STEV. (NO.) 96
KROG OKOLI JAPONSKIH POSTOJANK NASTJ
SENAT ODOBRIL RUMLOVO DAVČNO PREDLOGO
Washington, D. C..— Borba __za dohodninski davek je še ved-
Amerikanci udarili na otok Attu, ki se nahaja na koncu
aleutskega otočja.— Napad je Japonce presenetil in že 149 proti 30 glasovi za Rumlov izjavljajo, da znajo Amerikanci uspeti. — Washing- Predlog in način plačevanja do-tonski sestanek alarmira Japonce.	jhodninskega davka. Zdaj pa je
potreben še pristanek večine kongresa in končno je še odvfe-na predloga od predsednikovega podpisa ali pa zavrnitve (veto). Višina obdavčenja je skupaj 20% na zaslužek, ki se bo odtegovalo takoj pri plačah in zaslužku začenši s 1. julijem 1943. Glede višine ni nasprotovanja. Križajo pa se mnenja in nasveti, ali naj se ostanek davkov za lansko leto, katerega v večini 75 % še ni plačanega, odpusti delno ali v celoti. Rumlov načrt določa opustitev pogojno le v toliko, da naj se opi»titev uredi na ta način, da se upošteva svota davka za leto 1942 in 1943 in v katerem letu bo svota nižja, tisto nižjo svoto naj se opusti. Mnogi senatorji so silili k predlogi z dodatki in raznimi nadomestilnimi predlogi kar pa zborttfca ni »prejela.
-j
• -•	O-
V ITALIJI SE GODE ČUDNE REČI
London, Anglija. — Italijani so zbegani. Po javnih lokalih pada kritika proti Mussoliniju in to od strani vodilnih fašistov. Šest takih je Mussolini te dni izobčil iz fašistične stranke, ki so kritizirali vlado radi totalnega poraza v Afriki in radi druženja z Nemci. Druga poročila omenjajo, da razne stranke pripravljajo v Italiji puč ter takojšnjo predajo zaveznikom.
-o—■—
JAPONCI RAZPISALI NA-GRADE NA AMERIŠKE LETALCE
Chunking, Kitajska. — Japonske vojaške oblasti so razpisale 10,000 jenov nagrade za vsakega ameriškega letalca, ki ga kdo dobi in izroči Japoncem, j živega ali mrtvega. Tako pravi poročilo iz krajev, ki so zasedeni od Japoncev,.Ameriški letal- j ci na Kitajskem postajajo od dneva do dneve močnejši in so d ose daj izvedl" že več kakor prav občutnih napadov na japonske postojanke in baze po okupiranih krajih Kitajske, j
TURČIJA SE BO ODLOČILA
Glede Turčije in dardanelskih ožin se je nekaj izpletlo za kulisami.
Bern, Švica. — Iz nevtralnih krogov se omenja, da se vrše v Turčiji priprave, da zna i vstopiti Turčija v konflikt. Zmaga v Tuniziji je naredila na Turke velik utis, da bo osi-šče propadlo. Turki bodo sku-i šali to izrabiti najbrže s tem, da bodo udarili na Bolgare, s tem pa dali priliko zavezni-j kom, da ob njih strani udarijo. na Balkan, kjer se nahajajo zadnja, vrata osrednje Evrope. Turki bodo za tako uslugo odškodovani s tem, da se jim bo dovolilo najbrže gotov del bolgarskega ozemlja in pa nadaljna kontrola na Darda-nelami. Tudi otočja, ki jih je zasedla Italija pred leti bodo dana Turkom. Taka so ugiba-ja političnih opazovalcev zadnje dni.
-o--.
MEHIKANCE UPOSLUJEJO PRI DELU NA PROGAH
Mexico City, Mehika. — 3krog 760 mehikanskih delav-:ev je odpotpvalo koncem zad-ijega tedna v Združene države, cjer jih bodo zaposlili pri delih la železniških progah. Mehi-canski delavski minister Guma \e je do njih poslovil s poseb-lim govorom in jih je imenoval :a vojake demokracije.
-o-
"Amer, Slovenec" je vex, ki Iruži ameriške Slovence od »bale do obale.
"Amerikanaki Slovenec'*
52
LET ZA SVOJ
NAROD V AMERIKL
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	---'
Gerfo; Za vero in narod — ta pravico in retnico — od boja do zmogel
GLASILO SW^K^I^TO V^ffiRm IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; p. s. DRUŽBE SV. MOHORJA v CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH,
___ ___'{Official Organ of four Slovenian Organization*)
KUPUJTE VOJN! BONDEI
LETNIK (VOL.) UL
—	- -	--------'	_L.	____IXiniK 1 VUL») Ub
Udar v severnem Pacifiku - Priprave za invazijo We
Washington, D. C. — Mornariški urad, ki do sinoči ni izdal nikakega poročila o bojih na otoku Attu, na katerega so Japonci udarili še zadnji petek in izkrcali na njem čete, je sinoči omenjal, da je udar uspel. V načrtu pa so udari j še na druge japonske pošto-1 janke kot na Kisko, kjer so! Japonci močneje zasidrani. A-1 merikanci bodo skušali s to o-! fenzivo očistiti aleutsko otočje: in s tem bo položen temelj za-, četku ustvarjanja obroča o-! krog Japonske. S zadovoljivi-' mi bazami na Aleutih bodo A- j merikanci neprestana nevar- i nost za japonsko otočje. Tega so se Japonci bali, zato so ta-' koj že v začetku vojne hrteli s zasedbo otoka Attu iji Ki- i skr. Na jugu ;majo zavezniki; ttttttfe postojanke Ti a &Tdmo-j nih, Novi Gvineji in AvkralijiJ V Burmi in Kitajski pa se pri-pravlj a drug udar z azijske | celine, kjer je general Wavell i od zadnje jeseni organiziral: zavez, armade. S tem so torej postavljeni temelji na štirih krajih za obroč okrog Japonske. Zavezniki bodo zače-! li koordiniran napad, ko pride čas zato. In Japonci bodo imeli dovolj posla kar na treh ali štirih frontih hkratu. To! so računi zavezniške strategije proti Japoncem.	i
O udaru na Attu je vsa Ja-|( ponska iznenadena. Tega na-i pada niso pričakovali, pač pa 1 preje na Kisko. Zdaj pa so A-1 merikanci za hrbtom Kiske in i bodo lahko ovirali japonske ] zveze s Kisko. Tudi sestanek , med Churchillom in Roosevel- ] tom dela Japoncem hude preglavice. Silno jih rkrbi kaj bo- : sta zasnovala proti Japonski. Ta glavobol je pa samo še le začetek. Glavne težave in bo- < leČine še le pridejo. >	'<
M0CNA SVETOVNA VLADA NAJ BI ZAŠČITILA MIR
New Orleans, L«. — O federaciji sveta se je v mnogih krogih že mnogo pisalo in govorilo. Te dni je imel o tem predmetu velik pomenljiv govor tudi ameriški nadškof Most Rev. Robert E. Lucey iz i San Antonio. Priporočal je skupno svetovno vlado za pospeševanje socialnega, politič-1 nega in gospodarskega blagostanja. ^ko tega po vojni no dobimo, je povdaril visoki pre-lat, bo sledil neizogiben kaos. Med drugim je dejal tudi tole:
"Kaj je specifično najvišji problem našega časa? Jaz j ne mislim, da je najvažnejši problem zmagati v tej vojni. To se zdi, da je že zagotovljeno. Ampak puške same ne morejo zgraditi boljšega sveta;
morejo le uničiti naše sovraž-j nfke. Naša največja zahteva je delno duhovna in delno fizična. Opraviti imamo z moralnim redom in z ustrojem organiziranega življenja.
\ "Prva potreba je, da uvidimo, da človeštvo obstoji iz mnogih nnrodov in plemen, Je to ena sama soseščina, deljena po rekah, morjih, jezikih, običajih, toda izvira iz ene prvine, narave in cilja danega od Boga. Duhovnemu ujedinjenju je zdaj dodano še fizično uje-dinjenje po sredstvih brze tranaportacije ih občevanja.
i Tako je postal ves svet ena sama soseščina — imamo svetovno družbo, a brez svetovne vlade.
»
(Nadaljevanje na 4. strani)
Ameriški ranjenci, ki se nahajajo v okrevališču v neki vojaški zasilni bolnišnici z veseljem po-sarav^ajo dekleta Ameriškega Rdečega križa, ki so jih obiskale, kakor kaže slika.
DOBRODOŠLE OBISKOVALKE
TUNIZIJA DALA
AMEBIKAMCEM SKPSHJE
Boji v Sredozemlju se nadaljujejo s zračnimi napadi na Sicilijo, Sardinijo in Italijo. — Masni letalski napad na Emden in
druga nemška mesta--Zavezniki proučujejo, kako bi se
dalo v bodoči ofenzivi izogniti vsem progreškam.
KRIZEN SVETA
—	Cleveland, Ohio. — Okrog 85 otrok od konvertitov, ki so pristopili v katoliško cerkev, je bilo krščenih na enkrat v cerkvi Naše Gospe Presv. Zakramenta. Obredom je prisostvovalo večje število ljudi, na kamere je izvršitev krstnega obre-I da nad tolikim številom nare-
| dila glcbok utis.
• * ~ ■ t
—	Milan, Italija. — Kardinal Alfred Schuster, nadškof milanski, je te dni v svojem govoru povdarjal, da Italijani naj bi se držali latinske civilizacije, < ki ima že nad 1700 letno pre-j izkušnjo. V listu "Italia" pa je! pisal kardinal, da Italijanom ni i .potreba, da si izposoj u je j o ve-i M ki pa socbrtnč sisteme od
drugih ljudi. Mnogi so mnenja, da je to beseda proti nazijem.
