Političen list za slovenski narod.
Pj pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Scmeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1jlQ. uri popoludne.
Štev. 120.	7 Ljubljani, v soboto 26. maja 1888.	Letnili XVI.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 25. maja.
Budgetna razprava.
(31. dan.)
Predno poročam o današnji seji, mi je še nekaterih reči omenjati glede Ferjančičevega govora. Iz prejšnjih časov je znano, da so bili koroški poslanci najbolj pazljivi poslušalci, kadar se je oglasil kak slovenski poslanec, ker jim je slaba vest očitala, da bo gotovo razpravljal tudi koroške zadeve. Navadno so govornika ustavljali s svojimi . opazkami in neslanimi klici, ali so ga pa skušali vsaj zbegati. Konečno se je kdo izmed njih oglasil, češ, da vse to ui res, da jo nesramno natolcevanje, laž ali obrekovanje.
Ko je govoril dr. Ferjančič, ni bilo nobenega Korošca videti ali slišati; menda so si mislili, da je zastonj ugovarjati, ker jim nihče več ne verjame, zato so raje ostali doma in so prišli v zbornico še le drugi dan potem, ko je govoril Ferjančič. Namesto njih je graški poslanec dr. Deršatta, najbrže od njih naprošen, nekoliko zavračal dr. Ferjančiča, ali ne s posebno srečo. Glavni porok za dobre razmere med Slovenci in Nemci na Koroškem in za zadovoljnost s tamošnjimi sodišči mu je bil poslanec Abuja in neka izjava njegova v koroškem deželnem zboru. To je seveda ravno tako, kakor če bi hoteli našega g. Dežmana klicati na pričo, da Slovenci na Kranjskem neusmiljeno zatirajo nemško prebivalstvo. Njegovo trditev glede števila slovenskih in nemških prebivalcev je dr. Ferjančič precej včeraj zavrnil in dr. Deršatta je bil pošten dovolj ter pripoznal, da mu je neki tovariš podal napačne številke in zamenjal volfsberški okraj s šentpavelskim. Dr. Foregger, ki je pri dotičnem odstavku zaklical: »Tako pačijo resnico!" bil bi torej bolj prav storil, ko bi bil to očitanje obrnil do svojih lastnih tovarišev. Ali on ni bil tako pošten, kakor Deršatta, da bi bil preklical svoje natolcevanje. In nekaj prav enakega nahajamo danes v stari „Pressi", ki čisto prezira Ferjaučičev popravek glede slovenskih pre-
LISTEK.
Optimizem v pesimizmu.
»Sem dolgo upal in se bal" — »Slovo, sem upu, strahu dal." Te klasične besede našega »neumornega" pesnika (kakor ga je označil jako odličen gospod pred mnogobrojnim občinstvom slovenskim in češkim povodom slavnostnega izleta v gorenjsko »podobo raja"), prihajale so mi v ravnokar minolih dneh pogostokrat na misel.
Naša ožja in širja domovina se mora sedaj nadejati lepše bodočnosti.
Še enkrat niso minoli kvatri, odkar sem izrazil tu v pritličji svojo bojazen glede kranjske gimnazije. Radostno pripoznam in h krati obžalujem danes, da sem v tej zadevi zapisal nekatere stavke preveč v pesimističnem smislu.
Da definitivno zapade nižja gimnazija v Kranji, bali smo se in tresli! Uprav te dni pa sem čital v domačem listu, da je naučni minister o svojem času govoril celo o tem, da bi se ustanovili novi gimnaziji, in sicer, kaj pravite, kje? Hitro na dau: V Bohinji in Krakovem!
bivalcev v šentpavelskem okraji. To ni lepo od lista, ki služi vladi, ki vladne nasprotnike gladi in zagovarja, zagovornike njene pa kolikor mogoče prezira ali pa celo graja in napada.
Danes je bil brez razprave potrjen proračun najvišjega računskega urada in penzijskega zaklada. Predsednik je bil prezrl, da so bili vpisani nekateri govorniki in jih ni pozval; ali pritožili so se zaradi tega pri njem in dovolil jim je, da so smeli pozneje govoriti, kar je bilo seveda brez pomena, ker so bile dotične točke že rešene. Govorili so Ver gani, Hren in Wildauer o penzijskem zakladu za uradnike ne oziraje se na prošnje svojih tovarišev, da naj ne govore več, in da zlasti kmečkim davkoplačevalcem gotovo tudi ne more biti po volji, ako njih zastopniki zagovarjajo povekšanje pokojnin, ki je brez povekšanja davkov nemogoče.
Pri podporah zemljiško-odveznih zakladov govoril je dr. V i tezi č o zemljiščnem zakladu istrskem in o slabem gospodarstvu ž njim. Reč spada v deželni zbor, zaradi tega so se nekateri poslanci pritoževali pri predsedniKu, da sploh pusti o tej zadevi govoriti. Dr. Smolka je res enkrat ustavil govornika in ga opominjal, da pretresa reči, ki ne spadajo k stvari, ali dr. Vitezič je bil nenavadno razburjen in se je skliceval na silne krivice, ki se gode istrskim Slovanom ter je prosil predsednika, naj mu bo vendar dovoljeno razkriti te krivice, da jih čuje in izve celi svet. Dr. Smolka je molčal in Vitezič je smel svoj govor končati preČitavši nekaj člankov italijanskega časnika »Ecco di Pola", v katerem italijanski pisatelji sami najojstreje obsojajo italijansko večino istrskega deželnega zbora in slabo gospodarstvo njeno. Napačno je ravnal govornik, da je v državnem zboru razkrival namene istrskih Slovanov in njih priprave za prihodnje deželne in državne volitve. Previden človek vse to na tihem pripravlja in svojih namer ne obeša na veliki zvon, da tega ne izvedo nasprotniki in se o pravem času ne pripravljajo na skrajni upor.
Ob eni popoludne je bil dovršen državni proračun, potem je bil brez ugovora sprejet finančni
Gospoda moja! Smete mi verjeti, da je bila tako tiskana vest za-me strela z jasnega neba. Poprej se je toliko pisalo, razpravljalo, sklepalo, pretilo in — ne vem kako bi že rekel — bornbar-dovalo: sedaj pa kar na vrat na nos izve človek, da utegnejo celo Bohinjci in Krakovci dobiti novi gimnaziji.
Nekateri poslanci so šli naučnega ministra po-praševat, ali še kaj misli, da bi se ustanovile nove gimnazije? Tega seveda naj pa nikar nikdo ne meni, da je bil med onimi poslanci n. pr. plemeniti poslanec zgorenje strani dežele kranjske; saj se njegovo ime sploh ne čita z lepa med delujočimi poslanci v državnem zboru. Sicer pa so bili v oni deputaciji le poslanci — poljski!
Ko bi moja malenkost imela v teh zadevah kaj govoriti, predlagal bi gimnazije tudi šo marsikje drugod. Prav kmalu bi se morala ustanoviti n. pr. v Slovenjem Gradci, in sicer za ženske. (Jaz sem namreč ves vnet za žensko emancipacijo.) Potem bi človek vsaj ne dobival slovenskih listov pod čisto nemškim naslovom in hrvaškim opravičevanjem. Tudi tacih-le stavkov bi človek več ne dobival pred strmeče oči, kakor n. pr.: »Memento homo, ut pulvis eris et pulverem reverteris", kar se pravi:
zakon in konečno oboje potrjeno tudi v tretjem branji, kar se dosedaj še nobeno leto ui zgodilo. Gospodska zbornica bo proračun rešila precej prve dni prihodnjega tedna, potem pa pride menda še enkrat v poslaniško zbornico nazaj, da potrdi dispozicijski zaklad, ki ga bode gospodska zbornica neki zopet postavila v državni proračun, ker je bil prvikrat odklonjen le vsled napačnega štetja glasov.
Drugi dnevni red.
