^ Kolikor več veljaš, tem raje pomagaj. tiigleški kralj Juraj III. jo imcl navado, da je za rauo vsacega dne jezdil po polji. Med potjo jo rad občeval z Ijuduii, razgovarjal se z njimi Wm in mvj bi bili katerega koli stanii. ^T Necega due je jezdil s svojim sinoni, kraljevieem Valeškim okolo Vindzora. Tu zapazita v globokej jami kuieta, čegar voz se je bil po jednej strani udrl v izvožeui kolovoz. Vidola sta, kako se je" trudil ubogi kmetič, da bi privzdiguil voz ter ga spravil v pravi tir. Kralj ni dolgo premišljcval, hitro je skočil raz konja in za njim tudi njegov siu, katerega jo oče z nekoliko be-scdami k temu izpodbudil. Privežeta konja k drevesu; kralj priine s kmetom udrto kolo, a sin priine za vojnieo in po dolgem a relikem trudu posrečilo se jim je spraviti voz na pravi tir. Utrujcna po tem nenavadnem dclu in z blatom ometana, veselila sta se s kmetom, da se jim jc delo posrečilo, in to tembolj, ker je kmetu njiju pomoč na tom samotnem kraji jako dobro došla. Ko sta si oblačilo osnažila, kolikor se je dalo in se zopet dvignila na svoja konja, prosil ju je kmetič prijazno, naj bi šla z njim do bližnje gostilne ter se okrepeala s čašo piva. Zasmijavši se, zahvalil se jc kralj kmotieu za to ponudbo in so izgovarjal, da ga doma ¦ nje-gova žena vže tožko pričakuje. Stisnil mu je pri teb. besedab. par eekinov v roko rekoč, naj jih vzame kot majhen prijateljski dar. Kmetič ves prepJašen v svojem začudenji ni se mogel poprej spame-tovati, dokler nista bila kralj in njegov sin vže daleč od njega. V bližnjej gostilni je pravil potem o teh velikodušnih gospodih, ki sta ruu pomagala v njogovej nesreči. Zdaj še le je zvedel v svoje veliko začudenje, da je bil to kralj s kraljevičem, o katerein. so si Ijudje več takih dogodbic pripovedovali. Kmetič je bil na to jako vesel. Takoj je dal jeden del tega denarja, da se uapravi gostija, katere naj bi se udeležili vsi navzoči in klicali iz dua svojega srca: ,,Slava kralju in njegoveinu sinu!" ^ h ^ČeS&ime" prek&tt H. Podkrajiek.