—	St. Columbans, Nebr. —
,Vodstvo od St. Columbans mi-' jsijonskega zavoda, ki vzgaja misijonske duhovnike za inozemske kraje, objavlja v svojem poročiki, da se nahaja v od Japoncev zasedenih delih Kitajske 72 njihovih misijonarjev. Predstojnik omenja, da radio sporočilo o misijonarjih
omenja, da so na varnem.
« j
—	Eganville, Ontario. — V tukajšnjem mestu je uničil ogenj šolo in sestersko hišo. Šolo je pohajalo okrog 150 otrok, katere je poučevalo deset učiteljic redovnic reda Grey Sisters. Materialna škoda znaša' nad $150,000.00.
—	London, Anglija. — V An-ney na Francoskem so naziji i skoro izpraznili tamkajšnje katoliško semenišče s tem, da so i vse mladeniče, ki so študirali za duhovnike pobrali in odvedli na prisilno delo v Nemčijo. Nad
devetdeset semeniščnikov, ki bi l • •
bili v kratkem dokončali svoje študije je moralo na ta način v Nemčijo.
London, Anglija. — Borba za Tunizijo je končana. Zavezniški poveljniki pa so na : delu, da svoje načine vojsko-» vanja kar najbolj mogoče Iz-j
■	j popolnejo, ko pride do udara i
•	na evropsko celino. V b^rbii
■	za Tamzijo so se najbolje iz-! kazali v znanju modernega
•	vojskovanja Angleži osme ar-
•. made. Amerikanci so hrabri j
•	vojaki, * niso se pa v gotovih
| slučajih izkazali dovolj pre-; j vidne, zlasti pri odstranjevanju min, s katerimi imajo Nemci navado ovirati sovražna pro-j diranja. Dobili pa so v Tuniziji bogate skušnje, ki jim bo-j do v bodočih udarih brezdvo-, ma veliko koristili.
Na afriškem kontinentu \ bojni hrum utihuje. Ne pa v U Sredozemlju. Nad sredozemskem morjem letajo nepresta-1 ne velike skupine zavezniških j, letal, ki izvajajo napade na? Sicilijo, Sardinijo, in Italijo.
Na Nemčijo so v soboto izvedli velikanski zračni napad ameriški bombniki. Tri dni že neprestano napadajo nemška mesta in so vrgli na iste na ti- 1 soče tonov bomb. Najbolj je prizadeta velika nemška luka 1 j Emden, katero ameriške lete- * če trdnjave obdelujejo že sko- ] I ro štiri dni.	j
Priprave za invazijo Evrope J so v teku. Točni načrti so iz- 1 delani. Kje pride je pa vojajš-•ka skrivnost in ta povzroča vek £ liko nervoznost v Berlinu in) 3 j Rimu.	J^J ;
RUSI ZADAJAJO NEMCEM !J OBČUTNE ZGUBEj 1
London, Anglija. — Nuncija : stalno krvavi na vshodni fronti. : j Zadnja poročila omenjajo, da i so tekom zadnjih par dni ruski letalci samo z napadi na kraje!, za nemško fronto uničili 72 le-1 ^ tal, nad 300 železniških vagonov, 200 transportnih trukov in mnogo drugih predmetov. Tudi , na moštvu imajo Nemci stalno , visoke zgube, omenja poročilo. ]
VESTI 0 DOMOVINI
Mihajlovič: odličen gerilski vodja, toda pod okolnostmi bi ne smel biti postavljen za vojnega ministra; zdaj je nerodno spreminjati. — Ljudski shodi po Spodnjem Štajerskem. — Himmler v Zagrebu in Celovcu.
Problem Mihajloviča
Washington, 9. maja <ONA)
—	Visoki britanski in ameriški krogi so prepričani, da je jugoslovanska vlada v izgnanstvu napravila napako, ko je imenovala gerilskega vodjo, Draža Mihajloviča, za vojnega mini-> stra, obenem pa smatrajo, da bi bilo zdaj skoraj nemogoče, odstraniti ga.
Uplivni viri tukaj dajejo na-jslednjo sliko položaja:
Kot vodja gerilcev je imel Mihajlovič velike uspehe, toda politika je njegova poguba. On i in večina njegovega moštva so Srbi in imajo radi tega svojo i določno politično smer — pro-ti-hrvaško in proti-sovjetsko, kij teži za tem, da bi v veliki ju-i goslovanski državi dominirali ,Srbi. To odgovarja usmerjenosti vodilnih osebnosti londonske : vlade v izgnanstvu, ki je z veseljem izkoristila naklonjenost javnega mnenja napram Miha j-! loviču s tem, da ga je imenova-: la za vojnega rr^aistra.
Odgovoren nikomur
Kot gerilski vodja. Mihajlo- j vič ni bil odgovoren nikomur
—	nobeno njegovih dejanj ni moglo vezati njegove vlade. Svobodno je mogel barantati z Italijani za bencin in orožje, ter jim ponujati v zameno ujete častnike. Mogel si je iskati podpore med bogatejšimi kmeti s tem, da je napadal od komuni-; stov podpirane partizane, katerih rekvizicije so postale neprijetne. Nikdo ni mogel obtoževati njegove vlade radi tega postopanja, katero mu je najbrže narekovala potreba, da vzdržuje svoje sile za dan izkrcanja ! zedinjenih narodov.
Vezan
V svojstvu člana vlade, dobi-vajočega iz Londona pa bodisi tudi najneznatnejši materij al, j pa so njegova vojaška dejanja postala politično, važna. Za voj-; nega ministra je izredno nepri- j stojno, mešetariti s sovražni-1 kom, tudi ako je to njegovo edino sredstvo, da oskrbuje svoje I čete. Še več nego le nepristojno — v dejstvu, političen samo-1 mor pa je za vojnega ministra, da napada čete, katere podpira zaveznik, kakor je to delal Mihajlovič glasom nedavnega priznanja jugoslovanske vlade.
Proti partizanom Z MihajlovTčevega stališča je bil vzrok teh napadov tehten. On stremi za tem — in vojaško naziranje zedinjenih narodov se sklada z njim — da pripravi čim najmočnejšo vojaško silo za sodelovanje z Angleži in Amerikanci od trenotka invazije naprej. Radi tega on vzdržuje pod orožjem razmeroma le malo število moštva. Večina njegovih pripadnikov živi doma in čaka na poziv.
Od komuni stov podpirani partizani pa se trudijo odvrniti!
I a -	" t*
j z ruske fronte toliko divizij o-sisča, kot jih le morejo že zdaj potegniti nase. Te večje sile žive od dežele, kar je kmetom in vaščanom neprijetno, tako da se obračajo na MihajloViča, da bi jih odstranil. Posledica tega ; je bila, da je bil glavni del Mi-hajlovičevega bojevanja v zadnjem času naperjen proti onim, ki bi bili morali biti njegovi zavezniki.
i V prav najzadnjem času pa je bil bolj pripravljen k sodelovanju, in sicer pod pritiskom ukazov iz Londona, kjer se je jugoslovanska vlada iz tehtnih j vzrokov bala diplomatičnih ko-j rakov s strani Sovjetov.
N a d a 1 jne komplikacije so prinesli nedavni Mihajlovičevi proti-britanski in proti-sovjet-ski govori, ki so zopet vse prej leeffo potitični — kadar prihajajo iz ust vojnega ministra e-inega zedinjenih narodov. Tudi za te izjave misli, da ima zado- • stnih vzrokov. Britanci in Amerikanci so mu obljubili podporo, ki pa je navidezno ostala daleko nezadostna. Za gerilskega vodjo pa so seveda čevlji in hrana za njegovo moštvo bolj važni nego dalekosežni politični pomisleki.
Neredna poteza
Politični opazovalci tukaj naglašajo, da je bilo njegovo i-menovanje že od vsega začetka kratkovidno. V Jugoslaviji je * bil dragocen zaradi svoje obveščevalne službe, radi strokov-njaško izvedene sabotaže in tu in tam radi napadov na čete o-sišča. Toda zanj je neizvedljivo, da bi zapustil Jugoslavijo in se šel posvetovat s svojo vlado, in često mu je celo nemogoče, držati se njenih smernic.
Toda njegova izločitev iz vlade, bi pomenila zdaj prizna-j nje upravičenosti obtožb, da se i je prodal osišču. To pa bi vrglo • svojo senco na celokupno jugoslovansko vlado v izgnanstvu. Jugoslovani imajo v zunanjem svetu tako malo število zmožnih politikov, da vlade ni mogoče prenoviti, temveč le premešati. Osebnosti pa, ki bi nosile pečat, katerega bi jim pritisnilo priznanje, ki bi ga vsebovala odstranitev Mihajloviča, ne bi mogle najti mnogo spoštovanja pri drugih vladah.
-o-
Beg srbskih delavcev iz Nemčije
Po poročilih iz Bazela z dne 31. marca, so nemške oblasti v nekem neimenovanem nemškem mestu vzele za talce večje število tujih delavcev, med njimi tudi par Holandcev, in sicer v znak maščevanja, ker je večje število delavcev zapustilo nemške tvornice in pobegnilo. Poročajo tudi, da je mnogo tujih delavcev, med njimi tudi Srbov, pobegnilo v savojske go-^re, kjer so se pridružili francoskim gerilcem.
Btqwil
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 18. maja 1943 m
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi s* najštarejH slovenski list v Ameriki, ■ UttaD0Tli«B lata 1W1
Izhaja vaak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po pramljrih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicai* Telefon: CANAL 5544
Ft**"*^ ••. Biinfnlm
Za celo leto--—$C 00
Za pol leta-- » 00
Ea četrt leta--—JL75
Za Chlea^o. Kanado te Evropo*
Za celo teto-17-00
Za pol leta----— 3.50
Za četrt leta-1.00
PoaameTna številka	- U
The first and the Oldest Slovene llewspaper in America.
