K Ixkaja vssk daa raasa aeMJ k ■ 'aHvfl^HM^o j PROSVETA Ur«dalšld la asreveliki presteri: MIT a. Lswadale Ave. IaMied daily emeept Suadaja ead Jv. Helidejs.; , - ;LirVfiSisc''Ti*> mestih pa precej več. Na računih za elektriko je mistna elektrarna torej prihranila mestnim prebivalcem že le-1"' milijone. Privatnim Intercom to naravno ni v koriat. Je ph v korist ljudstvu. Ped vodstvom prejšnjega utillčnegs di-"ktorja Bsllsrds ee privstnim inter worn nI posrečilo prepreči-1i um levsnjs mestne elektrsrne, ¡H ^ je razvijala vsdno lepše, '«kati so tnorsll ugodnejšega trenutka, ki je prišel leta 1924 s "t n-membo mestnega «arterja In mestna vlade. Za mestnega "Prsvttelja je bil nssUvljen w'Wam H. Hopkine, ljubljenec V • Mzniških Interesov in repub-1) kanec po politični konfesijl. utiličnega direktorja je Hopkins nastavil demokrata Wrigh-ta. izvoljenca Cleveland Illumining kompanije. Njega je priporečal tudi Newton D. Beker. ^>zar liberalissm je poln velikih UikoqL bright je šel ne dslo in pro- "^¡ml teren za sabotiraaje mestne elektrarne. Naj še omenimo, da je on zadnji človek za pozicijo utiličnega direktorja in njegova principielna opozicija državnemu laatništvu industrij ga popolnoma diskvalificira za službo upravitelja mestne elektrarne. Njemu je šel na roko tudi mestni upravitelj Hopkina, ki spada v isto kategorijo z ozirom na državno lastništvo kot njegov ljubljenec Wright. Eden prvih činov novega mestnega upravitelja Hopldnaa je bilo imenovanje A. B. Ro-bertsa, posvetovalnega inženirja, da je isdelal načrt in priporočilo za bodočo upravo mestne elektrarne. Poročilo Robertas je bilo izdelsno v prilog Clevelsnd Illuminating kompsniji. V jedru je priporočsl, ds se poslovs-nje mestne elektrsrne usmeri z vidike, ds ne bo konkurirsls privatni električni kompsniji. To priporočilo se lahko smatra, da je bilo izdelano v uradu Cleveland Illuminating družbe, in ako ne v njenem uradu, pa gotovo z njenim sodelovanjem. Wright in Hopkins sta se takoj lotila dela in pričela izvajati priporočila RobertSa. Prvi čin je bil, da so bili odpuščeni vsi folicltorji, katerih naloga je bila pod prejšnjim vodstvom, da so dobivali nove konzuemnte mestni elektrarni. S tem činom se je preressl prvi tok v konkurenci med mestno elektrarno in Cleveland Illuminating kom-penijo. Drugi naskok ns gospodarsko stanje tega mestnega podjetja je bil s terjan s odlokom prvič, da se zniža cena elektriki, ki ee rabi za razsyetljavo ulic in drugič, da mestna elektrarna financira takozvani "white way" sistem električne razsvetljave mestnih ulic. Glede znltanja cen elektrike zs mestno uporabo v korist splošnega fonda je to navidezno v splošno korist masts. V resnici se je pa to izvršilo iz razloga, da1 se znižajo dohodki elektrsrne ns nsjnlžjo stopnjo in s tem požene podjetje čim prej v konkurz. Ns drugi strsni ostane pa večji kos splošnegs fonda za graftarje. Tudi ni nobenega razloga, zakaj bi se le mestni adn#ni*trseiji znižala cena, medtem ko je ostala cena elektriki v privatnih domovih Ista kot prej. Poleg tega pa mesto plačuje višjo ceno za razsvetljavo eest Cleveland Illuminating kompaniji kot ps svoji elektrsrnl. 