146 „DOM IN SVET'i 1889, štev. 7. » Slava Vodniku!" i. Vodniku. Razkrit je kip. — Na onem mesti, .sKjer delal si za narod svoj, Živeč le zanj v ljubezni zvesti, Postavljen spomenik je tvoj; Mi vijemo ob njem spomine Iz tvoje, naše zgodovine . . . Grenko-sladak je pač spomin: V minule dni oko nam gleda, Kar gleda, to je dedov beda. A ti, Slovenov prvi sin, Glasnik si prvi njih vrlin! Glasnik, vodnik ! — Navdušen glas Poslal si v mesto, trg in vas. Da oživela bi beseda, Očetov glas na rodnih tleh ... Ostrmel ded je v glasih teh: Kar čul je v teku davnih časov, To slišal je iz tvojih glasov! In zbistril se je vid mračan In z novo silo se pričelo Pokojno je. duševno delo, Slovenstvu vstal je lepši dan! Izgubil je s tabo Vodnika naš ded: Kot prvega pevca Slavi te naš svet. Globoko nam v duši Klic žije glasan, Navdušena pesem: »Ilirija, vstan'!« »Slovenija, vstani!« Prepevamo mi; Ne peli bi tega, Da nisi žil — ti! Tod zreš na nas! ... Na onem mesti, Kjer delal si za narod svoj, Živeč le zanj v ljubezni zvesti, Razkrili spomenik smo tvoj. Iz pesmij ti pletemo lovor, V slovesni spev se zlija govor: »Po tebi ni sina, Ne hčere bilo : Dovolj je spomina, Te pesmi pojo!« V blagosti dneh in dneh nezgode Slavil te rod hvaležni bode — Naš prvi pevec Valentin, Da večno žil bi tvoj spomin! — A. Funtek. fj :JSt- II. Ob slovesnem razkritju Vodnikovega spomenika. faj li pač pražnje tako naodeta je danes Ljubljana, Zorni nevesti nalik sredi slovenske zemlje? Bo-li visoki jo gost počastil se svojim pohodom, Morda obišče jo car, morda kraljica krasna? Praznik praznuje Sloven, sijajni svoj narodni praznik, Njemu v hvaležni spomin, ki mu buditelj je bil. Žarno zaznal se je dan — prisvetil je v mili nam zori — Lep kot nijeden pred njim : naše zavednosti dan. Vzbudil je narod iz sna, in narod goreč je prihitel, Kazat hvaležnost in čast njemu, ki bil mu vodnik. Bronast na marmorju kip postavil je možu Vodniku V trajne zahvale dokaz, v večne ljubezni pomnik. 148 „DOM IN SVET!' 1889, štev. 7. Danes pa zbral se neštet je v stolici zemlje slovenske, Slavlje prekrasno slavit: sobo spominsko razkrit. — Padel je zastor ... In rod z navdušenim srcem pozdravlja Pevca Ilirije, solz rosno je mnogo oko. Kaj ne? Kako ne? Krasan je v sreči in svobodi zlati Robstva bolestni spomin, sveto rešnika ime. Robje pa bili smo mi; trdo nam je ramena žulil Jarem tujinstva, tema krila je naše nebo. V temi zasinil je zor rešnika Vodnika na nebu: Bujno prodrl je temo, jasno med nas posijal. Danes pa — praznik le-ta pričuje, da svita se v jutru Lepši, še lepši nam dan, polne svobodnosti čas. Skoraj bo, skoraj bo tu ... Le srčno za njim — za Vodnikom — S praporom bojnim naprej dvignimo, bratje, se v boj! Blagor mu, kdor se za dom očetni bojuje, žrtvuje: Narodov sveti vladar blagoslov svoj mu rosi. V srcih potomcev živi vekovito v svetlobi nebesni, Z lavorom zlati spomin venca hvaležni mu sin! M. O. ur. Vo d nik u, povodom odkritja njegovega spomenika. ' l^lgfdstrt je kip. — Pogledov tisoč jasnih jjfejj Obrača se na spomenik. Odstrt je kip — in vzklikov tisoč glasnih Odmeva: Slava ti, Vodnik! Postavil rod ti kip je vekoviti In danes ti ga z venci slave kiti. Tod živel si, tod deloval, — ne zase, Temveč za dragi narod svoj. Modric nečuvenih slovenskih glase Mu prvi bajal duh je tvoj. Strmeč poslušal prs je tvojih jeke, Posluša še je in je bo na veke! Pastir duhovni pasel si naš narod. V svetišči vcepljal vanj krepost; In kot učitelj rahlo v mladi zarod Naukov vsajal si blagost. V svetišči, v šoli, v miru, tudi v boji V prospeh si živel domovini svoji. Mrtvo telo strohnelo ti je v zemlji, Duh tvoj med nami pa živi; In spomenik na kamenitem temlji Nam glasno danes govori: »Spomin si večen v narodu osnuje, Kdor Bogu, bratu, domu se žrtvuje!« — A. M.