Established INI
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: IMS W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
fiubsnipti*1**? ^
For one year--—-$6 00
For half a year---3.00
For three months-- 1.75
Chicago. Canada and Europe: For one year	<7-0°
For half a year-— 8.50
For three q&onths ■ — 2-00 Single copy ■	- 3c
POZOR! Številko poleg vašega imena na naslovni strani kaiejo, do kedaj je plačana vala naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisi važnega prnntT sa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsej dan in pol pred dnevom, ko iaido list. — Za sadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ________
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ____
J. M. Trunk:
JEDRO P0LJSK0-RUSKEGA
SPORA
Ta spor nikakor ni omejen le na kroge, med katerimi se je pojavil. Prvič se je Nemcem posrečilo, da so zanetili ta spor in tako zanesli nekaj homatij med aliirance. Veselje nad tem je v Berlinu veliko in Rim se reži na vsa usta, da malo pozabi na Afriko. Anglija je posegla vmes in gasi. Že te okolnosti so za slovansko stran zelo prekerne, ker Nemec ima vmes svoje prste pri izključno slovanski zadevi, in Anglija ni ravno tisto mesto, ki naj bi spor med Slovani poravnala, saj zgodovina jasno priča, da so pri vseh dosedanjih angleških poravnavah prišli slovanski krogi vedno prekratki, in je le Anglija prišla na svoj račun. Dalje imajo besedo zdaj v Angliji toryji, in to je kasta, to ni angleški narod, in vsaka kasta gleda le na svoj dobiček, dobrobit, da utrdi moč svoje kaste. Moderni časi na tem ničesar niso izpremenili. Vsaj na poljski strani pa gre enako le za kasto poljskih aristokratov, vrana pa ne izkljuje oči vrani. Dva največja slovanska plemena sta prišla med seboj v spor, pa je spor nastal po Zakletem nasprotniku Slovanov in spor se skuša poravnati po krogih, ki nikakor niso Slovanom preveč naklonjeni iz slovansko narodnega stališča, znajo pa Slovana izrabiti.
K vsi sreči že danes ne manjka znakov, da spora ne bo rešila kaka kasta, pač pa, da poseže narod vmes, poljski narod v prvi vrsti, in morda tudi ruski narod, ne le sedanja ruska vlada. Spor je nemška propagandna godla, ugodna rešitev pa ni izključena, ker čas raznih kast je minul. Vsaj za umevanje nastalega spora pa je treba iti sporu na dno? in to dno je zgodovinsko.
Nekaj se je izpremenilo, ko je Sikorski odšel v Moskvo. Vesel pojav, prvo zbližan je med Poljaki in Rusi. Nemec je opazil. Žal pa, da Sikorski ni sedanja poljska vlada. On je ubral nova pota, poljska vlada pa je ostala na starih potih in na potih poljske žlahte, ki je kot kasta še v srednjem veku. Tu je nastavil Nemec sekiro.
Korenina poljsko-ruskega spora je v davnini, ko še ni bilo nobene narodne zavednosti in so se napol civilizirani narodi držali navade, da je sosed napadal soseda in ga iz-ropaL Litvinski kralj Jagello je poročil poljsko princezo in združil Poljsko z Litvijo. Postal je močan in podjarmil nekaj še slabih slovanskih kneževin. Poljski del pa je postal močnejši in dobil pod svojo oblast nekaj pokrajin, kjer je bilo prebivalstvo malorusko in rutensko, dasi se je to prebivalstvo poljske nadoblasti otepavalo skozi vse dobe.
Ko je postala velika kneževina Rusov v Moskvi močnejša, je tudi ona po prav imperialističnem načrtu požirala in zedinjevala male slovanske kneževine, in tako je prišel poljski imperializem v spor z ruskim imperializmom, z rusko nastalo državo. Po smrti Ivana Groznega je ruska država skoroda razpadla in Poljske je dobila Rusijo pod svojo oblast. Ampak Rusi so si opomogli in postali pod zadnjimi Romanovci bojevita in narodna država z izrazitim geo-političnim programom. Pojavljala se je ideja pan-slavizma, Rusija je veljala kot zaščitnica vseh Slovanov, razen Poljakov, do katerih se je kazala izredno sovražno. Mrzilo ji je vse, kar je bilo poljskega.
Vera je igrala važno vlogo, ker vzhodni Slovani so bili pravoslavni in težili v Moskvo, Poljska pa je bila katoliška. Nemška Katarina (Velika) pa se je zvezala s pruskim krajem in habsburškim cesarjem, da je 1.1795 zatrla Poljsko in Poljaki so tedaj jenjali biti neodvisen narod. Stvar špekulacije je, ali bi bili Rusi brez nemške carice zatrli Poljsko. Neki trdijo, da ne. Vsekako pa je bila krivda za poljski propad odločilna na poljski strani, in ta krivda je na poljski žlahti in na nekih "patriotih", in taki "patrioti" med Poljaki še do danes niso izumrli, ker ravno taki šovinisti najslabše vrste so napadli Sikorskija in zagrabili za dobro napeljano nemško propagando ter zanetili sedanji spor.
Kako, da teh nečednih šovinistov ni zmanjkalo med Poljaki? ^ _..: . _ _ ^_____j _ X _
Leta 1918 je zasijala Poljakom nova zarja: Poljska je postala neodvisna? država. Ampak dočim je plemstvo po zadnji vojni drugje skoroda izginilo ali izgubilo svoj vpliv, je poljsko plemstvo ostalo in še pridobilo, prišlo do izključnega vpliva med Poljaki. Enako je pa ostalo kakor oka-menelo tudi pri naziranju, poljsko le in skozinskoz šovinistično in imperialistično. Komaj je bilo nekaj Poljske, je ta Poljska okupirala teritorije, ki imajo malorusko in rutensko prebivalstvo, in tam je postopala naravnost teroristično, da naredi čim prej iz nepoljskega in slovanskega prebivalstva le — Poljake. Rusija je bila zaposlena z notranjimi homatijami, slepe velesile pa niso videle krivice.
Spor se mora poravnati po potu, kakor je stopil na to pot Sikorski, poravnati med Slovani in brez drugih sil, ako bo poravnan, in dalje mora biti pri poravnavi poljska žlahta izključena. V prvi vrsti mora biti med Slovani načelo, da noben močnejši Slovan ne sme zatirati slabšega, skupaj pa naj bi bili prav vsi Slovani, ne le zapadni, vsak pri svojih popolnih narodnih pravicah.
Upajmo, da do tega pride, ko nihče drugi ne bo imel besede, in bo izginil tudi slovanski šovinizem.
/ffVa ^grfj^^wrfi^** m it'\ltVlli	jl^nWWKni
UMRLA URŠULA PESHEL Ely, Minn.
Dne 7, maja je bila položena v hladni grob Uršula Peshel, rodom iz Gorenjih Gorij na Gorenjskem, odkoder je dospela v Brockway, Minn., k svojemu stricu Zupanu, leta 1889; tudi njeno dekliško ime je bilo Zupan. V Ely je prišla leta 1891. Dne 17. februarja 1892 se je poročila z Jožefom Peshel, po domače Keštnarje-vim iz Jerneje Vasi pri Črnomlju. Poročil ju je Rev. M. Bilban v Ely. V zakonu sta imela tri sinove in dve hčeri: Joseph, John in Jacob ter Anna, omože-na Dirkey, in Mary. Oče, oziroma soprog, je umrl pred osmi-' mi leti. Pogreb pokojne Mrs. U.
■	Peshel je vodil pogrebnik Stephen Banovec Jr. v cerkev Sv. Antona. Članice Slov. Ženske Zveze so se udeležile korpora-tivno, istotako tudi oddelek le-gionarjev, ker je sin Joseph veteran iz prve svetovne vojne.
1 Pokojna je bila stara 73 let. Vse
■	| njeno življenje je bilo v pra-, vem pomenu besede kakor kri-
žev pot, a nikoli ni tarnala. : Zdaj ji lepše sonce sveti.
Jernejčan.
-o-
MED ROJAKI NA ARGENTINSKEM JUGU
Buenos Aires, Argentina.
Za nekatere se sliši kakor p r a v 1 j i ca, ko pripovedujejo drugi o lepotah v Mar del Plata in v lepih sadovnjakih v Ric L Negro.
i Zame to ni več povest iz "ti-. soč in ena noč", ker sem vsepo-, vsod že bil preje. Toda kljub i temu se mi tisti kraji predstavijo vedno z očarujočo podobo. | Mar del Plata je poleg mesta Parana gotovo najbolj sli-> kovito argentinsko mesto. Videl sem ga že pred 5 leti in do letos . svojega lica bistveno ni spremenilo ; pač pa je zrastlo mnoge . novih vil in gradičev, kateri sc še povečali lepoto obrežja. Lepota tega letovišča pa je naj-- več v tem, da se obrežje večinoma strmo dviga nad morje ka-. kih 50 m visoko in nudi prekra-. sno lego za človeška bivališča;
med morjem in skalami pa nu- ' di lepega prostora za razkošne zelenice. V dalji kakih 10 km je danes že strnjeno mesto, drugih 10 km pa je že tudi skoraj zazidano.
Tako sem našel ta imenitni in slavljeni kraj argentinskega letovišča, v katerem je lega zares krasna, toda vremenske razmere pa ne kaj ugodne za miren oddih, pač malo slične milemu vremenu v naši Lovrani in Opatiji.
Toda jaz nisem šel v Mar del Plato, ne na letovišče ne na oddih, temveč na obisk k našim rojakom, ki so me že tudi pričakovali pri mojem prihodu.
Kar hitro so me našli. Ker niso vedeli, ali ne grem morda naprej na novo postajo, je Simčič kar v vlak skočil, ker me ni nikjer na tleh.,opazil, da bi me od tam dvignil. Toda med tem se je že strnil naš krog. Justina,- Roza, Olga, ki letujejo s svojo gospodo doli in z njimi gospe Lupinova in Grabnarjeva in še nekaj drugih so me veselo pozdravljali.
Boste rekli, gospod: same ženske smo, je menila Justina.