Druge reči dnevnega reda, ki so bile danes rešene, so bile brez posebnega pomena. V špiritni odsek je bil izvoljen dr. Pscheiden, dalje je bilo sklenjeno, da se v sodnijsko preiskavo zoper barona Romaszkana no privoli, pač pa v preiskavo zoper poslanca Blocha.
Veče in splošne važnosti je podaljšanje zakona z dne 31. marca 1875. D. Z. št. 52, glede oproščenja od kolekovine in pristojbine in polajšav pri izbriso-vanji manjših vknjiženih dolgov.
Ko je bil podaljšan obrok za dovršitev železnice iz Tabora v Pizek, pričela se je razprava o pogodbi z avstrijskim Lloydom, ki bode malo dlje trajala, katero pa hoče predsednik vendar danes dovršiti. Pri glavni razpravi so vpisani kot protigovornik Hall-wich, kot zagovorniki pa Stalitz, Hevera in Burg-staller. Jutri menda ne bo nobene seje, drugi teden pa se prične razprava o špiritnem davku.
Prvi občni zbor „Kat. tiskovnega društva".
V Ljubljani, dne 24. maja.
(Dalje.)
V 6. odborovi seji dne 23. septembra — navzočih bilo je 12 odbornikov — bil je predsednikom izvoljen gosp. profesor Zupančič.
Da bi izplačali po pismeni pogodbi dogovorjenih 7 tisučev brž ko brž, in ker je bilo še mnogo drugih potrebščin pri bukvarni in tiskarni, naredi društvo 9000 dolga.
»Spomni se, o človek, da si prah bil in se v prah povrneš."
No, pa sem zopet zašel v pesimizem 1 Saj bi se moral vendar malo bolj pomuditi pri optimizmu. Kaj je pa tudi sile zlasti nam, kar nas ni toba-karjev! Ko bi bil jaz strasten tobakar, ki ves gori za cigarete, cigarete pa zanj, kakor n. pr. poslanec grof Wurmbrand, potem bi že bolj kazalo jadiko-vati in v elegičnem slogu javkati tu pod črto.
Jako zanimivo je, da tako-le izvemo, za kakšno boleznijo boleha ta ali oni poslanec. Zato se pa noben poslanec ne potegne, da bi se štirikeberski »pajkeljci" nekoliko zredili, kar bi kolikor toliko pomagalo tudi priprostemu ljudstvu, katero želi kaditi samo domač tobak, ne pa tudi inozemski papir in inozemske tobačne smeti.
Še mnogo boljše bi pa bilo, ko bi se našim zastopnikom posrečilo borzni davek prav visoko priviti. Od Židov tlačeno ljudstvo bi jim stiskalo roke še bolj zadovoljno in še krepkeje, kot se je to zgodilo zadnje dni na Francoskem pri Bouhn-gerji, kateremu so menda kar roke zatekle in se ožulile, ker jih je moral v eno mer podajati.
Sklenem, da se še jaz ne ožulim nad današnjim listkom.	Tine Balant.
5. oktobra izplačali smo znesek za bukvaruo; 15. novembra dali na račun tiskarne 4000 gld., in 10. decembra še ostanek s pogojenimi obrestmi vred. S tem je odbor vsled sklenjeno pogodbe izplačal g. Jeriču ves dolg ter od njega prejel pobotnice, iz katerih je razviduo, da je »Katoliško tiskovno društvo" njemu nasproti storilo svojo dolžnost.
Društveni namen izvrševati pričel je odbor s tem, da je v svoji 7. seji dne 19. oktobra sklenil na podlagi § 2. društvenih pravil, »Slovenca", dokler bode v pravem duhu vredovan, tako podpirati, da se bode v društveni tiskarni tiskal za tako nizko ceno, da se ž ujo poravnd samo časniški kolek ter plačajo stavci.
V naslednjih treh odborovih sejah: v 8., dne 14. novembra 1887, 9., dne 18. januarija 1888, ter 10., dne 16. aprila, obravnavale so se tekoče notranje društvene zadeve. Pri zadnji določil se je tudi spored današnjemu občnemu zboru.
To so glavni dogodki in dejanja »Katoliškega tiskovnega društva" od njegovega početka pa do 20. t. m.
Udov ima društvo do danes 222, namreč 21 dobrotnikov, 64 ustanovnikov in 137 letnikov. Žal, še majhno število 1 A odbor trdno upa, da se oglasi še veliko novih udov, vzlasti mnogo dobrotnikov in ustanovnikov!
Dolžnost mi je, da slavnemu zboru nekoliko posebej povem, kako je s tiskarno našo in z društveno bukvarno.
Tiskarna ima za sedauje število stavcev dela vedno dovolj. Ljudij imamo v tiskarni nastavljenih 12. Tiska se ondi redoma: »Slovenec", »Duhovni Pastir", Kržičev »Angeljček", od novega leta dalje tudi »Laibacher Dioecesanblatt", dr. Larnpetov »Dom in Svet" ter seveda vse potrebščine naše bukvarne.
Knezoškofijski ordinarijat, nekateri zastopniki zavarovalnih bank, »Katoliška družba", »Vincencijevo društvo", nekateri farni uradi, nekatere trgovinske hiše, nekaj zasebnikov pri nas naroča vse ali skoraj vse, kar potrebujejo tiskovin.
Vsled toliko raznovrstnih naročil sprevidel je odbor, da treba tiskarno takoj nekoliko povečati. Zato je od c. kr. ministerstva financ vzel s 1. majem 1.1. v najem k dosedanjim prostorom v erarični hiši na Valvazorjevem trgu št. 5 še podstrešje nad njimi. — Ker smo z jednim samim strojem v vedni nevarnosti, da nam za kak dan tiskarsko delo zastane, če se stroj pohabi, naročili smo še drug stroj. Ob jednem pa bodemo dosedanje prostore drugače vre-dili. Naročili smo tudi novih črk in raznih okraskov, da bodemo mogli ustrezati vsem raznim zahtevam.
Bukvama naša, pri kateri posluje pet ljudi, je na dobrem glasu. V kupčijski zvezi je s premnogimi knjigarji v Avstriji in zvunaj Avstrije. Njena trgovina imenovati se sme prav živahna. Skoraj vsa slovenska duhovščina prejema pri njej svoje književne potrebščine. »Duhovni Pastir", ki izhaja v zalogi »Katoliške bukvarne", ima naročnikov tudi mej brati Hrvati. Postreže bukvama slehernemu rada in urno, kvarljivih tiskovin pa nikomur in nikoli ne naroča.
Iz teh podatkov sprevidite, čestiti družbeniki, da se more stanje obeh naprav tiskovnega društva
Izlet v Postojino.
Krasno lepo vreme privabilo je binkoštni ponedeljek mnogo ljudstva od blizu in daleč v podzemske čarobne prostore sloveče postojinske jame. Tudi mi Ljubljančanje ljubimo božjo naravo in srčemo radi sveži zrak, zato se nas je mnogo vde-ležilo s posebnim vlakom tega binkoštnega izleta. Kratkočasna bila nam je vožnja; za to so skrbeli moji nemirni tovariši iu vojaška godba, ki je igrala na posamnih postajah. Mimogrede povem le še to, da je moj prijatelj na neki postaji hotel splahniti si v grlu železnega konja sajasto sapo ter po bližnjici do Gambrinovega hrama skočiti čez plot. No, nesreče koraki so dolgi, kakor i mojega prijatelja, ki je za pete obvisel na plotu, po naravnih postavah telesne privlačnosti poljubljal zemljo, grizel travo in klical na pomoč, kakor ptica v precepu, dokler ga ni smrtne nevarnosti rešila usmiljena roka sopoto-valčeva. Daljna vožnja je bila brez večje nezgode.
V Postojino došle pozdravljali sta nas visoko s hriba nad trgom, kjer gnezdijo sove in kavke, dve veliki zastavi, cesarska in narodna; tudi v trgu so kazale nekatere z zastavami okrašene hiše, da v
splošuo prav ugodno imenovati. Tiskarna in bukvama ste že sedaj toliko utrjeni, da so bodete — tako upamo — čezdalje lepše razvijali.
