke navzgor, kar ublaži ja-kost razsvetljave. Ako hočemo v taki sobi šivati, pisati, je dobro, da imamo še posebej stoječo ali prenosljivo svetilko. Troške zanjo si prihranimo s tem, da nam v dolgih zimskih večerih dostikrat ne gori ves lestenec nego samo ena svetilka. — Za prostore, kjer ne opravljamo poslov, ki bi zahtevali natančno razsvetljavo, so priporočljive za svetilke krogle iz mlečnega stekla,
KOLIKO STANE KRIZA
Francoski list "Peuple" je na podlagi gradiva, zbranega po Društvu narodov, izračunal, koliko škode je na pravila gospodarska kriza. Samo na kmetijstvu znaša škoda od 'Rta 1930 okrog 23 milijard zlatih dolarjev. K temu je pa treba prišteti še nalašč u-ničene sirovine, kavo, žito, vino itd., da bi cene ne padle. Če vzamci.no za podlago cene iz leta 1929, znaša vsa škoda okrog 30 miliard zlatih dolarjev. Ogromno škodo je utrpela tudi in dustrija. Leta 1929 se je cenila svetovna proizvodnja na 90 milijard zlatih dolarjev. Če odštejemo sovjetsko Rusijo, ki krize v našem smislu ne pozna, ostane okrog 86 milijard zla-lih dolarjev. Po cenah iz leta 1929 zna ša škoda v industriji okrog 135 milijard zlatih dolarjev. Izgubo veletrgovine in prometa ceni francoski iist na 50 milijard, izgubo male trgovine in svobodnih poklicev okrog 35 milijard. Skupaj bi torej znašala izguba glede
* V + V * V
r/S\S/
ua cene iz leta 1929 okrog 250 milijard zlatih dolarjev. Kaj pomeni tp nam postane jasno, če pomislimo, da so cenili vse svetovno železniško omrežjo z vozovnim parkom, z vsemi poslopji in skladišči ter elektrarnami vred pred krizo na 60 milijard zlatih dolarjev, trgovsko mor narico vsega sveta s pristanišči, kanali in drugimi napravami pa na 25 milijard. Svetovna vojna je stala človeštvo okrog 170 milijard zlatih dolarjev in tako vidimo, da nam je prinesla gospodarska kriza mnogo večjo škodo.
GUBE OKOLI OCI
Gubice okoli oči niso toliko znaki starosti, kakor pa znaki presuhe kože. Zato je važno, da damo koži potrebno maščobo.
Zvečer si umijemo obraz s toplo vo do in ga potem dobro obrišemo. Ves obraz si namažemo s kakšne mastno kr^mo, ki ima v sebi vazelino ali pa lanolin.
Tista mesta okoli oči, kjer so se nam napravile gubice, namežemo precej na debelo z maščobo, ki se čez noč vpije v kožo. Okoli oči se ne smemo nikoli masirati, ker bi se nam sicer koža preveč raztegnila in bi se gubice leše bolj poglobile. Če bomo deset dni skrb no mazali obraz, bomo lahko že opazili prve uspehe.
VINSKE KOPELI
V Smallfortu, središču kalifornijske vinske industrije, so nedavno otvorili kopališče, kjer se lahko vsak gost o-kopa v vinu, ki je v tem kraju zaradi obilne produkcije prav malo dražje od vode. Vino v kadeh najprej nekoliko segrejejo. Kopalec se i^ito vleže v kad in ostane v nji kakšne pol ure. Pravijo, da takšna vinska kopel silno poživi bolnika in da pomaga ta kura zlasti pri boleznih prehlada
ŽENSKI KOTIČEK
MIGLJAJI ZA HIŠNE G 0 SPO D IN JE
krojacnica
LEOPOLD USAJ
NÍUDI CENJENIM KLIJENTOM NAJBOLJŠE BLAGO IZ ANGLEŠKE TOVARNE "CAMPE R"
CENE ZMERNE
Diplomirana Krojačnica
GARMENDIA 4973 — PATERNAL
(Pol kvadre od žel. postaje)
Charlóte Junemann, obsojena v Berlinu na smrt, ker J3 zanemarjala svoje tri otroke, ko se je z drugimi moškimi vlačila okrig, da so vsi trije od lakote umrli. Junemann je noseča ter sb ho kaz: i izvršila, ko bo porodila
BLEDA LICA
Malokateri ženski se prilegajo bleda lica. Skoraj vsaka ženska, ki ima lepo rdeča lica, je videti mlajša, kakor je v resnici. Zato bi morale ženske posvečati nekaj pozornosti svoji barvi. Bledost utegne biti posledica bolezni, v sladkokrvnosti ali podobnih vzrokov. Lahko je pa tudi posledica pomanjkanja svežega zraka. Uradnice ki presodijo ves dan v zakajenih, ne-prezračnih pisarnah, so posebno podvržene bledosti. V tem primeru lahko kaj kmalu odpravimo bledoličnost.