"Nič ne bom rekel. Res pa je. Saj vem kakšni so premnogi naši možki, ki so taki možje, da se boje, kaj bo kdo rekel . . . Seveda kaj bo rekel kak nepridiprav, ki je od njega še slabši! Tako je skoro vsepovsod. "Farja" se boje. Pa ne da bi se res bali duhovnika, marveč toliko so strahopetni, da se boje zbadljive besede . . . Škoda da hlače nosijo!
Toda nočem slabo soditi, kajti v Mar del Plati je naših ljudi malo in marsikdo je tudi v takem položaju, da pri najboljši volji ne more priti. Zato nikomur ne štejem v zlo in sem bil prav vesel ljubeznjivega pozdrava tistih, ki so me pričakovali.
Pohiteli smo nato k Lupinu, kjer smo marsikatero uganili. Štiri dni sem ostal v Mar del Plati in obiskal vse naše ljudi, katere sem najti mogel. Posebno veliko jih ni. Bo kakih 10 družin, če prištejemo zraven tudi Istrijane, in nekaj samskih
A.
lelavcev, ki zidajo ali delajo v n kamnolomih, al^ pa so kuharji, s
Med tem ko je v Buenosu ne-nilo žgalo solnce, je v Mar del r *lati pihal prijeten vetrič, ki je 2 ia večer postal že nadležen na- f rajač, ki je dvigal penaste valo- 1 re in jih poganjal proti peči- 1 lam ali pa proti kopališkim si- \
)inam.	__1
Moral sem dalje. Skozi Mai- t >u sem se vozil v Tandil. Od 1 ;am je moja pot kazala v Rio 5 Negro.	1
Tandil je jako lepo mestece. 1 le kakor zelenica sredi pušča- 1 ve. Večina province Buenos Ai- * res je enakolična ravnina, po kateri samevajo estancije med 1 drevjem in se pase govedo po prostranih poljih.
V Tandilu pa pokrajina spremeni svoj obraz. Tam so zra-stli precej visoki griči. Delavna roka je pa zasadila tudi lepe drevesne nasade, tako da se ti zdi, da gledaš po slovenski zemlji.
Zato je pa ta kraj tudi pritegnil lepo število naših ljudi. Menda jih je zunanji videz podobe z domovino pritegnil, pa so se večinoma razočarali, ker je naša domovina bolj radodarna .. . Saj bi bil Tandil raj, če bi imel kaj več dežja, toda z vednim zamakanjem in še — Če je od kod vode vzeti . . . postanejo stvari zelo dru&ačne.
Bilo je, pravim v Tandilu pred desetletjem mnogo naših rojakov. Sedaj jih je pa še prav malo. Našel sem tri družine, ki žive v mestu. Kaka desetorica naših rojakov, menda samcev ali pa poročenih v domovini živi in dela v kamnolomih, ki so oddaljeni od mest in do katerih jaz nisem mogel, ker je bil moj čas prav pičlo odmerjen. Prišel sem ob 5 uri popoldne in ob 5 uri zjutraj sem že spet nadaljeval pot, da vjamem vlak "Araucano".
Moj račun se je obnesel in tako sem srečno brzel proti Rio Negru, kjer je bila naslednje jutro, v nedeljo 7. febr. "napovedana maša v Cinco Saltos.
Dolga je pot do doli. Pa je po dnevi še daljša kot ponoči, kajti žalostna je pokrajina od Bahije Blanke pa do Ville Re-gine.
Letos je sicer pa žalostno vsepovsod, kajti nemila suša je zgrabila bolj kot druga leta. Žalostno je čemela živina sredi rjavega polja in iskala sled zelenja. Pa ni bilo druge paše kot olesenelo strnišče požete pšenice.
Vlak je drvel med prašnim poljem in dvigal oblak prahu, ki nas je neprijetno ščegetal v nos in oči in se zajedal v kožo.
Ko se je v nedeljo zjutraj, 7. februarja delal dan, so nas pozdravila nasmejana polja, vrtovi in vinogradi v Villi Regini, koder suša nima kaj začeti, kajti v kanalih je vode dovolj in od tam nosi blagoslov čez ravan.
Ob 10 uri je bila v Cinco Sal-tosu napovedana maša iri ob isti uri se je tudi začela. Druga maša, ki je bila napovedana za naše ljudi, se je nekoliko zka-snela. Pa so nam žene napravile to veselje, da so med sveto mašo tudi zapele. Rojakov se je letos zbralo nekaj manj. Suho leto je nekoliko pospešilo trgatev sadja in večinoma so bili že v polnem delu, kar je seveda
marsikoga zadržalo, kajti v času trgatve ni ne petka ne svet-ka. Trgovec zateva, da se mu na določeno uro izroči toliko s zabojev sadja in ga ne briga ne
■	praznik ne nedelja . . . nekaj
■	ljudi pa je bilo zadržanih, ker
•	ni nafte. Prav v času trgatve je =
■	prišla ta nadloga in je mnogo kamijonov obstalo na sredi po-
! ta radi tega in oddaljeni rojaki -[ niso mogli priti. Vendar se je ] ) zbralo še dosti lepo število ljudi vpričo vseh ovir. Še več pa * nas je bilo popoldne pri skup- ,
*	nem kosilu, ki se nam je kar v dolgo potegnilo.	t
^ Ja, gospod Janez! Letos bo i j treba pa na konja. Nafte ni, je 3 menil Sinigoj, ki mi je vsako leto velikodušno jiel na roke s svojim avtom.
Pa je menda z menoj tudi
^ nafta prišla, kajti zvečer mi je
Šinigoj javil: "sva že dobra za
. jutri. 2e imam 20 litrov nafte.
Včeraj so prišli boni in tako s«
bova imela s Čim voziti." In ta-
. ko sva drugi dan tudi napravi-
L.~ la, ko sva obiskala večino ro-
l* jakov razstresenih bolj daleč
} na okrog, a
r Tisto nedeljo smo se pa kar P dobro razgovorili. Saj vemo, kaj nas vse tišči. Ta nesrečna
'e
vojska je in kdo jo bo dobil .. .
z
;e Slovenci smo bili vedno pan-slovani. Avstrija nam je sicer skušala te ideje iz glave izbiti u pa je podlegla v svojem ne-h uspešne naporu, a v narodu pa LV je ostala zavest slovanske skupaj nosti. — Od Urala do Triglava, ;a Krkonošev do Balkana . . . ;v Kljub temu, da so otemnela sloni vanska obzorja radi nekaterih socijalnih hib in brezverske u-a_ smerjenosti, se upira danes u-je panje celega sveta na slovanski r_ vzhod in moremo pač upati, da (]_ bo iz boja prečiščeno prišlo ti-sto, kar bo človeštvu v prid, m kar je pa nekoristnega in obsodbe vrednega bo zginilo, kakor gre glota v čistilniku proč •o od zlatega žita. je V Cinco Saltosu in okolici so ^ naši rojaki tudi veliki rodoljubi in so ne malo doprinesli v je prid slovenskega častnega ime-- na. Tam živi mnogo Angležev. )cj Nemara da nikjer v republiki e_ niso slovenski ljudje v takem stiku z angleškim elementom 1Q kot doli, zato so pa oni v pol-je ni meri izpolnili svojo nalogo, da so dokazali Angležem slo-vensko in slovansko zavest in
rt aktivnost. Slovenski starosta e-
Tomaž Kodelja ve o tem povejo dati marsikaj.
Samo dva polna dneva sem m preživel med lepimi sadovanja-ki v Cinco Saltosu, v gostoljub-v ni hiši Antona Šinigoja in med 0 ljubeznjivimi rojaki, pa že sem 7 moral dalje v Plaza Huincul, 0_ kjer sva napravila dvojno vese-0_ lje rojakom s skupnim obiskom ^ z g. Perniškom, ki je bil spet tj_ prestavljen nazaj v Junin de in Los Andes in sva izdelala tak a_ načrt, da se tam najdeva.
Po enem dnevu, ki je bil vse il- prekratek, pa vendar sem mo-ob gel priti v stik s skoraj vsemi ?a rojaki, sem moral že dalje. Go-za spa Toroševa je čakala s kosi-a- lom. Pač je bila nevoljna, toda ti- kriva temu nisva bila z g. Per-to niškom, temveč naš vlak, ki je se kar 90 minut zamude imel . . . u- Pa kosilo se vseeno ni pohladilo, tr- ker je bil dan tako vroč, da bi ili se brez ognja skuhalo . . „ ia Nadvse gostoljubno so nama
DOGODKI
PBad Slorewd AmarikL
♦
Na bolniški postelji
Milwaukee, Wis. — Ze dalj asa leži bolan na svojem do-nu, 814 So. 6th St., znani ro-ak Louis Kožuh. Muči ga hud evmatizem. V St. Luke's bol-lico pa se je 17. aprila podal vestalliški rojak Mr. Frank iopač, soprog znane društve-le delavke Mrs. Marice Ko-?ač. Obema bolnikoma želimo skorajšnje popolno okrevanje.
Poroka
Pueblo, Colo. — Lieutenant William Lesar, sin Mr. in Mrs. Louis Lesar, ki se je tako pridno učil, da je dosegel tako visoko stopnjo, se je poročil 8. maja z Miss Mildred Koche-var, hčerko Mrs. Frances Ko-chevar, v cerkvi Marije Pomagaj. Poročne obrede so vodili Rev. Anthony Roitz. 2eni-tovanjsko kosilo je bilo na domu ženinovih staršev. Tudi jaz sem bila povabljena, ker sva z nevesto v sorodstvu. Z njimi so bili tudi Rev. Ciril Zupan, ki so se ravno mudili pri nas. Prav dobro smo se imeli. Ženinu in nevesti častitamo in jima želimo vse najboljše, predvsem pa božjega blagoslova v novem stanu. — J. M.
Poročilo iz Kanade
Kirkland, Ont. — Dne 30. aprila je umrl Josip Kastelec, star 44 let in rojen v Praporčah pri Trebnjem na Dolenjskem. Zapušča ženo in sina.