Da se je naše društvo že v teh mesecih toliko učvrstilo, zahvaliti se moramo za Bogom najprej premilostnemu gosp. knezoškofu, ki so nam bili od prvega začetka pa vseskozi prav velikodušno na pomoč. — Nadalje odbor hvalo izreka vsem dru-štvenikom, in vzlasti še dobrotnikom našim. Gorka zahvala slednjič še vsem, ki so nas dosedaj kakor si bodi blagovoljno podpirali. Prosimo pa tudi, da prečastni gospodje vsi, vsak po svoje in v svojem krogu, še nadalje podpirate odbor, da se društvo in njega naprave, tiskarna in bukvama, bolj in bolj učvrste, rast6 in sad rode: milemu narodu slovenskemu na časno in večuo srečo I
Po prečitanem poročilu tajnikovem so oglasi č. g. mestni kapelan Andr. K a r 1 i n ter želi izvedeti, v kaki razmeri da je r S 1 o venec" s „Kat. tiskovnim društvom", in čegav da je list. Odgovori mu predsednik: »Žalostna resnica je, da se krščansko-konservativnim listom nikjer ne godi prav dobro, Kožice ne cveto nobenemu. Da torej edini slovenski čvrsto kerščanski dnevnik ne pride v kako veliko nevarnost, mu je odbor sklenil podporo, in s tem tudi zadostnega vpliva si pridobil pri listu. A popolnoma v svojo roko »Slovenca" tiskovno društvo po svojih sedanjih pravilih ni moglo vzeti". »Oegav je — vprašate?" »Slovenec" je lastnina vse duhovščine slovenske, ali recimo kranjske. L. 1873 so ga v Ljubljani ustanovili odlični gospodje duhovniki iz raznih krajev dežele naše, spoznavši potrebo tacega lista. Ti ustanovitelji ter veliki dobrotniki novemu listu so vso skrb za »Slovenca" izročili takratnemu stolnemu vikarju Č. g. Kluuu, za njim se je lepo število let za list prav goreče trudil č. g. župnik Jerič, in sedaj, kakor je sploh znano iu tudi gosposki naznanjeno, oskrbuje »Slovenca" v imenu ustanoviteljev č. g. stolni vikar M. Kol ar z glavnim vrednikom č. g. Žitnikom vred. V vseh administrativnih in vredniških zadevah se je torej obračati le do teh dveh gospodov".
(Daljo prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. maja. Notranje dežele.
»Koln. Ztg." se piše iz Kima: Kakor se je nameravalo že dlje časa, obiskal bo avstrijski cesar italijanskega kralja Humberta že v kratkem; skoraj gotovo se bo to zgodilo povodom italijanskih vojaških vaj pri Bologni, kojih se bo vdeležil kralj. Avstrijski cesar bo šel z oddelkom mornarice v Jakin in od tod v Bologno. — »N. Fr. Pr." pa zatrjuje, da dunajskim krogom ni o tem ničesa znanega.
Pravda zoper generala Dodo se je vsled višjega ukaza zadušila. Reklo pa se mu je, naj se preseli v Gradec. — Danes se vrši v Karansebesu nova volitev. Prodrl bo skoraj gotovo " odvetnik Marciuga, ki se je tudi izjavil, da ne bo šel v ogerski državni zbor.
Avstrijski mornarični oddelek je predvčerajšnjim odplul iz Barcelone.
njih stanujejo narodni ljudje. Tržani so postregli popotnikom z vsem potrebnim: z izvožčki, dobro jedjo in pijačo po najvišji, srednji in najnižji ceni. Gostov je bilo po ulicah in gostilnah vse polno; zastopani so bili vsi stanovi; tudi kolesarji niso zaostali, ki pa so za svoje dvokolnice imeli pri vlaku poseben voz z jako verjetnim izgovorom, da so se jim potrla pesta pri kolesih.
Ujel sem na uho glas, da že zdavna ni bilo toliko tujcev v Postojino, kakor letos. Ako pravim • tujcev, oe mislim samo tujih narodnosti, akoravno je bil od mojih sopotovalcev eden Madjar, drugi Hrvat, ki sta se gledala kakor pes in mačka, tretji Lah, četrti Nemec, in da predstavim i sam sebe, peti iz doline rajt in reščet ali vsaj blizu od tam. Z Dunaja, Trsta, Gorice in Reke privlekli so vlaki mnogo tujcev, toda ogromna večina jamskih obiskovalcev je bila slovenska, ker sem slišal največ domačih prijetnih glasov. Zato Vam kar naravnost povem, to je že moja stara in grda navada, da < me ni kar nič veselila, bolje rečeno, da me je jezila klasična nemščina bosopetih otrok, ki so ob cesti prodajali jamske kamenčke, šmarnične šopke in enako suho robo: »Kaufen kruotenštajne, friše boser, kaufen šmarn" itd. Videl sem nekaj le nemških na-
Vnanj« države.
Iz zanesljivega vira se zatrjuje, da je» potoval srbski kralj na Dunaj, da bi pregovoril kraljico Natalijo, naj privoli v ločitev zakona. Kraljica ni hotela o tem ničesa slišati. Po pravilih pravoslavne cerkve morata biti oba zakonska aadovoljna z ločitvijo.
Bolgarski vladi nasprotni list »Narodna Prava" razpravlja potovanje Koburžanovo v daljšem članku: Ako je hotel princ spoznati deželo in uarodv dosegel jo le na polovico svoj namen. Princ je videl le prijazne obraze, kajti Stambulov je skrbel za to, da niso prišli v prinčevo bližino ljudje, ki so. se hoteli pritožiti o nasilstvu, prevelieih davkih itd. Ob enem objavlja »Narodna Prava" dopis iz Les-kovca, majhnega mesteca pri Tirnovi, da so tamošnji prebivalci metali jabolka v voz, v kojem jo sedel princ Ferdinand; zaradi tega so več ljudi zaprli.
Nemški finančni krogi sklepajo iz okoliščine, ker „Reichsanzeiger" ni objavil do sedaj še nobene naredbe zoper Rusijo, da se gre tukaj le za pretuje brez dejanjske podlage. Ruske vrednosti so na borzi poskočile, vendar pa ostane položaj neprijazen ter se s pazljivostjo gleda na gibanje ruskih armad.
Skoraj vsi francoski listi pišejo ojstro o nemški naredbi glede bivanja francoskih podiožnikov v Alzacij-Loreni ter hočejo vedeti vzroke temu postopanju. Vzlic temu pa zatrjujejo, da se Francija ne bo dala zaradi tega razburiti. »Liberte" pravi celo: Nemčija s tem bolj škoduje sebi nego Franciji, ker živi v Nemčiji komaj 9000 Francozov, v Franciji pa 85.000 Nemcev. Sedaj, ko je uaredba postala pravomočna, izuenadeni bodo vendar nekoliko Franeozje.
»Riforma" potrjuje, da namerava italijanska vlada prisiliti zbornico, naj »en bloc" potrdi zloglasni kazenski zakonik še pred poletnimi počitnicami. Crispi se hoče izogniti dotični razpravi, a to mu ne bo pomagalo. Narod italijanski, da, celi katoliški svet bo toliko odločneje protestoval zoper takov napad na cerkev.
Pri volitvi angleškega poslanci za spodnjo zbornico v Southamptonu je zmagal gladstonovec Evans s 5151 glasovi proti konservativcu G nestu, ki je dobil 4266 glasov.
Turška vlada je zapovedala vsem turškim listom carjigrajskim, naj zagovarjajo zvezo z Anglijo zaradi zopetnih obravnav o egiptskem vprašanji. Poluuradni »Tarik" našteva vse koristi , koje bi imela Anglija iz te zveze. Postavi naj se odločno na stran Turčije, inače bo slednja primorana, da se vrže v rusko naročje.