1 Glede finsnclrsnjs "white wsy" sisteme iz blsgsjne mestne elektrsrne, je to pa direkten atentat na podjetje. Resnica je, da del stroškov z Instalacijo dragih cestnih luči nosijo prizadeti posestniki; ali večji del teh stroškov se je naprtilo elektrarni. Rezultat tega je, da sta Hopkins in Wright finančno obremenila podjetje do stopnje, Id jo bo težko premagalo, ker veliki stro-ški, ki Jih mora noeitt za odplačevanja neproduktivnega kapitala, ki znaša okrog tri milijone dolarjev, morajo imeti le slabe poslodice Sabotaža se izvaja tudi v drugih oslrih. Delo, ki spada v pod ročje podjetja v zvezi v vzdrževanjem in novo konatrukcijo distributivnega sisteme. Je že v veliki večini oddsno privstnim kontrektorjem. V elučsju. ds gotov generator prenehs funkcionirati iz enegs sli drugegs razloga, je elektrarna priailjena o-bmiti pt na Cleveland Illuminating kompenijo zs zsčssno nabavo električne sile, ker ni v rezervi nobenega potrebnega aparata, ki bi se upregel v slučaju nenadne potrebe. In elektrarna tudi nima potrebne finančne rezerve zs nabavo novih strojev, kader se sedanji obrabijo ali pa zavržejo. Vsako podjetje skrbi. Sovjataka-kltajska kriza v zastoja Kitajci nočejo vseti nszsj sovjetskih železniških uradnikov—Moekva poroča o Stim-sonovl not L Sangsj, 7. avg. — Zunanji u-rsd kitajske kuomintangake vlade poroča, da so razgovarjanja med kitajekimi in sovjetskimi zastopniki na mandžurako-ai-birski meji v popolnem zastoju. Sovjeti zahtevajo, da morajo Kitajci prej vzeti nazaj v službo vse odslovljene sovjetske uradnike in poslovodje na vzhodni železnici, predno se morejo začeti pogajanja. Kitajci nočejo sprejeti te zahteve. Moskva, 7. avg. — Moskovski listi poročajo pod debelimi naslovi, da ao se velesile na iniciativo Amerike domenile, da bodo "regulirale in poravnale kltaj-sko-ruakl spor." - Poročilo v sovjetskih listih se glasi, da je ameriški državni tajnik Stlmson poslal tajno noto petim veleailam ln z njimi aranftiral "intervencijo v Mandžuriji v avrho, da ee apoma kitajska železnica internacionall-ra in poetavi pod kontrolo vele-aH, dočim Kitajci in Rusi ne bo-do imeli pri tem nobene besede." Zs upravitelja železnice ae imenuje Nemčija sli Italija, ki ni "direktno zainteresirana na Kitajskem." Listi iz tega aklepsjo, ds js "dolgo pričskovsni napad mednarodnih imperiallstov na Sovjetsko unijo zdaj pred vratml pod krinko goloba miru." Dabavai In ajibsvi faraal %*mi saofsrf* Čifcadka aleparaks tvrdks js lo-vila samo duhovno ns Um. Chiesgo. — Neke čikaška zem Ijlška tvrdka — morda jih je več (listi niso objavili imen) Specializira z zemljišči, ki so "a mo za katoliške duhovne" ln dela dobro kupčijo. O tem je v torek poročal Flint Grinnell, upravitelj Better Business biroja. Povsdsl js, ds js bilo vsčje število katoliških duhovnov v najmanj trinsjstlh drŽavah ogoljufanih. V enem samem diievu se je pritožilo biroju sedemnajst duhovnov, ki so bili osmukani za denar. Tvrdka — ali tvrdke, kolikor jih je že — oglašajo v podeželskih listih aH pišejo duhovnom privatno, da imajo na razpolago "še nekaj dobrih stsvblšč poleg sli blizu kstolišklh zavodov, ki jih drže samo za duhovne in katoliške vernike." Cene so mastne, tods duhovni so pridno ku-povell in pridobili so tudi mnogo kupcev med evojimf farani. Val so bili potegnjeni. Zemlje ss nshsjs v nekultlvlranlh diatrik-tlh daleč zunsj mesta. MaoPfftaM pasradaja Prsmijer je direktno posegel v London, 7. svg. — Dslsvakl premijer MscDonsld Js . včeraj stopil v direktne stik« s lastniki tekstilnih tovaren v Lancaahiru In z voditelji delavskih organizacij, ki so prizadete v izporu. Kolikor je znano, je MacDonald ur-firal lastnike tovaren, naj pristanejo na razsodišče, ki naj