Po uradnih urah morate brezpogojno napraviti daljši izprehod. Med hojo pazite na to, da globoko vdihavate zrak. Zjutraj in zvečer se umivajte najprej s toplo, potem pa še z mrzlo vodo. Taka menjalna kopel povzroča hitrejši obtok krvi, in lica se kmalu pokrijejo z rdečico. Prav tako pomaga slabokrvnim tudi veliko gibanja na svežen zraku. Pozimi sicer izprehodi niso Bog si ga vedi kako prijetni, ven dar, če smo dobro obuti in dobro o-blečeni in če hitro stopamo, se kmalu ogrejemo in ne čutimo mraza tako zelo.
. Tistim, ki jim sveži zrak n» pomaga da bi dobile zdravo, rdfečo barvo, so lahko prepričane, da se za njihovo bledoličnostjo gotovo skriva kaka bolezen.
Lažje osnažiš posodo, katere se drži mleko, testo ali ostanki močnate jedi, ako jo pomiješ najprej z mrzlo vodo, nato pa šele izplahneš v topli vodi, ki jo rabiš za pomivanje.
Gumijaste gobe osnažimo, če jih po ložimo za en dan v vodo, ki ostane,, če smo delali sirovo maslo (puter,) ali pa jih denemo v vodo z malo kisa. Nato jih dobro iztisnemo in izperemo v čisti vodi. Še boljše se da taka goba očistiti, če jo denemo za en dan v vodo, v kateri smo raztopili žličko boraksa ali pa ji dodali žličko salmi-jaka. Nato je treba gobo dobre ožeti in jo dati posušiti.
Limone. Ako limone pred uporabo malo segrejemo, nam d.aje več soka nego mrzle.
ZA KRATEK ČAS
Pri prijatelju
"Posodi mi 100 pesov, Janez!" "Preljubi Jože, posojati denar se pravi razbiti prijateljstvo in najino pri jateljstvo je vendar več vredno, kakor 100 pesov, kaj ne?"
Res je. Potem pa mi posodi 1000 pesov!"
Na grobu!
Tu počiva Elija Potez, umrl v 70. letu starosti. Komaj je revež zagledal luč sveta, že ga je neusmiljena smrt pobrala. — —
Nepričakovan odgovor.
"Gospod Turek, znano mi je, da ste včeraj poljubili mojo hčer. Kaj nameravate torej?"
"Gospa, hočem biti iskren Moj namen je... nikoli več poljubiti vaše hčere."
Pl
MALI OGLASI
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča
SEBASTIAN MOZETIČ Oso rio 5025 — Paternal
ŠIVILJA - MODISTKA
izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak
Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto)	UT. 50-0944
DR. MIGUEL F. VAQUER
Zdravnik bolnišnic Rawson ñn Sala-lerry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744	UT. Liniers 548
POZOR!
Slov. babica dip!. v iPragi in Bs. Airesu, specializirana v porodniških in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso se priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bolne. — Prvi pregled brezplačen. — Sprejema od 7—21 in ob nedeljah od 8—20 ure. Sprejema tudi porodnice v oskrbo.