Danski kraljevski dvor ne ve ničesa o obisku ruskega carja. Dotična vest je izmišljena.
Grška kraljica jo predvčerajšnjim zapustila Krf ter odpotovala čez Carjigrad v Odeso. — Turčija se je izjavila, da nima ničesa zoper to, ako se konzul Panurias povrne za toliko časa v Monastir, da bo pregledala dotične listine.
Izvirni dopisi.
Iz trnovsko-bistriškega okraja, 23. maja. V št. 109. slovenskega dnevnika od 9. t. m. nekdo od tu poroča prav obširno o poboji, ki se je zgodil v noči med 30. aprilom in 1. majem v vasi Zarečji tukajšnje fare. Stvar ni povsem taka, kakor jo je dopisnik opisaval, marveč je vse pretiraval. Namen
(Dalje y prilogi.)
pisov, seve, tujcem moramo pokazati, da znamo i nemški in smo probujeni.
Ob 3. uri popoludne obvel nas je podzemski hladni zrak, ki nas je hladil malone tri ure. Slišal sem mnogo in tudi nekaj malega čital o postojinski jami, a priznati moram, da nisem nikoli toliko pričakoval.
Ti velikanski prostori, to čudovito stvarstvo, nepopisna narava, čarobna razsvetljava, megleni ta-jinstveni polumrak v postranskih kotih: vse to očara človeka, da se mu nehot6 vriva misel, da je zašel v uklete gradove podzemeljske, o katerih nam pripovedujejo narodne pravljice. Moj spremljevalec na desni bil je zamišljen, tiho je sopel, a tu i tam izvil se mu je globoko iz prs dolg vzdih: Oh, to je krasno! Takoj se oglasi moj levi tovariš in zapoje: Lepa naša domovina! — Vse to treba je le videti, opisati se ne d&. In ko bi tudi jaz, dragi čitatelj, mogel podati ti vsaj skromno podobo razno-ličnih, kakor biseri lesketajočih se stalaktitov in stalagmitov, ko bi ti mogel vsaj primerno izraziti svoje čute, ko sem občudoval podzemeljski svet in čudo Stvarnikovo okolu sebe, ne hotel bi in ne smel. Kupi si raje pred vhodom v jamo opis postojinske jame, ki ga je po raznih virih spisal J. B.t
Priloga 120. štev. „Slovenca" dn6 26. maja 1888.
mojih vrstic nikakor ui, da bi hotel umor na kak način zagovarjati; dovolj žalostuo zares za vas, da se je v uji izvršil ta grozni čin, hočem le svetu pokazati, da je bilo v onem dopisu mnogo neresničnega. Naj ob kratkem omenim oni dogodek.
Ubiti Anton Družina, okoli 30 let star mladenič, iz vasi Prelože podgrajskega sodnijskega okraja doma, vračal se je dne 30. aprila z bistriškega somnja domu z drugimi svojimi sosesčani. Pot jih je peljala skozi Zarečje; mimogrede stopili so v krčmo, kjer so se nekaj zbesedili, konec tega je bilo par zaušnic, ki so jih založili zgoraj imenovanemu mladeniču zaradi njegove prevroče krvi. Potem so odšli, pustivši raujcega še v Zarečji. Ta ostane tam v pozno noč, pričaka žalostno in nesrečno smrt. Zjutraj dobi ga neki Zarečar ubitega za nekim plotom. Naznani se brzo sodišču. Pride tje komisijon, reč preiskuje, poprašuje po zločincih, a zaman vse popraševanje, nihče se ne spozua krivim. Prvo je, da potisnejo v zapor one štiri, ki so z ubitim mladeničem po dnevu skupaj pili in se nekoliko prepirali med seboj; mislili so, to so gotovo njegovi ubijalci. Preiskava je pa pokazala, da so nedolžni, bili so rešeni iz sitne situacije — zapora. Druga dva zapro, in kakor se čuje, sta ta dva ubijalca. Eden je uašinec iz Zarečja, drugi pa tujec iz vasi Zajevše, podgrajskega sodnijskega okraja. Kaj je dalo povod temu groznemu činu in kateri izmed njiju je zadal mu smrtni udarec, ostalo je do zdaj še zagonetka.
Dopisnik slovenskega dnevnika pa vse hudodelstvo zvrača na tukajšnjo vas Zarečje, ne omeni ničesa v onem dopisu, da je med krivima tudi mladenič iz sosedne tržaške f&re. Uboj se je zares izvršil na domačih tleh ; ubijalec je pa lahko tujec, zaprti domačiuec se je udeležil le uboja, kar bode preiskava na dan spravila. Dopisovalec torej neopravičeno razupiva tukajšnje ljudstvo kot popolnoma podivjano in poživinjeuo na sramoto celi lari; temu moramo naravnost oporekati ter reči: to ni res. čeravno se je ta zločin dogodil, ki se že sam obsoja, pa ga tudi cela vas obsoja, vendar rečem, da ljudstvo je še dovelj mirno in pohlevno. V sve-dočbo nam je Statistika redkih pobojev ni Notranjskem. Da se pa dobi med dobrim irnom kaka smet, med poštenjaki kaka ničvredna sodrga, kedo bi tajil? Čemu torej tako maščevanje klicati nad vas, ali niso v nji tudi pošteni iu verni možje, kojim vsa Čast? Ako bi bili tako surovi divjaki, kot jih dopisnik očrnjuje, ne bili bi pred nekaj leti svoje podružne cerkve prenovili, ne bil bi letos tamošnji občinski predstojnik ob shodu prepovedal plesa, v čemur bi mu morali tudi drugi občinski predstojniki slediti, kajti to je prava dušna in telesna kuga, ki mori mladini duha in srce.
Ta predstojnik občinski pa, ob jednem tudi gostilničar, je tolikanj vesten, da nobenemu pijancu ne dovoli vina, vedoč, da mu bode bolj na kvar, nego na korist, kar se je ravno v tem slučaji pripetilo, toda dopisnik trdi, da ga je gostilničar s silo iz hiše zapodil.
Nevedno ni tako ljudstvo, kakor pisec modruje, da omike zastonj iščeš v vasi, kjer J? le ena oseba
tiskal Šeber, uemški prevod pa S c h a e b e r 1 Moj tovariš bi takoj rekel, ko bi to zvedel: „Ne bodi šalobarda!"
Konečno ne smem prezreti odbora za olepšavo jame, ki je res že muogo storil. O tem priča čarobna razsvetljava, varna, gladka iu ograjeua pota po jami, godba, celo železnica po jami, in kar ne smem za-molčati, znižana cena vožnje. Želel si je moj desni spremljevalec le več napisov v jami, ker navzlic iz-borni razsvetljavi oko lahko prezre marsikatero krasoto. —
Ker sem doslej vse hvalil in občudoval, pristaviti moram tudi ponižno grajo. „Naravuost" prvem, da mi ni všeč, ker jamski odbor uikakega naznanila ne pošlje v domače liste glede obiska jame. Pričakoval sem vedno, kdaj priuese ta ali oni slovenski list „uotico" o izletu v postoj.nsko jamo, in sicer koliko staue vožnja, kedaj odide vlak iz Ljubljane, kdaj se vrne, ker lahko je mogoče, da se pride prerano ali prupozuo ua kolodvor, in oboje je neprijetno. Ko bi bila ta čudapolna jama tam kje v Nemčiji, koliko reklame bi bilo po listih in lističih. Na zdar I	Tiho mil.
zapisana v „družbo sv. Mobora". Rečem pa dopisniku, drugi pot naj poprej se bolj natanko pouči o tej stvari, preduo pomoči pero v črnilo, kajti zapisanih je bilo pet oseb iz oue vasi v družbo, letos se je pa število podvojilo, kakor je v obče število družnikov v celi fari naraslo, kar bode razvidno iz prihodnjega koledarja.