iz ravna mezdne vprašanje; lastniki, ki niea doslej hoteli nič slišati o arbitraži, so takoj sklicali svojo konferenco, da ae posvetujejo. Dejstvo, ds nagloma Izgubljajo zunanja trge vsled u-stvlJensga dela. jih vsekakor pri-sili na konoeeije. Kaj mislijo delavci o razsodišču, ni še zne-zavrzejo. vaaso poajeije »nm no. Uniji tkalcev in pred I k* v de v tem oziru razpolaga e po-lsta odločno proti vsakemu sni-(Oaljs ps t straaL) 1 ^«J« Od leta 1923 ae petkratna s ceni za) predek. njihov profit S plače delav-majhen np- Washington, —j Posebna Štu dija Ameriške deiavske federacije o profitih in ¡delavakih pla-čah v ameriški avtni industriji vseft)uje dovolj popra, da al delavci pričnejo ribati oči. Od leta 1926 je tedenaka plača delavcev zlezla kvlško le, za $1.19. O "plači" avtomobilskih magnetov pravi poročilo pa Bledeče: "V petletni dobi — 1928-19$8 — ao dividende General Motors kompsnljs poskočile petkratno, namreč Iz 81 milijonov, ki jih je družba izplačala' leta 1928, na 174 milijonov dolarjev, ki ao jih prejeli delničarji! v obliki divi-dend leta 1928. Droge kompanije ao tudi naredile »visoke 'plače' Hudson družba je izplačala poleg rednih dividend še dve izredni dividendl: prva je znašala deaet procentov (1924), druga pa dvajaet odstotkov (1926). Od le-ta 1928 do leta 1927 se je Fordovo premoženje (surplus) dvignilo za 48 odstotkov. "Nssh družba Je leta 1926 iz-plačala 900 odstotno divldendo. Chrysler je pa nastanil, da Je bilo lansko leto vsftiih zto dolarjev, ki se bili Investirani v dal-niče lets 1928, Vrednih $1,977. Leta 1927 je 18 pajvečjih kom-psnlj nsredilo 24f odstotka pro-fltov, in v prvih devetih mesecih lanskega leta oo §111 njihovi pro-fiti precej večjim,«¿MH To nI slab "iniflgtik' mobilske magna te, kaj? Plače delavcev seveda ne pokszujsjo tako lepega napredka. Povprečna tedenaka plača leta 1928 je znašala f8t.84, lansko leto pa $82.68. Raslog za diferenco med plečaml ln prof iti je ta,\ker ao avtomobilski magnatje organizirani, delavol pa ne. Ako bo tej študiji počaene ADF sledil še in-teligenten načrt za organiziranje avtnlh delavcev, ln, ako ga njena hierarhija prične tudi izvajati ln organizirati to ogrom no industrijo, bo storils delo, ki js pogrebno In za ksterega bo lahko hvslsžen vsak delsvsc Kapitulioiji drvžba pri haja v Maiiaah avta« . i.irrr. ,^^ * Plače ti. Orleansu "manevrira." Britaka vajaika Ma zapvsls Egipt Dela veka vlada ponudila Egipčanom načrt stopnjaralne ae odvianeetl. 7. avg. — Angleška deleveka vlada je predložila E-giptu osnutek nove pogodbe, ki daje Egiptu večjo mero samovlade in neodvisnosti kot jo Je Imel kdaj prej. Na temelju te pogodbe Je končana angleška vojaška okupacije Egipta, Iz vzemši v obliiju sueškega pre kopa kolikor Je tam potrebno za protekcljo prekoj*. Obe deželi stvorita elljanco Egipt zaprosi vstop v Ligo narodov In Anglija bo podpirala proAriJo. V slučaju spora e tretjo drtavo bosta An glija In Egipt nastopili skupaj Vsa odgovornost za varstvo Ino-zemcev v Egiptu pade odslej na egiptovsko vlado. Anglija poskrili, da ee odpravijo v Egiptu kapitulacije k) druge ekstrsU-ritorialne pravice In da Egipt poetane samostojne drže ve. Egipčanska vlada, «lasti stranka nacionalistov, ki Js v konfliktu z Anglijo, je sdsj ns vretl, da eprejme ali zsvrže po godbo. i je v ena Rim. 27. avg, — Danes izročajo, da Je Mussolini naprosil pepela, naj bo boter njegovemu petemu otroku, ki ee Ime roditi