Slovenki pogorela hiša
Waukeganr 111. — O polnoči 30. aprila je izbruhnil požar pri Mrs. Frances Jarc, R. 2, Box 122, Belvidere St., Waukegkn3 ki je tudi naročena na Am. Slovene^ in ji uničil dvonastropno hišo, v kateri je spodaj živela sama s svojo družino, zgornje stanovanje pa je imela v najemu družina Elmer Gravitter, Res sta prišla kar dva gasilska oddelka, pa ker ni bilo nikjei vode na razpolago, sta se morala zopet vrniti, ne da bi ka: opravila. Družina v drugeir nadstropju se je rešila skozi okna iz gorečega poslopja; dv« osebi sta morali iskati pomoči \ bolnišnici. Zgorelo je popolnoma vse, razen tistega, kar sc rešeni imeli na sebi. Škoda znaša nad $5,000. Streho in prv< pomoč nesrečnim so dali sose d je Mr. in Mrs. Grum, Rt. 2 Box 362, Waukegan, in še pa: drugih. Domnevajo, da se je o genj razširil iz porča, kjer j< stala peč na olje zaradi staln« toplote za 150 piščancev isto tam. — J. K.
Konvencija SŽZ
Pittsburgh, Pa. — V ponde Ijek 17. maja se je tukaj v ho telu Roosevelt začela šesta red na konvencija Slovenske žen ske zveze. 2elimo ji obilo uspe ha.
postregli vsepovsod in kar ža mi je bilo iti dalje; toda čakal; me je še Villa Regina in še Ba ■ hija Blanka in Loma Negra.
Janez Hladnik.
TARZAN (708) KAME^s NAMESTO SRCA	CM*»opoUua Kmptp« Ssrrtc«)	Napisal: Edgar Rice burrough«
WE	^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^	r^ WOULDN'T ^STCRUEL","'1
BODY," JAC3GER GROWLED, »IF \J£'"^IT ^tlfr^ ™	"WHAT DO YOU PROPOSE TO DO, LET	HE SAID SARCASTICALLY; 'I
DIDN'T HAVE TO PROVIDE FOR THE ^fc ^Mi/il?'	'EM STARVE!" GRANNY AKERS DEMAND-	PROPOSE THAT THEY EXE QUICK«
USELESS ONES J V _ .wHg	ED. JAGGER FLOURISHED HIS CLUB!	LY, WITHOUT SUFFERING I *
"Kaj pa nameravaš? Pustiti ju, da
"Imeli bi zadosti hrane/' je siknil Ko je to rekel, je s prstom poka-	umreta od gladu?" je vprašala Gran-	"Kako bi mogel biti tako krut," je
Jagger, "ko bi nam ne bilo treba skr- zal na ranjenega Petra Egalisa in	ny Akers. Jagger je zavihtel svojo	rekel porogljivo; "predlagam, naj
beti za one, ki niso za nobeno rabol" maihno dete KareesoJ J	. gorjačo. ------umreta hitro, brez trpljenja!"
Torek, 18. maja 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC KOKOŠ V VSAKIH USTIH
Stran S ^
NEDELJSKI KOTIČEK
J. M. Trunks
TEDENSKI KOLEDAR
23.	Nedelj«. — 4. po Veliki noči.
24.	Ponedeljek — Donacijan, muč.
25.	Torek — Gregorij VII.
26.	Sreda — Filip Nerij.
27.	Četrtek — Sv. Beda. ; 28. Petek — Auguštin.
• 29. Sobota — Marija Magdalena.
ČETRTA NEDELJA V MAJU
"Popolna ljubezen izžene strah (1 Jan. 4,18)".
Popolna ljubezen je najvišje, česar je človek zmožen. Le tupatam pride kdo do take ljubezni, prizadeva si pa lahko vsak, in prav zato je popolna ljubezen postavljena kot najvišji cilj in namen, da se z manjšo nihče ne more .zadovoljiti in potem odnehati od strmi jen ja za najvišjim ciljem. "Bodite popolni, kakor oče vaš v nebesih". Ne dosežeš nikoli, a cilj imaš pred se-4>oj. Tem več si vreden v očeh božjh, čim višje se povspneš v ljubezni.
Ljubezen nam nalaga dolžnosti. Kar si dolžan storiti, to moraš storiti. Ljubezen pa se ne ustavi le pri dolžnostih, gre višje, skuša doseči več, ker je ogenj, ki gori in gori, ker je voda, ki žene in žene. Ljubezen gleda na ljubljenca, ne na njegove zapovedi, gleda na njegove želje in nasvete. Ako ostajaš le pri strogih dolžnostih, imaš
ljubezen, ampak nimaš popolne ljubezni, le bolj hlapčevska je taka ljubezen. Hlapec si, nisi pa ljubljenec božji niti ne njegov prijatelj, hlapec stori, kar mora storiti, ljubljenec in prijatelj, kar more storiti.
Ozri in oziraj se na Kristusa! Ni bil dolžan, da se je včlo-večil, iz gole ljubezni se je, niti ni bil Kristus dolžan dati za te vse svoje življenje, zadnjo kapljico svoje srčne krvv Dal je vse, ko nisi bil iri^g^y prijatelj, ko si bil njemtr~Šo-vražen, grešnik, tujec, ne brat. Kristus je Bog, in Bog te je tako ljubil, najmanj si moraš prizadevati, da vsaj skušaš njega, svojega Boga, ljubiti, kakor je on tebe ljubil.
Že pri ljudeh velja: "Ne samo, kar um mu veleva in stan, kar more, to mož je storiti dolžan". Kar moramo storiti, smo dolžni storiti, kar moremo storiti, storimo le iz ljubezni. Popolna ljubezen se ne ustavi pri dolžnosti, šele pri ljubljecu samem počiva.
BARAGOV SVETILNIK
Promotor.
V mesecu avgustu 1843 je 2 torej Baraga odpotoval iz L'- j t Ansa nazaj v La Point, je bi- c la naselbina na skrajnem seve- \ ru države Wisconsin. Potoval s je kar preko jezera v majhnem r čolniču, ki sta ga poganjala 2 dva Indijanca. Pot je bila dol- i ga kakih 180 milj in je seveda 1 vzela mnogo dni. Med potjo je imel Baraga dovolj časa, da je i snoval svoje nadaljnje načrte, i premišljeval dosedanje uspehe, i veliko molil in študiral. Samo i kak Baraga je mogel tak maj- £ hen čolnič spremeniti v cerkev, j študijsko sobo in ... spalnico .. i Po prihodu v La Point je pre- ) jel od doma žalostno novico. 1 Sestra Amalija mu je bila spo- ] ročila, da ji je umrl soprog, Jožef Gressl. Marca 1842 ga je ■ zadela kap. Pokopali so ga na ] starem pokopališču v Trebnjem tik cerkve. Se danes se baje vidi tam njegova nagrobna plošča. Poročilo o smrti tega Baragovega svaka je torej potovalo iz Slovenije v Wisconsin okoli eno leto in pol. Zares počasna pošta! Toda kaj pa danes—po sto letih? Danes pošte sploh ni, vsaj redne ne. Tu pa tam pride kako pismo skozi "podzemeljske kanale" in če pride, mora potovati skoraj prav tako počasno ko takrat. Pa smo med tem na vseh mogočih poljih sil-. no napredovali, razume se, da tudi glede hitrosti poštnih pošiljk. Ampak kaj pomaga ves napredek na svetu, ko še nismo tako napredovali, da bi vedeli, kako se preprečujejo — vojne . . . Ena sama vojna, taka kot jo imamo danes, zavre ves pameten napredek in ga vrže več ko za sto let nazaj. Ostane le tisti napredek, ki zna rušiti in podirati. Pa bi ne bilo tako, če bi svet napredoval nekoliko bolj v duhu tiste civilizacije in kulture, ki jo je Baraga tako vneto razširjal po našem Michi-ganu in našem Wisconsinu . . . To je bila krščanska civilizacija in krščanska kultura. V vsak korak napredka je Baraga znal vtisniti tisto, kar imenujemo duše vnost, duhovnost. Veliki sven pa išče napredka brez duha, brez duhovnosti, in se ogreva le
za materijalni napredek. Napredek? Napredek brez duha ne more odpraviti vojske in zato se tolikokrat zgodi, da kar čez noč skoči vsa naša naprednost za sto let ali še več nazaj v nazadnjaško preteklost in celo kar naravnost v barbarstvo . . .
Zato se ta Promotor ne strinja s tistim dopisnikom, ki je nedavno tega sporočil na njegov naslov svoje privatno mnenje, češ: Čemu samo Baraga in spet Baraga v Svetilniku . . .? Ali bi ne bilo na mestu, če bi se dandanes o čem drugem več pisalo? Bomo pa o Baragi po vojni spet kaj bolj živahno zanimanje vzbudili ...
Kavno v takih-le barbarskih časih je treba, da si naprej in naprej postavljamo pred oči velike zglede pravega napredka in resnične kulture, zakaj dovolj vidimo na lastne oči, da bo zastonj vse naše snovanje za boljšo bodočnost, če, če ne bomo znali najti Baragovih potov, Baragovih stezic, in hoditi po njih s takim duhom, kot je hodil Baraga. Vse življenje in delovanje tega velikega mo-
Neobriti in lačni nemški ujetniki se maste s kokošjo pečenko v Ameriki. Je to del posadke nemškega sub marina, ki so ga Amerikanci poiopili blizu karolinškega obrežja, ujete mornarje pa odvedli v Charleston. S. kjer so jim postregli s kokošjim kosilom. Naziji prav gotovo takole ne ravnajo s našimi ujetniki.
ža, morda prav res največjega i med Slovenci, bi se dalo pove- i dati z onimi kratkimi beseda- i mi psalmistovimi: "Ako Gospod i ne zida hiše, zastonj se trudijo, ki jo zidajo ..."