Po mneuji dopisovalčevem je krivo tej podivjanosti (!) ljudstva ueizmeruo pitje žganih pijač, ki se v tej vasi kuhajo. Tudi to ni istina. Vsa čast kmetovalcem, ko so v sedanjem času izprevideli, koliko koristi donaša njim sadno drevje. Začeli so se marljivo s sadjerejo pečati, pusti Kras kultivirajo s plodonosnim drevjem ter tako po eni strani ljuti kraški burji pot zapirajo, po drugi si pa žepe polnijo z lepimi novci, ki jih dobe od sadja. Ravno preteklo leto so Zarečani mnogo češpelj in sliv izvozili v Gorico in s tem so se mnogi postavili na trdne noge.
V vasi tudi dva posestnika napravljata „pota-šelj", ki daje lep dobiček, a s pepelnatimi ostanki se pa guoje njive, da zareško polje v rodovituosti nadkriljuje vse druge. K imovitosti vasi gotovo ni pripomogla podivjanost, temveč pridnost in razumnost ljudstva. „Šnopsa" se potemtakem ne izdeluje toliko, kakor dopisnik kriči, in tudi ne popije, kajti kjer se ta brozga pije, tam tudi generacija uazaduje, duševno in telesuo hira in peša. Te more, ki drugje ljudi tlači, tukaj ni. V svedočbo nam je letošnji vojaški nabor, pri kojem se je naborna komisija pohvalno izrekla o tukajšnjih mladeničih; bilo jih je tudi 54 uvrščenih med vojake, ne kakih medlih šuopsarjev, pač pa krepkih in zdravih mladeničev. Tudi ue smem zamolčati, da dopisnik trdi, da še šestletni otroci so sledili temu žalostuemu prizoru, ter pravi, da korupcija pri otrocih izvira od tod, ker se ue skrbi za njih izobraženost in plemenitost srca in duha. S tem hoče dopisnik cerkvi in šoli podtikati nekak sovražen nameu, da bi zanemarjali svoje dolžnosti glede otrok. Toda rečem, da tu sta že dva faktoria, s katerima se mora račuuati. Od naše strani se vse stori, da se oplemeni otroško srce. čudežev seveda ne moremo delati, pri mnogih je ves trud večkrat brezvspešen; dopisniku rečem, da plemenitost in izobraženost se ne daste vliti v srce po lijaku. Svetujem pa dopisniku, da drugo pot naj vzame si svetilko, da bode pri njenem svitu poročal stvarno, ue pa s pretiranjem iu zatijanjem polnil časniških predalov. Sapieuti sat!
Dnevne novice.
(V proslavo štiridesetletnega vladanja presvetlega cesarja) omislili ste si šola v Šmartinem pri Kamniku iu v Zg. Tuhinji vsaka lepo šolsko zastavo, ki se bode jutri in sicer dopoludne v Šmartinem, popoludne v Zg. Tuhinji s primerno slovesnostjo blagoslovili. V Zg. Tuhinji sodeluje pri slovesnosti pevsko društvo „Lira" iz Kamnika. Na posebnem traku je označen povod slovesnosti. Taka proslava je jako primerna za ljudske šole.
(Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dnč 23. t. m. svojo XVIII. sejo. — Navzočni: Prvomestnik Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitez Bleiweis-Trsteuiški,Iv. Hribar, Matej Močnik, Luka Svetec, dr. J.Vošnjak, Josip ZiČkar, Anton Ž 1 o g a r. — Blagajnik znamuje finančno stanje društveno dokaj ugodno. Večina podružnic je že poslala svoje polletne doneske, od drugih se pričakujp, da to store vsaj pred veliko skupščino zbog sklepanja glavnih računov. Vsled opozorila nekega načelništva bode blagajništvo društvenih novcev rszmerno nalagalo i pri slovenskih posojilnicah koroških. — Tajnik, prečitavši zapisnik zadnje seje, opozarja na točke dnevnega reda ter poleg tega nazuanja tekoče zadeve. Sklepi prejšnje seje so bili izvršeni upravuim potom. Vodstveni peticiji za versko-narodno šolo pridružilo se je več kot polovico podružnic, od nekaterih se je poslala prošnja naravuost na Dunaj. Sicer je pa po novejših poročilih za to še časa. Vinski dar podružnice ua Goriškem je bil hvaležno sprejet; svoje-d6bno jej blagajništvo pošlje uatančeu izkaz. — Od zadnje seje je bilo par novih podružnic osnovanih, ki pa še niso definitivno uravnane. — Odbornik Žičkar poroča o dveh prošnjah za podporo. Jedui
je vodstvo ustreglo, glede druge ju treba še uekaj poizvedeb. — Odbornik dr. Bloivveis poroča o proiuji v S. J., katere zadeva se v daljno poizvedbo prepusti ondotni podružnici, ki naj glede posojila izreče svoje mnenje. — Tajnik poroča o pouujanih spisih za mladino; vodstvo sklene poskusiti z izdajo; ako ne bo zgube, bo družba z veseljem izdajala knjižnico za slovensko mladino. Pričnž jo s slavnostnim spisom za štiridesetletnico Nj. Veličanstva cesarja Fran Josipa I. — Zadeve društvenih otroških vrtov in dotičnih učiteljic so bile rešene v smislu prejšnjih sklepov in ondotuih podružničnih načelništev. — Prošnji za nabiralne pušice se bo v kratkem ustreglo. — Dr. Vošnjak poroča o prošuji za podaritev knjig šolski občini ob jezikovni meji. Uslišano. — Podpredsednik L. Svetec naznanja, da je slavni rodoljub češki i slovenski, Jau Lego, v imenu „češko - sloviuskega spolka" poslal i naši družbi v dar svoto 20 gl., za kar se izreka iskreua zahvala. — Glede kraja prihodnje velike skupščine je. bil razgovor, a sklep odložen na prihodujo sejo. Istotako razgovor in sklep o predlogu odbornika J. H r i b a r j a.
(Kranjsko tehniško društvo) priredi jutri izlet v Račno, da si ogleda tamošnjo podzemeljsko jamo. Odhod ob 7. uri zjutraj od hotela pri „Slonu". Gosti dobro došli!
(Umrl) je v Kamuigorici vrli narodnjak in znani dobrotnik g. Šimeu Kapus dne 19. t. m. N. v m. p.!
(Krasno cerkveno zastavo) za bratovščino „Naše ljube Gospe", podružnico za slovenske dežele s sedežem v tukajšnji stoluici, izdelala je gospd A. H o fb a u e r j e v a, pr< koji se ta redka cerkvena umetnina te dui lahko ogleda. Prihodnjo sredo ob 3/45. uro zjutraj se bo ta zastava blagoslovila v tukajšnji stolnici, kjer se bo kot lastnina bratovščine tudi shranila. Blago je od čiste svile, okrašeno z zvezdicami. Podobi na banderu N. Ij. Gospe in sv. Jožefa z Detetom sta vezeni. Na spodnjem delu so pomenljivi emblemi: Skrivnostna roža, lilija z oljko, vmes Hiša zlata, Skrinja zaveze, Stolp kralja Davida, Zgodnja dauica. Delo je ponos nad 36.000 broječih društvenikov in krasota stolni cerkvi.
(Dvorni umetniški zalagatelj v Pragi), g. N. Lehman n, razstavil bo prihodnji teden v Ljubljani krasno veliko sliko „Kristus na križi", delo slavnega češkega slikarja Gabrijela Maxa. Slika je bila razstavljena že v mnogih večjih avstrijskih mestih in je povsod vzbujala občudovanje. Dau in razstavišče naznanimo o priliki.
(V hiralnici sv. Jožefa) so kapelo lepo predelali in prenovili. Iz Pariza so naročili umetno izdelane kipe Matere Božje, sv. Jožefa in sv. Vincencija Pavlanskega, katere je č. g. sup. Bohm te dni blagoslovil.