končam tega mesece, ln pspež je obljubil, de bo. Upniki Naattija v nota» konfliktu Anglije zavrgla znižani delež nemških reparacij. Haag, Holandlja, 7. avg. — Mednarodna konferenca, ki ima rešiti vsa sporna vprašanja, izvirajoča iz svetovne vojne, ee je takoj prvi dan apremenila v po-zornioo medeebojnega konflikta. Angleški delavakl finančni minister Philip Snowden, ki vodi delegacijo Anglije, je naznanil na prvi eejl, da njegova vlada ne bo sprejela Youngovega reparaoij-nkega načrta Iz raaloga, ker daje Angliji manjši deleš nemških reparacij. Deleš Anglije je znižan v korist Franciji in Italiji; deleži manjših zaveznikov — Jugoslavije, Cehoslovakije, Rumu-nlje itd. — so tudi znlšani. Snowden je rekel, da je Anglija še plačala brez malega milijardo dolarjev Ameriki, dočim nI dobila niti enega centa od avojih dolžnikov v Evropi. Anglija je pripravljena Izbrlzatl ves mednarodne dolgove, ali dokler Amerika aahteva avoje in dokler Nemčija plačuje odškodnina, bo Anglljs tlrjsls evoj deleš, ki jI je bi) priznan na spšški konferenci. Francija, Italija in Belgija zahtevajo, da se Voungov načrt sprejme, Nemčija zahteva, da zavezniki Izpraznijo Porenje. Stresemann, ki zastopa Nemčijo, je izrekel šeljo, da ee uresniči Briandov načrt evropdks gospodarske federacije. Na konferenci je zastopanih dvanajst dašel. Združene države imajo neoflclelnega opazovalca. UPOSLENOST NA ŽELEZNICAH DOSEGLA DNO V nekaj letih je okrog pol mill-jona delavcev izgubilo delo na želesnlcsh; pleče so ee nekoliko zvlšsle. New Orisane. — Csatna šelez-nišlu družba Je naznanila, da je pripravljena pogajati ae s etav-karjl pod enim pogojem. Ta pogoj Je, da nova pogodba na ame uključevati zaprta delavnice. Družba Je pripravljena priznati unijo In dati garancija, da ne bo diakrimlnirala proti organiziranim cestnim železničarjem. Unija Je odgovorila, da Je blln allčna pogodba v veljavi pred atavko. In ker je družba pokazala, da je nji pogodba malo veovišanja. Povišanja eo bile deleftne le maajše ln boljše organizirana ekupine želesnlčsr-av.** V prvo tfcupltt spadajo najalabše plačani "rail* roadarjl," predvsem delavci, ki delajo na progi, okrog 886 tieoč po številu* katerih povprečni zaslužek znaša 76 dolarjev na meeec. Vssh šslesničarjsv, ki zaalu-al jo manj kot sto dolarjev mesečno, je okrog en milijon 179 tieoč ali več kot dve tretjini vaeh delavcev. Slavna proaperi-tata jih še ni dosegla. Doeegla je pa "cupon clipper Je," katerih edini poeel je, da parkrat na lato potrgajo kupone na delnicah In Jih zamenjajo sa gotov denar. Poleg tega so tudi gospodarji železnic, ki ee o obratu toliko razumejo kot zajec na bo-ban, Rssumsjo ee več pa na borzne špekulacije. ČNuriHd škeedefz zdrev-f(|jiflMp MnMMl Pomožni državni pravdalk tudi Chicago. — Preiskava o pro-dajanju sleparskih diplom ln licenc zdravnikom In dentlstom Je odkrila, da je v to lepo trgovino zepfeten tudi Clsrence E. Nsl-sort, ki je šs šsst 1st pomožni dr-žsvnl pravdnlk. Nelson Je obdol-žen, da Je Izmaknil dokumente, ki se nanašajo na ta škandal ln jih izročil advokatom, ki zagovarjajo graftarje. Nelson priznava, da al Je dokumente "izpo-eodil" v uradu državnege pravd-ništva. Na tisoče "doktorjevi" ki niso nlkdsr naredili potrebne Izkušnje v medicini In dentlstlkl, Je dobilo diplome In licence se prakso proti plačilu mestne vso-U.