FILOMENA BENEŠ - BILKO VA
PREKOMORSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
V	maju:
7. M te. Pascoal
9.	Florida
10.	Almanzora
13. Oceania in Madrid
Proti Evropi odplovejo
V	maju:
4. C. Arcona 7. Augustus in Eubee
9.	C. S. Agustín
10.	Gral. Artigas
•f
trj,
i me g.
tav dej Pri vej Vz
<ln >
VOl
tal da
ra
ce I 8ii
VREDNOST DENARJA
100 dinarjev 100 lir 100 šilingov
1 funt šterling 100 fr. frankov 100 čsl. kron 1C0 dolarjev
9.10 32.60 158.5«
18.$ I
26." 17.-
393.|
LIMA 1217
U. T. 23—3389
ŽENITNA PONUDBA: Izseljenec, podjetnik, želi znanja v svrho ženitve s Slov?nko Jd 32 do 40 let. Le resne poaudbo na upravništve lista pod zn. "Resnost".
KROJAČ, diplomiran v Bs. Airesu, Vam napravi obleko po najmodernejšem kroju in po najnižji ceni.Rojakom se priporoča: JOSIP FAGANEL, Soliš 1235 (blizu trga Constitución).
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik en» sliko v barvah
MARKO
R A D A L J
Specialist v modernem slikanj,"'
Facundo Quiroga 1275. Dock S®
-----—
PRIPOROČAJTE
Novi list!
BAR - RESTAVRACIJA ZEPPELIN"
t«
25 de MAYO 722 U.T. 31-397? Izvrstna godba od 3. pop. do 1. P® I polnoči. Odprto podnevi in ponoči J
Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilines chop $ 0.25 Samo pristna pijača
Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju
KRIZI IN TEŽAVE
Dr. Leon Brančko
(Nadaljevanje
Tone se je zravnal. Na dušo mu je legla zavest, kako je vendar lep ta šir ni božji svet, tudi zdaj, ko ni več v cvetju, ko polaga račun svoji rasti v pomladi in poletju. Naravnost k srcu segajoča je sanjava otožnost prirode. Tonetu se je zdelo, kakor da so oči narave obrnjene nazaj v preteklost, kakor da se poslavlja od svojih nade budnih, mladih in zornih eanj. Kakor dekle, ko odlaga svoj lišp in lega k počitku.
"Rezika!" je vzkliknil Tone in razprostrl roke. "Za koga cveti tvoja lepota? Ti moja ljubezen, moje življenje, moja smrt. Zakaj zametuješ moje vdano srce!"
Bolezen vzdih se mu je izvil iz prsi. Oči so mu krožile po obzorju. Jesen, jesen...
Ni še pričel prav živeti in že je od-cvetelo v njem. V tisti noči po nevihti je padla slana in kruto pomandrala njegovo mladost, njegovo pomlad. Dá, tudi v njem je nastopila jesen. In zato ga j« vleklo z vso silo tja ven v naravo, tja gor v hribe, tja gor, kjer kroži kragulj in preži na zrelo življenje.
Tam bo obhajal sv. mašo, v tem ve likom božjem hramu, kjer je solnce sveča in ves ta prostrani svet oltar. Tam ga ne bo nihče motil, nihče zve-
davo ogledoval in nadlegoval. Tam ne bo ljudi.
Saino veter, sapisa božja, mu je hladil razpaljena lica. Samo temu bo potožil svoje gorje, da ga ponese pred prestol Vsemogočnega. To bo najlepša in najiskrenejša njegova molitev.
S tem jasnim ciljem pred očmi je stopal Tone lahkih in prožnih korakov čez polja in travnike, potem navkreber skozi gozdove, mimo hiš. Tu pa tam je obstal in se ozrl. Tam spodaj, v dolini, se je svetil trg, na zgornjem koncu bela farna cerkev, tam ob strani pa ga je prijazno pozdravljala njegova hiša. — Njegova? Kako dolgo še?...
In spet je stopal Tone dalje. Vedno višje in višje se je spenjala njegova pot. Gozdovi so prenehali, začela se je gola planjava. Le tam na samoti je sameval bor in molel svoje veje proti nebu. "Zapuščen in osamljen si, kakor jaz" je šepetal Tone. "Žaluješ tudi ti zá svojo vitko jelko in steguješ svoje roke po njej?"