Besede iz svetega pisma, zgledi iz Baragovega življenja — te in take reči seveda ne "vlečejo" dan danes. Tudi pred to strašno vojno niso "vlekle". Svet in ljudje na njem so pre-modri — vsaj sami mislijo, da so premodri — za take reči. In ker je bil svet premoder, da bi ga bile take reči vlekle, ga je pa "vlekel" Hitler in njegov duh — pa ga še danes vleče. Če hočemo, da bo tega in podobnega vlečenja res kdaj konec, ne pomaga nič drugega ko: BARAGA in spet — BARAGA! Naš Svetilnik bo torej skušal o-mogel, ali vsaj pri Baragovem I stati pri Baragi, dokler bo le l—duhu! 1 w
Poročilo o smrti svaka v domovini je Barago jako zadelo.! Njega samega menda sicer ni preveč od blizu poznal, je pa zato toliko bolj poznal svojo sestro Amalijo. Novica o svakovi smrti ga je živo zadela, ker se je zavedal, da sestra Amalija bridko žaluje. To je bila tista sestra, do katere je Baraga vse življenje čutil prav posebno bratovsko ljubezen. Odkar mu je bila umrla mati — in to je bilo zelo zgodaj — se je njegova mehka duša oklenila sestre Amalije. Ostalo nam je precej pisem, ki jih je Baraga pisal tej svoji sestri iz Amerike. Ta pisma so dragocena zapuščina Baragove nežnočutnosti in v njihovem ogledalu lahko gledamo naravnost v njegovo globoko dušo. Saj je bilo precej teh pisem svoj čas objavljenih v listu Ave Maria in tu le mimogrede spominjamo nanja, da si bralci pokličejo v spomin, kar so brali pred leti. Objavljal' je ta (in druga Baragova) p.1 Hugo Bren, ki ima prav poseb-
ne zasluge za to, da Baraga in! njegov duh nista pozabljena med nami — vsaj ne popolnoma pozabljena . . .
Kljub temu, da je Baraga po povratku v La Point prejel to žalostno poročilo iz domovine in je vsekako nekaj časa njegova misel uhajala čez morje k žalujoči sestri Amaliji, se ni dal motiti radi tega v svojih misijonskih načrtih in snovanjih. Pač pa je njegova apostolska gorečnost zdaj bolj in bolj omahovala med La Pointom in L'-Ansom. Jasno je, da ga je mikalo ostati v La Pointu, ki je bil, dejali bi, njegovo "dete". Tam si je uredil že precej lepo misijonsko postojanko, ki bi jo najbrž smeli že imenovati župnijo. Bil je že tudi precej v letih, ko se marsikoga po velikih liko bolj komodno užival sado-trudih poloti želja, da bi neko-ve svojega napora in začel vendar enkrat žeti, kar je bil take dolgo sej al v potu svojega obraza. Nekaj takega se je Baragi res obetalo, če bi bil ostal v svojem La Pointu. Iz misijonarja bi bi! lahko postal — župnik! Kciika sprememba!
Toda ti in taki pomisleki — Če so sploh mogli v obliki skušnjave zaiti v Baragove misli — niso imeli nanj nobenega vpliva. Da, Baraga je bil tak mož, da mu je taka misel lahko prišla blizu le v obliki skušnjave. Imel bi za greh, če bi se ji bil vdal. Za nas pa ni greh, če skušamo od daleč prodreti v njegovo notranjost in si nekako predstaviti, kar je tedaj valovalo v njegovi duši.
Naj je bilo kaj boja v Baragovih mislih v tistih dneh ali ne, eno je gotovo: Odločitev je padla kaj kmalu in padla tako, da dela Baragi vso čast, ki mu do konca neminljive večnosti ne bo odvzeta. To nam spriču-je pismo, ki ga je Baraga po-1 slal iz La Pointa dunajskemu 'nadškofu dne 12. septembra
1843 in je v njem napisal na- 1 slednje besede:
"To jesen nameravam začeti z novim misijonom ob Gornjem jezeru na kraju, ki je 180 milj j od tu in kjer upam rešiti mno-
(
go duš. Tako so mi tamkajšnji ^ pogani obljubili in zatrdili. Tu v La Pointu se redko še kak po-
i
gan spreobrne. Gotovo jih bom tam mnogo več pridobil kot tu. Ah, kolika tolažba, kako neizrekljivo veselje, Jezusu Kristusu pridobivati neumrljivih duš!"
Samo te kratke besede so dovolj, da do dna spoznamo Duha, ki je vodil Barago po vseh njegovih potih . ..
DOGODBICE
Angleški pridigar dr. Joseph Parker je bil velik humorist.
Nekoč je imel pridigo v nekem provincialnem mestu. Hudoval se je posebno nad mladim gizdalinom, ki je vsak trenutek potegnil iz žepa zlato uro in gledal, koliko kaže. Pridigarja je naposled minila potrpežljivost. Prekinil je govor, zapičil v gizdalina svoje ostre oči in zagr-mel s povzdignjenim glasom: "Mladi mož, spravite svojo uro v žep, tukaj je beseda o večnosti, ne pa o času!"
*
Cesarica Marija Terezija je nekoč zabicavala knezu Kau-nitzu, naj vendar že ustavi napredovanje lahkomiselnih oficirjev. Kaunitz je odvrnil vladarici: "Veličanstvo, če bi bil vaš oče postopal kakor ukazujete vi, bi bil jaz še danes podporočnik !"
-o-
Vi radi berete vesti iz dragih naselbin; drogi radi bero novice iz vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke * "Am. ' Slovencu".
ŠOLSKI "BUS"
' ' ' - : • / . " * .- • - • • ' - - • • Slika predstavlja veliki "bus" domačega izdelka, ki so ga vojaki sami zgradili iz raznih že zavrženih kosov, v Blackland.,v vojaški le- _ ialski šoli. v Waco. Texas. Na "busu" je prostora za 25 sedecit oseb in sa 50 oseb, če stoje pokoncu. Na prvi vožnji je šofirala to veliko vo-zilo Mrs. Kathiyn Finley. j_____ _ ______ ..	. _________.	_	______% 1'-.
WILLKIE POROČA O SVOJEM POTOVANJU OKOLI SVETA
Poroča Štefan Pearce
(To je drugi članek na pod- j ladi Wendell Willkiejeve knji- t ge "En Svet" — One World, ki c jo je ravnokar objavil Simon & i Shuster.)	s
Wendell Willkie, bivši republikanski kandidat za mesto < Predsednika, je izrazil prepri- 1 čanje, da Amerika more in mo- ; ra postopati kot zaveznik v voj- i ni in miru s Sovjetsko Rusijo, i On je bil eden prvih Amerikan-cev, ki je imel vpogled v sovjet- 1 sko vojno in mirovno ekonomi- i jo, dotlej skrbno čuvano kot tajno.
G. Willkie zavzema jako jasno stališče v vprašanju sodelovanja z Rusijo med vojno in po vojni v svoji knjigi "En Svet" — One World. Willkie izraža svojo vero, da je neobhodno potrebno, da vsi Amerikanci bolje razumejo Rusijo in njene probleme. V nobenem slučaju se ne bo moglo reči, da Amerika podpira komunizem, ako dela roko v roki s Sovjeti.
"Jaz sem šel v Rusijo," pravi g. Willkie, "da najdem odgovor resničnim problemom, ki se postavljajo za našo generacijo Amerikancev enostavno radi tega ker Sovjetska Unija obstoja, pa če se nam dopade ali pa ne."
"Nekatere odgovore mislim da sem dobil, vsaj zase.
"Prvič: Rusija je delovno množestvo. Dela. In to delo ostane. Sovjetska odpornost nam je bila zadosten dokaz za to, toda odkrito priznam, da t predno sem prišel na Rusko nisem verjel kar danes vem o njeni moči kot organizaciji mož in žena.
"Drugič: Rusija je naš zaveznik v tej vojni. Rusi, še bolj težko zadeti od Hitlerja nego Britanci, so sijajno prestali to i preizkušnjo. Njihovo sovraštvo . do fašizma in nacističnega si-' stema je globoko in zelo gren-l ko. In to sovraštvo jih navaja,
-	da so trdno odločeni uničiti Hit-
-	lerja in izbrisati nacistično ne-
-	srečo iz Evrope in s sveta.
i "Tretje: Mi moramo delati z • Rusijo po vojni. Vsaj meni se
-	zdi, da ne more biti trajnega
-	mira, ako ne bo tako."
Wilkie izjavlja, da je vse kar ie videl v Rusiji, potrdilo te nje-fove zaključke — od Stalina io moža na fronti in v tovarni in pred vsem pa ruski narod jam.
Willkie v svoji novi knjig! iviga kopreno molčečnosti, a katero je pokrival nekatere svoje razgovore z visokimi osebami Sovjetske Rusije vključno samega Stalina. Njegov odgovor onim, ki se bojijo "boljše-viške nevarnosti", je zelo enostaven. Willkie pravi:
"Mnogi v demokracijah se bojijo Rusije in ji ne verujejo. Bojijo se, da bi prišel novi gospodarski red, ki bi uničil njihov lastni red. Tak strah pomeni slabost. Rusija nas ne bo niti pojedla niti nas zapeljala. Seveda, ako naše demokratične ustanove in naša slobodna ekonomija vsled izrabljanja in neuspeha ne postane tako slaba, da bo ranljiva. Najboljši odgovor komunizmu je živa delovna, nevstrašena demokracija — e-konomična, socijalna in politična. Vse karlnoramo storiti, je, da delamo po svojih • idealih. Potem bodo ti ideali ostali in ne bodo v nevarnosti.
"Ne, nam se ni treba bati Rusije. Mi se moramo naučiti delati z njo proti skupnemu sovražniku Hitlerju. Mi se moramo naučiti delati z njo po vojni. Kajti Rusija je dinamična sila, novo društvo polno življenske sile, moč, mimo katere ni mogoče iti v bodočem življenju/' F.L.I.S.—Common Council.