(Potovalni listki na Trsat) dobivali se bodo, kakor se nam poroča, le do 4. junija v naznanjenih prodajalnicah. Na poznejša oglasila se ne bo oziralo, čč. gg. duhovniki, ki se hočejo vdeležiti potovanja, naznanijo naj do 4. junija preč. gospodu kanoniku A. Urbasu ali pa magistratnemu uradniku g. A. Er-zinu, da se jim pravočasno preskrbe stanovanja.
(..Krščanski detoljub.') List za krščansko vzgojo in rešitev mladine — izšel je v 2. številki s prilogo „Mala zakladuica" \red. „Detoljub" je na-menjeu vsem prijateljem nežne mladine ter prinaša prav zauimivih člankov o krščanski vzgoji. Priloge pa so namenjene, da jih bero ter rabijo otroci sami. Obojno je vredno, da se zelo razširi med ljudstvom. Vrednik listu, ki stane 40 kr. na leto, je g. Anton Kržič, ki sprejema tudi naročnino. Prilogo so tudi posebej naprodaj v „Katol. bukvarui".
(Zasulo je) dne 19. t. m. Ano Škr 1 a n e c, 18letno dekle, iz Ježo v ca na Štajerskem, v jami, kamor je šla po pesek. Vdrlo se je namreč toliko zemlje na-njo, da se je ubožica pod njo zadušila, in jo je mati, ki je za njo tjekaj prišla, že mrtvo našla.
(Tatvina.) Gospodarju Antonu Mustarju s Kuželovca občine ambriške na Dolenjskem bil je v dne 23. t. m. ukraden rujav kouj iz hleva. Ukradli so ga, kakor se sumi, cganje iu odpeljali proti Kostanjevic, kjer je bil ondi drugi dan someuj. Kouj je star okoli osem let; ž njim je zginilo tudi ueljaj ženske obleke.
(Ptič se je sam vjell) Sporočili smo pred nekim časom o tatvini v šentpeterskem faro\ži pri Mariboru. Sumljiv tatvine je bil Anton Mihelič,
zaradi česar so ga tudi zaprli. Ker je znal dobro tajiti, mu niso mogli do živega in so ga morali izpustiti. Nato je šel Mibelič in pisal nekomu v Ptuj, naj mu on potrdi, da si je Mihelič pri njem z delom več sto goldiuarjev zaslužil in da je bil tudi tisti dan pri njem v delu, ko so v omenjenem farovži pokradli. Pismo je prišlo c. kr. sodišču v roke, katero je vsled tega tudi MiheliČa zaprlo.
(Tatje) vlomili so ponoči dne 23. t. m. v notarski urad g. dr. R a d a j a v Mariboru ter so odnesli iz miznice 200 gold. denarja v gotovini, kolkov in pisemskih znamk pa za 30 gld. Zlezli so v urad s ceste skozi okno, kjer so šipe vtrli, železne križe pa zlomili.
Raznoterosti.
— Zavarovalna družba za življenje „The Gresham" v Londonu. Izšlo je letno poročilo o dne 30. junija 1887 sklenjenem 39. po-slovaluem letu te zavarovalne družbe za življenje, kakoršno se je naznanilo delničarjem pri rednem občnem zboru dne 29. novembra 1887. Iz njega posnamemo nastopne glavne podatke. Vspeh minolega leta je bil jako ugoden. Vložilo se je pri družbi 6124 zavarovalnih ponudb o frankov 58,038.225-00 ter »e je izmed teh sprejelo 5448 za frankov 48,901.100-00 ter napravilo za-uje primemo število polic. Dohodki premij odračunši znesek, ki se je izdal za protizavarovunja. iznašali so frankov 14,779.357-61, v kojih so obsežene premije prvega zavarovalnega leta z zneskom fr. 1,735.753-44. Bilanca obrestnega računa iznašala je frankov 3,899.035 52 ter je zvišala letni dohodek družbe, ako se vračuni dohodek premij, na frankov 18,678.393 13. Tirjatev iz zavarovalnih polic za življenje je tekom leta nakazala družba v izplačanje v znesku frankov 7,038.706 46. Tirjatve iz delščinskih in mešanih zavarovalnih pogodb itd., kojih zapadni rok je pretekel, iznašale so frankov 2,597.392 29. Za odkup polic izdalo se je frankov 1,092.257 71. Zavarovalni in rentni zakladi so se povišali za fr. 3,350.230 10. Skupna aktiva so iznašala koncem poslovnega leta frankov 97,872.236-56.
Glavnica je bila naložena: fr. 207.523 95 v varnostnih papirjih angleške vlade, fr. 1,220.697 62 v varnostnih papirjih indijske in naselbinskih vlad, fr. 15,049.988-54 v varnostnih papirjih druzih držav, fr. 2,609.700-73 v železniških delnicah, prijoritetah, ter je jamčila za fr. 38,837.238 64 v železniških in druzih obvezuicah, fr. 16,008.956 87 v hišnih lastninah, mej temi hiši družbe na Dunaji in v Budimpešti, fr. 9,023.15803 v zemljiško-vknjiženih dolgovih, iu v raznih varstveuih papirjih fr. 14.914.971-88.
Telegrami.
Dunaj, 25. maja. Več listov .poroča iz Aten: Blizo pristanišča Pireja napadli so grški ribiči, ki so bili v večini, italijanske ribiče. V boji je bilo 30 oseb ranjenih in vsegorodje italijanskih ribičev uničeno. Grki trdijo, da imajo edini pravico ribarstva.
Berolin, 25. maja. Cesar je imel povoljno noč, vendar pa še čuti po včerajšnji razburjenosti*) trudnega ter je zapustil po nasvetu zdravnikov še-le opoludne posteljo. Odslej se bo objavljalo po eno izvestje na teden; prihodnje izšlo bo v ponedeljek.
*) V charlottenburškein vrtu je neznan zločinec ustrelil necega vrtnega nadzornika.
Prošnja.
Znano je, da smo dne 5. t. m. izročili materi zemlji dragega in nepozabnega nam tovariša gosp. Martina Kreka, učitelja v Smledniku.
Domača čast. gg. duhovnika in gg. učitelji, koji so S", bili pogreba udeležili, sklenili so takoj, skrbeti za to, da se blagemu ranjerau postavi dostojen spomenik.
Obračamo se torej na vso gg. tovariše in prijatelje njegove s prošnjo, da bi z blagovoljnimi doneski pripomogli uresničiti lepo misel.
Darove za spomenik sprejemata iz prijaznosti čast. g. župnik v Smledniku in gosp. Jos. Traven, učitelj v Naklu.
Gg. učitelji iz kranjskega okraja naj blagovolijo svoje doneske pri bodoči okrajni kouferenciji izročiti.
Vremensko »poročilo.
o	>
g Čas	Stanje	.2 a _
-—--Veter Vreme iZ §
irakomor« toplomera	.S"*1
opazovanja T m,„ po Cohijo	M g
17. u. zjut.l 737 8 14-4 si. vzh. [ "jasno 25.2. u. pop. 734-7 21 2 „	„ 0 00
9. u. zvee. 733 5 15 2 si. szap. „
Umrli ko:
23.	maja. Marija Obroza, posostnica, 77 let, Turjaški trg št. 8, vodenica.
24.	maja. Kristijan Zupan, pasarski pomočnik, 18 lot, Florijanske uliee št. 15, jetika. — Vladimir Požar, gimnazijskega učitelja sin, 2 dn , Poljanska cesta št. 0, božjast.
25.	maja. Martin Stražišar, posestnik, 68 lot, Krakovske ulice št. 1, vnetica mrene.
26.	maja. Frane Prek, delavčev sin, 6 mos., Tržaška cesta št. 26, pljučnica.
V bolnišnici:
23. maja. Jožef Pičman, delavec, 63 let, kap. — Martin Laznik, tesar, 51 let, pljučnica. — Andrej Sajovie, hlapec, 26 let, Meningitis. — Katra Kotnik, gostija 69 lot, vodenica.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 26. maja.