Bridko se je nasmehnil in pobožal hrapavo deblo. "Ti in jaz, oba stojiva sama na svetu. Globoke gube in braz de je zarezala žalost v tvoje telo. In zdaj? Kaj ne, tudi meni se bere na obrazu, koliko trpim zaradi svoje jelke."
Nizko robidovje se mu je zapletlo med noge. "Me uklepaš k mojemu sotrpinu? Hočeš, da ostanem in umrem tu v tvojem objemu? Ne, ne! Morain še k povodnemu možu! Morda vé on kak lek moji bolezni."
Tako se je šalil. Toda v očeh mu je sumljivo zalesketalo. Trpko je zama-
hnil z roko in nadaljeval svojo pot. — Na vrhu so ga že od daleč vabili borovi pritlikavci v svoj j sredo, kakor da čuvajo zanj izredno skrivnost. Za trenutek se mu je zazdelo, da nekaj svetlega migota izza njihovega obroča, ni pa se dalo razložiti, ali je to vodno zrcalo ali kaj drugega. Pristopil je bližje. Toda, kaj je to? Ali ni bilo, kakor da bi nekdo krčevito jokal *za tem grmovjem, tam pri jezeru?
Tiho, korak za korakom, se je bližal Tone. Previdno, kakor da se boji dirati v sveto bol tega človeškega bitja, je razklepal veje in stopal na nihajoča debla. Prišel je tu gor v želji in trdnem prepričanju, da ne bo srečal tu žive duše. Toda čim je zaslišal človeški glas, ni zbežal pred njim, kakor bi to gotovo storil spodaj v dolini. Nasprotno! Kakor začaran je sle dil temu nepričakovanemu pojavu človeške bližine. Zavest, da je tu zgoraj vrh Pohorja razen njega še kdo, ki morda trpi enako ali še bolj kakor on sam, mu je hipoma izbrisala vso mržnjo do človeške družbe. Želja: pomagati, tolažiti — je v trenutku premagala vse druge pomisleke.
Komaj pa je tako oprezujoč in zatajujoč dih, prispel skoro na'rob boro vju, se je vzdignila pred njim kakor iz tal, tik pred jezerom, vitka ženska postava. Dolgi črni lasje so ji razpuš-čeni vihrali po hrbtu. S krikom: "Marija Puščavska, odpusti mi!" — je pla nila, roki roteče sklenjeni proti nebu, in drvela po nizkem robu nizdol v vodo. ..
Kakor bi trenil, je Tone predrl zadnje ovire. Skok, dva, — in bil je pri
njej, baš, ko se je zavihtelo telo, da se vrže v tolmun. Z močno roko je pri jel obupanko. Le trenutek še, in bilo bi prepozno. Ko pa jo je prinesel in položil na trato med jezerom in borovjem, je ostrmel. Kolena so mu klec nila in v strašni zaprepaščenosti je za vpil, ne — zarjul:
"Rezika! Za božjo voljo! Rezika — ti?
Počasi so se Reziki odprle oči. Polagoma, kakor že z onega sveta, se ji je vračala zavest.
"Tone!" je zašeptala in blažen smehljaj ji je šinil preko obraza. Naslonila je trudno glavo na njegove prsi in spet zaprla oči. "Prišel si... Moj Tone!"
Mahoma pa se je zdrznila. Kakor da se je še le sedaj spomnila vse grozotne resnice, se je odmaknila od Toneta, Vsa preplašena upirajoč vanj ve like oči. "Ne dotikaj se me! Kdo te je klical? Zakaj me nisi pustil umreti?"
"Rezika! Glej, ne huduj se! Bal sem ee, da znorim ali pa da napravim neumnost tam spodaj. Zagabil se mi je svet, ono mravljišče, polno ljudi tam spodaj. Nisem strpel več. Iskal sem zraka, iskal luči! Tiščalo me je v pršiti, dušilo me je, tam spodaj. In pri šel sem tu gor, da praznujem nedeljo. Glej, in doživel sem največji praznik — našel sem tebe! Rezika, če bi ti vedela, koliko sem pretrpel zadnje te dne zaradi tebe! — Vsepovsod si mi manjkala. Življenje mi je ginilo, ka kor se izgublja vrelec v puščavi. Brez tobe mi ni živeti!"