-o-
OGLASI V "AM. SLOVENCU** IMAJO VEDNO USPEH!
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING " ,- CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago
Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) dejo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
Društvo ^^ sv. Jožefa
ŠT. 100. K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) OHIO
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da ae takoj vpišite dokler c niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poles izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue,
Tajnik Louis Simentc, 799 East 155th Street,	#
Zdravniki: Dr. S kur. dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaškar.
I	MARIN KLARICH & SON
S	GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
|	Gradbeni podjetniki in gradbeniki
Mi prevzemamo vse vrste	'
5	dela. gradimo nove stavbe, I
1	kakoršnega koli obsega. I
<1	Sprejemamo velika dela kot I
J	grajenja večjih poslopij, šoL H
|	tovarn, ali kakršnekoli. Ob- ■
S	enem sprejemamo tudi H
j|	manjša dela. kot popravlja-
|	nje hiš in drugih poslopij. I
1	Za nas ja vsako delo in na- I is	ročilo dobrodošlo.
Nasvete, proračune in na-
2	črta dajemo na željo brez- I
1	plačno.
pš	Čemu plačujete visoka na- I jemnine. Dajte si postavili I
2	lasten dom. lastno hišo. kar 1 | •	napravimo vam mi sa zmer- J
5	no ctbo,
I	Pokličite nas na telefon ■
|	Calumet 6S70 or 6509 ■HBIIIHHHH
1	MARIN KLARICH & SON
|j|	• V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St.,	Chicago, Illinois
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 18. maja 1943
KONJIČKA BON KUPIL...
Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar.
"Le spravite. Konj mi je všeč, za druge fee ne brigam. Nevoščljivci so.
Tako si je France dajal poguma.
Kajon je odpel žametasti telovnik, potegnil iz njega listnico ter jo bahaško razgrnil po mizi, da so se pokazali bankovci, ki so skakali iz predelkov. Vtaknil je med nje stotake in se še enkrat pobahal: "Če to ni greh, da za tak papir dajem konja, ki mu ga ni para."
Zapel si je telovnik in odšel.
V.
Snubit.
Dva dni je bil konjiček v hlevu in France takisto več tam kot v delavnici. Stari je nevoljno pogledaval izpred ulnjaka in silno se mu je škoda zdelo koščkov sladkorja, ki ga je nosil France konju. Prvi dan je molčal.
"Naj se ga nagleda in napase," si mislil.
Drugi dan je prišel nekdo po naročeno omaro. Nejevoljen je odšel, ko ni bila še narejena. Proti večeru se je oglasila Ko-renka zaradi posteljnjaka. "Tako živo ga potrebujem," je tožila dedu, ko ga ni dobila. "Kaj le dela vaš Amerikanec!"
"NiČ," je zamrmral starec in hud je bil.
Komaj je Korenka odšla, je bil France spet v hlevu in je komatal konja. Oče se ni mogel več premagati. Risal je za njim in se razhudil.
"Kam te ponese spet?"
"Po plevel grem, ki ga je mati naplela v prosu."
"Pa s konjem. Za to mrvo plevela, ko ga v klobuku prinesem. Ko pojdeš po žvep-ljenke v štacuno, ga tudi naprežeš."
"Oče, nikar me ne jezite. Ce ste vi gospodar, gospodarite vi, če sem jaz, bom jaz."
"Otrok! Dvakrat otrok, ne pa gospodar. Ne samo v vasi, v celi fari ga ni, kakor si ti. Zadnji srajčnik ne prečepi toliko pri konju, ki mu ga Miklavž prinese, kot ti pri tej mrhi. K postelji si ga priveži. Ljudje hodijo po delo in nič ni storjenega. To je amerikansko gospodarstvo."
"Hi — Heriko!" je tiral sin konja iz hleva; toliko, da nista pohodila starca in ne besedice ni odvrnil očetu.
Zvečer je bila spet edina mati, ki je rešila družino sitnega molka.
Po večerji je šel France na vrt in hodil gor in dol.
Roke je imel prekrižane na hrbtu, glava se mu je povešala. Tuhtal je.
"Nič, kar dosti je teh sitnosti. Oženim se, in sicer precej se oženim. Metka ima že toliko bale, da jo lahko jutri naložimo in ne bo v sramoto ne njej, ne komu drugemu. Da, zasnubim jo; bom vsaj imel koga pri hiši, ki se ne bo zmrdaval nad mano."
Kar sredi pota se je okrenil France in šel k sosedu Škabrnetu. Mož je sedel pred hišo in se hladil.
"Dober večer, sosed," ga je pozdravil France in se ozrl, če ga kdo ne vidi.
"Boter," je začel Ff^ice šepetaje in se mu je nagnil prav do ušes^boter, ali greste v nedeljo z menoj za moza?"
"K Štucinu, kaj ne?"
"Metko snubit."
"Grem, zakaj ne. — Torej si se odločil?"
"Kaj hočem. Doma je kar dolg čas zaradi konja, ki sem ga kupil."
"Groga je še vedno hud, ali ne?"
"Res ne vem, kaj je očetu, ko jih vendar nič ne boli ta moja kupčija.
"Boli ga, le verjemi, da ga. Tudi jaz bi ti ne bil svetoval kupovati konja, vsaj tega\ ne. Meni ni všeč."
"Saj je kupčija odprta — za me."
"To je prav. Saj boš videl. Vsak mlad gospodar jo kaj za vozi. Morda si jo, morda je nisi. Bolelo bo tebe, drugega ne."
"Saj to je, pravim jaz. Če bi vrgel v vodo ta denar, rfe bi bilo treba toliko godrnja-nja. — Torej v nedeljo."
"Kdaj?"
"Po nauku. Naprežem in tudi zavoljo konja je prav, da ste z mano, ko ste jih va-jeni.
"Je že dobro. Od nauka pridem k vam."
V nedeljo France ni šel k nauku. Oče Groga je molil v ulnjaku in bil ves žalosten, ko je videl sina, da se je prikradel med naukom v hlev.
"Še to," je stari prenehal z molitvijo in mrmral. "Še to, ni dosti, da zapravlja denar, tudi dušo bo pogubil. Namesto v cerkev — v hlev. O, ti moj Bog!" Groga je spet molil in bil sam nase hud, ko je spoznal, kako je razmišljen.
France je pa priprl hlev, vzel krtačo in gladil in snažil Herika, da se je kar svetil. Ko je dokončal, je postal za konjem in ga gledal. Kar mu šine nova misel v glavo. Kar stekel je iz hleva v hišo in se vrnil s škarjami. •
"Rep ga kazi in nisem opazil. O, Heriko, ne boš otepal s kmetiškim repom! Le počakaj! Župnikov konj ima kratek rep, grajski se vozijo tod mimo — in vsi lepi konji imajo kratke repe. Zato ga boš imel tudi ti."
Vzel je motvbz, strahoma se bližal repu, božal in pogovarjal konja, da ne bi udaril. Heriko se je oziral, se mu parkrat umaknil in prestopal sem in tja. Toda France je. bil vstrajen.
"Le počakaj, ljubček, saj te ne bo nič bolelo. Lep boš, tako lep, da se ti bodo čudili. Veš, danes greva po Metko. Pssst! Le miruj ! Takole — vidiš."
France je trdo prevezal žimo, vzel škarje in začel rezati rep. Nenadoma pa Heriko poskoči, se vspne in zarezgeta. France je odskočil k jaslom, konj pa je udaril parkrat z obema nogama ob paž, da so letele trske po hlevu.
Francetu so padle škarje iz rok in pot mu je stopil na čelo.
"Ti si tudi kajon, kakor je tvoj prejšnji gospodar," ga je ošteval in .krotil z božanjem po vratu. Še bolj previdno se je bližal repu — in še dvakrat mu je ušel k jaslom, predno je odrezal rep popolnoma. Tako se je spotil, kot bi žagal najtrjo desko. Celo vznevoljil se je in začel kričati nad konjem ter mu žugal, da ga pri tej priči odpelje nazaj v Dolgo vas, Če ne bo priden.
Ob tem so se odprla vrata in na pragu je stal Škabrne.
"No, France, če si še te misli, pojdiva!"
"Ali je že minulo," se je začudil France.
"Že, že. Ho, kako ti je vroče. To je ko-njarska zapoved, da mora hlapcu od čela kaniti, ko sna$ konja. Sicer je delo slabo opravil."
"Zares sem se spotil," si je brisal čelo France. "Kar koj naprežem.
Škabrne
mu je pomagal in v par minutah sta zdrdrala z dvorišča.
(Dalje prih.)
Tiskarska dela
vse vrste točno in lično Izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v yeč barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi.
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENE*
1849 WEST CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOII
i MOČNA SVETOVNA VLADA NAJ BI ZAŠČITILA MIR
(Nadaljevanje s 1. strani)
To je potemtakem doziv, da , uvedemo našo deželo v svetov- ( no organizacijo za jamstvo;, mirnega uranavanja sporov in« za dosego politične kooperaci-| je in gospodarske prosperite-te. Vse druge metode, ki so se preizkusile kot izolacija, nevtralnost, oboroževanje, balan-j| :cirane sile, medsebojni pomožni pakti, preprečavanje voj-J ska, pokrajinskih pakti, trgovinske pogodbe, mirovne po-| godbe — vse to se je preisku-silo in vse se je izjalovilo. Ničesar ni ostalo od \sega, kakor le polomija. Zato ne pre-j ostaja zdaj drugega, kakor po-1 iskusiti z novim načrtom : Svetovnim občestvom.
"Ideja o društvu narodov ni prav nič novega za katoličane. V novejših časih že, sta; papeža Benedikt XV. in Pij XII. sugestirala podobne načrte. Namen take organizacije bi bil pospeševati socialno, politično in gospodarsko blago-j bit društva narodov. S\etovna| vlada bi sestavila sodišče mednarodne justice in taka vlada bi imela pravico kaznovati nepravičnega napadalca. Tisti, ki bi se skrivali pred svetovno policijo, bi se morali zapomniti, da vlada, ki se ne upa izvajati sankcij ni nobena vlada.