Papirna renta t>% po 100 gl (s 16% davka)	78	gl. 55	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% „	80	„ 25	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„ 70	.,
Pap rna renta, davka prosta......93	„ 05	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	866	„ —
Kreditne akcije ....................279	„ 70	„
London.............126	„ 75	„
Srebro .............—	„ —	„
Francoski napoleond....................10	„ 03'/2.
Cesarski cekini .... ..........5	„ 95	„
Nemške marke	........62	„ 121/,.,
Tržne cene
dne 26. maja.
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
se priporoča veleoastiti duhovščini za izdolovanjo cerkvenih potrebščin najnovejšo oblike namroč:
Monstranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi.
Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal.
Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto.	(20)
Staro orodje za popravo naj mi blagovolijo čč. gg. naročniki, pošiljati nefrankovano.
gl- kri	|gl- kr-
Pšenica, liktl.	...	6 18 Špeh lovojen, kgr. .	— |66i
Rež, „	...	4 22 Surovo maslo, „ .	— 90
Ječmen, „	...	3 90 Jajce, jedno „ .	— 2
Oves. „	...	3 09 Mleko, liter....	— 8
Ajda, „	...	4 22 Goveje meso, kgr. .	— 56
Proso, „	...	4 22 Telečje „ ., .	— 45
Koruza, „	...	5 52 Svinjsko „ „ .	— 56
Krompir, „	...	1 96 Koštrunovo „ „ .	— 36
Leča, „	... 12 — Pišanec.....— 70!
Grah.....13 - Golob .....-35
Fižol, „	...	11 - Seno, 100 kgr. . .	2 32
Maslo,	kgr. .	1 — Slama, „ „ . .	1 96
Mast,	„ .	— 70 Drva trda, 4 □ mtr.	6 60
Špeh svež,	„ •	— 56 „ mehka, „ „	4 151
Prošnja in priporočilo.
Udano podpisani dovoljujem si priporočati se pre-častiti duhovščini in slavnemu občinstvu za
vezanje knjig,
kot: Missale Romanuni, brevirjev, časopisov, društvenih, uradnih, molitvenih in šolskih knjig; dalje pisateljem in založnikom za elegantno vezanje in broširauje vsakovrstnih knjig. Prevzemam jih tudi v varstvo, prodajo, razpošiljatev in založništvo. Galanterijska in kartouažua dela izvršujem v baržuuu in svili.
Pičli zaslužki so me prisilili, da se obrnem tem potom do p. 11. občinstva.
V nadeji obilnih naročil priporočam se najodlič-nejšiin spoštovanjem
Fraiijo Dcžmaii, (i0)
knjigovez v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6.
T n j c i.
24. maja. Pri Miiii&H : Jeuniker, soproga predsednika, iz Rudol-fovega. — Osterman, iz Kočevja.
—	M. Deutsch, z Ogerskega.
—	Wallseheine, trgovec, z Dunaja. — Iselsloger, z Morav-skega. — Rosenberg. uradnik, z Dunaja. — Urbančič, zasebnik, iz Polhovega Gradca. — Widrieh, trgovec, z Dunaja. — Kulinan, trgovec, z Dunaja. — Obach, inženir, iz Gradca. — Sehwarz, trgovec, z Dunaja. — Sit k, Lorenz, Arnstein, trgovci, z Dunaja
f ri Slonu : Trolur, Pollak, Lang, trgovci, z Dunaja. — Pollak iz Tržiča. — Zagorjan, s Štajerskega. — Skartezini, potovalee, z Moravskega. — Hildebrand, tovarnar, s češkega.
—	Szilasi, pot,.valeč, s češkega
—	Jožef, Ana in Marija Petrič, iz Trsta.
„THE GRESHAM"
(1)
glavni zastop v JLJnt>ljani
pri
Gvidu Zeschko-tu
Tržaška cesta, št. 3.
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
PT* zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih', ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu
udeleževati se njegovih dobrot.	,
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima ^Bajenua ia ^st l nsft	m*	13 »BI " -v nrs» «* g , katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/0, 25% celo 48"/0.
Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(14)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Grosposke ulice 12.)
Tmim Slabima,,
■ zavarovalno društvo a življenje v kil.
Podružnica za Avstrijo: I Podružnica za Ogersko:
Dunaj, Masiram 1, Pešta, Franz-Josefolatz
v hiši društva.	| št 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 30. junija 1887 ..........frank.	97,872.236-55
Letni dohodki premij in obresti............................18,678.393-10
Izplačitve za zavarovalno in rentno pogodbe, za zakupnine itd. v
dobi društvenega obstanka (.1848)......... „	191,108.220-84
V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „	58,038.225-— novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb.......... „	1..510,786.529-58
Prospekte in druga pojasnila daje brezplačno

-Tgjui. rs« a.v.::
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol-'no pozamenterljo, to je s čopi in dolgimi frnnžaml iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
tapecirar in dekorater
"v Ljubljani, »eicnburgove ulico št.
Uzoroi blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsi v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO in višje. •— Preč. duhovščini priporočam kot špeeijaliteto: altarne preproge.
Cenilci s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih.
Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pro-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pro-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrali, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodoin o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Iva vol Brady, JKremžU- | na Moravskem].
Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu O rabi, koji jo pridejan vsaki steklenici.
Pristne dohiti so skoraj v vsaki lekarni.
Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec so mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudee papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu t-ga tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da jo tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Baecarcioh, — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Roblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Rizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek.	t20)
Ustanovljena leta 1847.
Tovarna za pohištvo
J. J. NAGLAS A
Jjj 11 b I.i ana,
Turjaški trg št. 7,
priporoča so za napravo vseli v to stroko spadajočik predmetov, posebno pa
cerkvene, hišne in gostilni-čarske oprave
po najni* jili eonali.	(43)
Črnilniki gratis in franko.
C. kr. priv. fabrika za izdelovanje
zarezanih stresnikov
> S^ilslti dolini na Koroškem
priporoča svoje patentovane vštricne zarezane strešnike,
ki so najbolj bili odlikovani na keramični razstavi v Pari/.u.
Slove že tlalee po svetu,
ker so laliki, solidni, lični, po coni in ker najmanj trp«S od mraza in snega.
a®"" Poroštvo za tri leta. "lss
Ž njimi krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Nemškem in eelo po Ameriki — Fabrika jo za vso avstro-ogorsko državo lastnica konstanškega patenta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseli patentov za izdelovanje Schmidheinijevih zarezanih strešnikov, kakor tudi Passavant-patenta.
Proti posncmaieein in ponarejalcom so bode po smislu patentnega zakona na j-ostreje kazenski postopalo, izdeluje tudi najboljše vrste	(4)
zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane strešnike in strešna okna.
Streha na ogled je na tukajšnjem kolodvoru Bndolfove državne železnice.
Glavni za.stop in zalogo za Kranjsko, Trst, Reko, Gorico kot za vse Primorsko, Istro, Goriško in Dalmacijo imata
Ljubljani, Slonove ulice št. 9.
Tolstost, medlost odstranite se sigurno po novi metodi. Vse kožne bolezni, kot lisaj, sinje, pege, ujedi, rudeči nosovi in roke, lasne bolezni se temeljito ozdravijo. Pike vsled osepnic in lasje na obrazu se za zmi raj odstranijo. V vsakem kozinetiŠkem vprašanji so daje svet in pomoč. Zdravi se pismeno, ko se je poslalo obširno poročilo, kojemu naj se pri-deno pismena znamka za odgovor. Naslov je: (1)
„Hygiea-Officin"
Vratislava (Breslau) 1
!Hoten cilinder več ne bode počil!!
C. kr. priv.
CD
Muti ia kroglasti ciMri
JPATEBTT JI 4R01X
(z varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi
trgovina s steklom,	(5)
Ijani, Stari trg št. 15.
Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. Priporoča dalje prečastiti duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo cerkvenih svečnikov, svetilnic, oljnatih podob, steklenine, porcelana, beloprstene robe, kakor tudi izdelovanje cerkvenih barvanih oken z raznovrstnimi podobami.
si	u:
Radgonska kisla voda
^ (Eadkerslmrger Sauerbrram)
Najčistejši alkalični kislec. Lastnina J. DELLER-JA v Radgoni.
Glavna zaloga in prodajaSnica za Kranjsko
izročena je edino le agentnrni in komisijski
traovini
Rimska cesta št. 9 v Ljubljani
Enotna cena je ako se kupi IO® bokalskili steklenic v zaboj ik po 25 steklenic 1© gld. in 1©© steklenic po pol bokala v zabojih po steklenic 11 gld. franko zaboj v Ijjubljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi, kislec za poskušajo. v
je oglene kisline in ogleno-kislega liatrona najbolj bogata mineralna voda, je čisto alkallčen studenec in jo vsled svojih izvanredno dijetičnih in zdravllsklli lastnosti najizvrstnejši kislec. Z vinom pomešan jo Šte-.	fanijo studenec jako prijetna, hladilna in po-
posebno zaradi tega .priporoča, ker tudi najkislejše vino spremeni v prijetno, lijačo. To so izvrši po posebni ugodni sestavi vode Stefhniio stu-
Manile mm
živijajoča pijača in so ljubko in sludko-okusno pijačo.
donen, po kateri se vinska kislina nevtralizira, to je uniči. S sladkorjem, limonami (citronami) ali raznim sadnim sokom zmešana jo voda Štefanije studenca prav šampanjcu podobna. Vsled velike množine proste oglcne kisline in dvojno ogleuili kislih soli, posebno pa dvojno ogleno-kislcga natrona jo Štcfanyo studenec najboljša namizna pijača, katera so z v?o pravico uvrščujo mej najboljše kislece celo Europe.
O i	■ «	jaia kot zdravilo najboljši vspeli pri katarih želodca
Otetani SKI SIUCJGnOC 1,1 crcv> Pn pomanjkanji teka, pri težkočali pre-
■»	navijanja, pri zaprtji vode vsled prohlnjcnjn, pri
zlati žili, pri jetrnih, vranlčnih in žolčnik boleznih, pri bledici, popustili mrzlici in uri družili živčnih afekcijah.
S*- Dobi »« ŠTEFANIJSK1 STUDENEC v znanih špecerijskih prodajal nicah v
Ljubljani in na deželi.	(gj
Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča
Alt MM-a
trgovina z železnino in orodjem
mestni tr<y !<>.,
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-plesksmi jeseni plošči vrejena, po prav nizki ceni.	OD
Preselitev in priporočilo. 8
Slavnemu občinstvu, zlasti pre- O Častiti duhovščini najuljudneje na- g znanjam, da sem se preselil s svojo Q
Islohcarsko io barsko trgovino §
v Kirbišcvo hišo na Koit- 9 grešnem trgu poleg gleda- Jf lišča.	g
Zahvaljevaje se p. n. občinstvu za dosedanje zaupanje, obljubujem, da W bom najtoeneje izvrševal vsa naročila W ter z dobrim, bodisi klobuearskim bodisi S krznarskim blagom zadovoljeval vso- W stranskim zahtevam.	ix
Odličnim spoštovanjem	if
A. Ki-ejči, S
(10)	klobučar in krznar v Ljubljani. ^
Gospodu G. PICCOLI-JU, lekarju „pri Angelu"
v Ljubljani.
Sprejmite izraz moje naj-iskrenejše zalivale za Vašo esenco, katera me je rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašne bolečino sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olajšitov. Vedno bujšej bolezni pridruži se še zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po Vašej nedosegljivej „Piecolijevej Esenci", za kojo smo Vam do smrti hvaležni.	(2)
Josip Tomažič,
c. kr. orožniški vodnik v Pulji.
Slomškovih zbsil spisov j
IV. knjiga: različno blago, ,
(I. del: „Šola in odgoja" str. 180; II. del: „narodna politika in narodno gospodarstvo" str. 188—354; III. del: „rnzna poučna tvarina" str. 357—428 dobiva se izvod po 1 gl. pri izdajatelju : Mili. Len-dovšku, župniku v Makolnh (Maxau b. Poltsehach); III. knjiga, životopisl. str. 3'J7 pa po 70 kr. l'o ravno isti ceni tudi po vseh slovenskih bukvarnah! Prva in druga knjiga sto pošli; Val. Orožnovih pesni jo še nekoliko izvodov na prodaj po 40 kr.
Pete knjige: »Slomškovi „pastlrskl listi" ni moči izdajati, dokler za III. in IV. tiskovni stroški niso poravnani.
Sa iap gtaTb©
priporoča
Andrej Druškovič-a
trgovina z železnino, Mestni trg 10,
v velikem izboru in prav po nizki cen i okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in lio-man-cement, sklejni papir (Daclipappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in
njih posameznadela.
■ • ■ Nt s*.^*7- s*, la ,
kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urali in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene eovi mesingaste trombe in ventile in železna okova.
2E«. poIjedLeljMt-^o =	(li)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lengetifedev GgpsJ za
gnojenje polju.
€. kr. priv. tovarna za portlatidski in hidravlični ccment
Alojzija Praschnikerja
v Mamut kit na Kranjskem.
Ustanovljena leta 1854.
Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. Viclicn & Comp.,
Slonove ulice štev. 9,
priporoča p. n. gg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svoje hidravlični cement (roman-cement) in portlandski cement, po kakovosti vedno izvrsten in enakomeren, ter jamči za večjo trdnost, kakor je predpisana v pravilih društva avstrijskih inženerjev in arhitektov. — Ta cementa sta tudi zaradi tega posebne koristi p. n. naročnikom, ker sta svojstveno mno^o lažja, nego izdelki večine ostalih cementnih tovarn, zaradi česar je za enako množino cementnega zidovja ali morta treba veliko manj tega cementa glede teže. — Tudi priporočamo lepo in zelo trajne mozajlško plošče, brušene in likane, v najraznovrstiiejšili obrazcih, in euobojnate plošče od portlandskega cementa, črne, rudeče, naravnobarvene itd. za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodih, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., klajua korita, okraske in sohe, cementne cevi itd. Blagovoljna naročila se najnatančnejo in najtočneje izvršujejo ter jih sprejema glavna zaloga v Ljubljani pri g. 3T. P*. Vitlion «& Comp., Slonove ulice št. 9.	(3)
STe nameniti z Radgonsko, to jo
Radliei-sbiirfjor.
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
TCnt 7rlrfnri1na Vflflfl Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleei največ J-i-UU /jUIOj V lllia VUUCIii natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled preveliko kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter jo neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
TCflt T13TT117Tlfl Vflflfl Vsled obilnc os'ene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega J-ICOllli^illCu V UU.C0. okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
H nVflrnVfl In n 7(1 V£\ VI1 n Jako razširjena jo in mnogo so rabi radenska kisla voda kot \J U V Uil U V OjIIIU £iUl a V 11U. varstvo in zdiavilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
TToTIPIi ITI dtflnnvanifl Kopoli soprirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno JXUjJL/ll ±11 OUOillU V OillJOj. gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo.
to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Koliko vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke ktsli in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močno tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bilo protinastih snovi navzete kosti v kratkem prosto vso nesnage. To ga jo napotilo, da jo začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniško provlako so postajalo vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenilce razpošilja zastonj in franlco kopališče radenske slatine na Štajerskem.
(6) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Pluutz in Mihael Kastuer v Ljubljani.
Janez Bogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mšms
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld.
50 kr, divane, garniture, modroee na peresih po	<
10 gld., žimnate modroee po 20 gld., vozičke za	j
otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sieer	■
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. '
«
Brata JEtecrl, i
izdelovalca oljnatih barv, flrncžcv, lakov < in napisov.	I
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.:
X(ju a.'ii»I j s«i.»,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. •
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ■ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ; znano reeino fino delo in najnižje eene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v plosčevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem , lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce na. zahteva nje.