"Tone!... Ne govori... ne govori tako! Ne smem vas poslušati. Saj ni-
ti ne veste, kaj se je zgodilo."
"Ne, Rezika,... gospodična Rezika! Pustite me, naj izgovorim. Naj vam povem, kar mi že mesece in mesece leži na srcu. Tiho in skrito sem nosil do sedaj za vami svojo ljubezen, bal sem se odpreti usta, da vas ne bi raz-žalil. Toda čim bolj sem jo zatajeval, tem višje je švigal njen plamen, dokler ni začel lizati že na mojem življenju samem. Sedaj pa, ko vas spet vidim po tolikem času hrepenenja, vam povem na ves glas, da vas ljubim — ljubim nad vse na svetu. Bodite moja žena!"
"Kristus nebeški! Tone! Ali ste me zato rešili željene smrti, da me sedaj mučite in se z menoj šalite? Smatrala sem vas za bolj tenkočutnega."
"Zaklinjam se vam pri vsem, kar mi je sveto, pri spominu na mojo nepozabno mater, da mi je sedaj tako resno pri srcu, kakor niti pri najslo-vesnejšem opravilu v cerkvi. Jaz da ti i uganjal šale z vami? Nikdar še tega nisem storil, najmanj pa v tém svetem trenutku, ki odločuje pri meni o življenju in smrti. Rezika, rotim vas, ne odklanjajte moje roke, bodite mi žena!"
Rezika je povesila glavo in prva debela solza ji je zdrknila po bledem licu. Od daleč so na lahnih perutih pri brneli zvoki zvonov. Pri Sv. Lovrencu so je baš vršila glavna sv. maša. Bilo je, kakor da bi tudi cerkev pošiljala svoje pozdrave tu gor na vrh Planin ke, kjer se je dvoje človeških src borilo za svojo usodo. Oba je prevzelo neko svečano razpoloženje, kakor da sam Oče nebeški govori z njima. Po
dolgem molku je prva spregovoril8 Rezika:
"Hvala vam, Tone, za vašo ponudb0. Toda... jaz ne morem sprejeti... vc¿ Še pred tedni, dá! Pred dnevi še, i«or da, zdaj pa... po tem dogodku...
"Rezika! Ni je reči na svetu, ki 1)1 naju še dalje mogla ločiti. Samo, ak° vam gori v prsih trohica ljubezni d° mene! Naj se je zgodilo karkoli, sem vam zapisan za vse življenje. N® sil vas bom na rokah kakor svoj n»)' dragocenejši zaklad. Zuiji na tel»1" rokah bodo do mojega zadnjega vzd1' hljaja govorili o moji večni ljubek"1 do vas. Vse moje misli in želje bo"" posvečal edino le vam."
"In, Tone... vi... niti ne vpraŠ9' te, ali... ali sem vas vredna, še vre<* na po vsem tem, kar se ie zgodil0* Jaz... nisem več... kakor sem bila-
"Molčite, za Boga, ne obtožujte s"
Za mene ste bili, ste in ostanete no vzor ženskih kreposti. Kar je h'10'
Tlif
je vaša zadeva, ki se mene prav »
ne tiče. Vi ste moje solnce, ki &
čistosti ne more nihče in nič skali"'
i t"
Dajte samo, da me bo bo grelo,
prosim, bodi'®
enkrat vas
solnce! Še mi žena!" Pritajeno ihtenje mu je odgovor1'0' "Kako si dober, Tone! Kako blaz°' na sem v tvoji ljubezni! Tako mi JC| kakor da se v njej nanovo preraja11' vsa čista in neomadežemaria. In...
ifl1 vda-f*'1
se tudi zavedam, vedno bolj jasno postaja, da... te ljubim s pravo no žensko ljubeznijo. Dá, vedno 6
OdK»r
te ljubila, ljubila samo tebe. to poznam, si stal pred menoj, tihe možatosti.
v»
of
IZDAJA: Konsorcii "Novega lista"
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.