"Celo 'katoliška cerkev, ki je miroljubna družba, izvaja ka-nanične kazni nad svojimi u-pornimi otroci. Vsako postavo se mora podpirati, drugače propade. Postave narodov ni-s nobena izjema."
ANGLEŽ PREROKUJE
Chicago, 111, — Na Chicaški Univerzi je imel te dni novinarski analist Vernon Bartlett od Britanske radio družbe predavanje glede sedanje vojne. Med drugim je dejal: Konec sedanje vojne pride, ko bodo nemški delavci spoznali, da je vse njihno 'prizadevanje zastonj. Ta čut, ko enkrat pride, bo zajel vs » Evropo. Potem bo pa sledilo I največje masno ubijanje in maščevanje, ki je še kedaj bilo. Vodilo bo maščevanje, ker so jim naziji ubijali njihove dra-jge.'Glede prehranjevanja sveta !bo padla odgovornost na Združene države, Britanijo in Kana-tdo, če bodo hotele kontrolirati kaos na kontinentu. Združene države bodo morale obdržati vladno kontrolo nad domačimi razmerami, ako bodo hotele sodelovati pri urejevanju Evrope.
KOLIKO LETAL JE ZAHTEVALA VO J NA V AFRIKI ?
Washington, D. C. — Vojni department je objavil, da je zavezniška ofenziva v Afriki od jeseni uničila Nemcem nad 2000 letal. Zavezniki sami pa j so zgubili 770 letal. Premoč v zraku je odločila vojno v Afri-
'I
j i DR.JOHN J. SMETANA I
i Pregled oje o5s in predotsnje očala < " j I 23 LET IZKUŠNJE j V ►	OPTOMETRIST	J
- i j ► 1801 So. Ashland A v eno« < »j |	Tel. Canal 0523	J
I » Uradne are: vsak dan od 9 *
| zjutraj do 8:30 zvečer. _____\
i *******
J. M. Trunk
Vreme se izpremin ja, časi tudi in se marsikaj. Bilo je jeseni leta 1941, ko sem bil v nem-ško-irski družbi. Saj poznate mentaliteto teh krogov v sedanjem konfliktu. Hitler je uničeval ruske armade kakor bi orehe grizel. To so bile sferič-ne harmonije za nemška in irska srca. Tedaj še ni bilo treba malo hinavščine, ker Amerika še ni bila v konfliktu, vsakdo je imel srce na ustnicah. Ker so ti krogi poznali moje naziranje, so me stokali v rebra radi navidezne slovanske polomije, in ko sem le namignil, da Rusija še ni na tleh, je nastal krohot, ker za nje je bil Hitler že popolen zmagovalec.
Leto in pol je od tega. Zopet smo prišli te dni skupaj, ista družba. Jaz fiavadno. vlečem le na ušesa, kako ura kaže. Padla je v isti družbi kaka beseda o vojski, vse pa je izgledalo kakor, bi vahtali mrliča in bi se bali, da bi ne vstal raz par. Rusije nihče ni niti omenil, pač pa so se obrnile oči vseh na me, ako je beseda nanesla tja v bližino. Imel sem izreden užitek, ker sem videl, kako je zdaj v srcih, ko Rusije še nikakor ni konec, upajo pa le ti krogi na njen konec, le radi Amerike je
treba nekaj hinavščine, * <
Tudi Čehi so mestoma tiči in ščukL Kakšno vlogo so igrali v zadnji vojni, je znano. Zadržanje ni neoporečeno, a umljivo, povsod precej materielnih vidikov, in Cehi so materielni, ne le materialistični. Tedaj jim je u-spelo. Materielna stran pa je prevladovala naprej. Ko je prišlo do famozne kupčije v Mo-nakovem, se govori o izdajstvu nad Čehi od strani velesil, ampak Čehi sami nimajo popolnoma čistih rok, ker so upali, da bodo s Hitlerem napravili nekaj
biznesa. Kakor so dogodki pokazali, so se urezali.
Iz homatij zadnje vojske sta stopila v ospredje .dva izrazita značaja; generala Sirovy in Gajda. Baje se je Sirovy zdaj "poglihal". Ako se je, razmere so sila. Radula Gajda pa je le fabriciran Čeh, ko je kazalo na češko stran, ker prej je bil Rudolf Geidl, nemškega pokole-nja, in ko so razmere pokazale na nemško stran, je postal na-zist. Malo ščukasto tudi med Čehi.
Splošno se pa Čehi tudi zdaj držijo in za bodočnost so morda najbolj bistre glave, samo preglasni še ne smejo biti, ker London in Washington še ne sli-šita rada, da naj postane Moskva glavno mesto združenega slovanstva. Čehi bodo govorili, ko pride čas, o Poljakih je dvomljivo, vsi drugi so pa preveč razkosani.
Ampak okoli Moskve se Čehi zbirajo. Na fronti imajo nekaj legij, poveljuje jim Ludovik Svoboda. Nemci se zaganjajo ob Donecu. Tam je bila na najbolj nevarnem mestu češka legija. Nemci so to vedeli in prišli nad njo s šestdesetimi tanki. Spopad je trajal en dan in eno noč. Ko je sonce zasijalo, je bilo na tleh do 20 zdrobljenih nemških tankov in 400 nemških mrličev in še dosti več krvavih glav. V legiji je bilo še nekaj drugih Slovanov, in pri merjenju vojaških kvalitet, kadar je orožje isto, so Nemci podlegli. Čehi in Slovani so ščuki in tiči in kosmatinci in pogo-stoma tudi hudi butlni, ampak I kadar v borbi primejo, mora odnehati zid. To se je pokazalo tam ob Donecu, kjer se Nemci zaletavajo vsak dan, pa ne mo-
i
rejo naprej. Slovani še niso na ;tleh, le pameti jim še manjka.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400	Premoženje: $5,100,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24%
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO- 1 VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ xa smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke ps takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.	1
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce Še nisi dan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporno organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse droge podrobnosti
se obrnite na nradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, sli pa na:
GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE
is Dr. Keroorega	llft
II ANGLESKO-SLOV. !| BERILA	||
^^ "ENGLISH-SLOVENE READER"
kateri se sedaj prodaja po zni- A A SZ žani ceni, samo-----------££
Naročila pošljite nas	££
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.,	-t-	Chicago, Illinois
RAZNOTEROSTI
DAVČNE RAČUNE SO ZAČELI POŠILJATI
Chicago, 111. — Davčne ra-j čune za leto 1942 bomo do- j bili te dni. Nekateri so jih že prejeli včeraj. Računi bodo morali biti plačani do 1. julija. Od tega datuma naprej bodo tekle od računa obresti po 1% mesečno.
ZAVAROVALNINSKI i AGENT USTRELJEN
Chicago, 111. — Predsinoč-jem je neki zamorec bandit na južni strani mesta napadel za-varovalninskega agenta Benjamina Feinberga in ga ustrelil. Feinberg je malo preje izko-, lektal za zavarovalnino od neke stranke znesek ifl2.93. Ropar mu je vzel vse kar je imel, ker pri njem tudi tega zneska niso našli. Morilec je pobegnil. »
-o—
IZ POIZKUSNE ZATEMNIT-
' VE* PRIŠLA PRAVA
ZATEMNITEV_
Brazil, Ind. — V tem meste-; cu so imeli poizkusno zatem- j nitev proti zračnim napadom.' Nekaj minut gozneje pa je začelo iz oblačnega neba treskati in je udarilo v centralno | mestno elektrarno in razbilo električni transformer in vse mesto je bilo v temi. Tako so j dobili iz poizkusne zatemnit-| ve, pravo zatemnitev. o
NAŠE IZGUBE ZNAŠAJO . 78,235
JPo najnovejšem pregledu, ki ga" je pripravil OWI, je do sedaj 12,123 Amerikancev padlo, 15,049 je bilo ranjenih, 40,435 pogrešanih, in 10,628 ujetih, skupaj 78,235. Od te-' ga števila jih odpade 53,309:
na armado, 24,926 pa na mornarico.
-o-
KRI ZA GASOLIN
Neki Guadalupe Soto, Mek-sikanec, ki le za največjo silo lomi angleščino, bi bil rad dobil odmerjalno knjižico za gasolin. Šel je v šolsko poslopje v Richmondu, Calif., kjer so nastanjeni razni odmerjal-ni uradi, pa tudi Rdeči Križ. Hodil je okrog po hodnikih in ni vedel, na koga bi se obrnil. Končno se je zavzela zanj neka bolniška strežnica. Meksi-kanec ji je skušal nekaj dopovedati, ona ga pa očividno ni ;razumela in mu je samo smehljaje prikimovala, zapisala njegovo ime in naslov in ga poslala v notranjo sobo, kjer so mu v njegovo veliko začudenje vzeli običajni "pint'** — krvi. Ko je bilo vse gotovo, se je spet ojunačil in vprašal v zasilni angleščini := "Ali bom dobil zdaj gasolin, ^a?"
-o-i-
NAKIT NAMESTO DENARJA
Pred kratkim so v San Francisco začeli nove vrste kampanjo. Zbirajo zavrženo in nerabljeno nakitje, zlatnino in podobne predmete, ki služijo za ženske okraske. Nabrali so že 17,157 komadov, ki tehtajo skupno pol tone. Vse to bodo poslali našim vojakom, ki se vojskujejo na Južnem Pacifiku, da ti nagradijo s to ropotijo domačine za hrano in vsakovrstne usluge. Domačini po teh otokih se ne zmenijo veliko za denar, za bleščeče okraske pa se lahko pri njih dobi vse. Morda bi tudi drugod lahko začeli nekaj takega, kakor so v San Francisco. Pomagalo bi našim fantom, ki se borijo na Pacifiku.