__ Sovjetski letalci pripravljeni. Moskvs, 7. svg. — Sovjetsko letalo "Sovjetska zemlja" je pripravljeno na polet preko Sibirije In Alaske v Ameriko. Cilj poleta je New York, listalo ee morda dvigne v srak še dense all Jutri. Pilot Aestakov, ki bo vodil polet, pravi, da ne iščajo nobenih rekordov, pač pa bodo pioni-rail f s vrh o ustanovitve redne letaJeke črte mad Kusijo In A-meriko. Letalo "Sovjetska sem-fje" Je metalni monoplan. Motor e nemškege Izdelka, vee drugo 16 raferjsv sbMh v h-gradili v RamanljL Krvave pealedlce komunistične etavke. Bukarešte, 7, avg. — Petnajst rudarjev je mrtvih, 26 je ranjenih in premogovniki v Vulkanu na SedmograŠkem ao polni vode. Tak je danea rezultat ztaV-ke 8800 rudarjev, katero eo vodili komunistični sgltstorji. Voditelji etsvke eo pridobili rudarje, da ao včeraj napadli ln oavojili elektrarno v Lupeny, katera zalaga rove in okolloo s a-lekrlčnlm tokom. Vladni koml-zar je pozval rudarje, naj zapu-zte elektrarno, toda komunleti eo odgovorili s kamenjem ln o-peko. Prišli eo šandarji. Počil Je atrel, ki Je ranil poveljnika Petcuja. Žandarjl eo Izstrelili aslvo in 16 stavkarjev je obležalo, drugi eo pa pobegnili is elektrarne. Hsvlea Iv Mleeeasle nVTIVe Is MIRRVieiS An^ngMNa»' * Demokratje ss hočejo pridružiti farmar-laborltom. Pričetek ar-gaalaatorične kampanje v St. Paulu. St Paul, Mian. — V krogih Farmer-Labor stranke vlada veliko humorja, katerega so pre-akrbell mlnnesotskl demokratje. Dršavni izvrševalnl odbor damo-k retake stranke ee je namreč Izrekel za sodelovanje e farmar-sko-dolavako stranko pri prihodnjih dršavnlh volitvah, ki ae vr-še leta 1980. V avojl Izjavi odbor argumentira, da je m usps-šsn poraz rspubllkanaks mašl-ne potrebno, da ss med fsrmar-laborltl in demokrati ustvari koalicije. "The Mlnneaota Union Advocate," glasilo laboritov in Far-mer-Labor party, pravi, da la ta pa Je rusko delo. ds eo v makrstsk! atrankl ljudje, ki U maj o na anlošno bolj progresivno nssors kot ostali dsmokratjs, as farmsr-laboritjS na morajo ■puščati v nlkako allaaco g njimi, pravi delaveki tednik. t ozirom na aplešni politični aentlment v dršavl vlada napram republiksncem velika nezado-voljnoet. Največ preglavioe dela aubllkancem Hooverjev farm-ef predloga, ki Jo iponaorira njegova administracija. Politi-čarjl državne republikanako stranke skušajo prepričati farmarje ln delavce, da je državna organizacija nasprotna washlng-tonski administraciji s ozirom na visoko carino. Parmer«Labor party upa, da C I prihodnjih volitvah dobi dr-vno vlado v svoja roko brez pomoči demokratov. Začetkom tega tedna Je tralni delavski svet v St. Paulu pričel z obširno organisatorlčno kampanjo. Izredna kampanja bo trajale do prvsgs septembra. V unije bodo skušali pritegniti vse neorganizirane delavec, ki delajo v napol organiziranih Induetri-Jah, Zanimivo Je dejstvo, ki ga v svojem oklicu povdarja centralna unija. To dejstvo Je, da novi atrojl izpodrivajo dela vee v vedno večjem obeegu. In brez u-nlje nima delavec nobene pro-tekcije proti strojem, kakor tudi ne v splošnem. Od lete 1928 je samo v enem rovu žaiesne rude Izgubilo delo 870 rudsrjev, katera eo izpodrinili stroji. Od 460 rudsrjev je v rudniku upoelenih še 90 delsvcev. Ostali so šli za delom po svetu, kar nI bila dobra tolažba za nje. Velika m«etarafca fli rotirala. Chlcago. — J. B. Greenfleld k Cc., ki je tržila z vrednostni, ml papirji, Je šla na kant. Kakor izročajo, bodo klljentje Izgubili čez pol milljons dolarjev. Tvrdka Je Imela podružnice po vssj detel I In deficit mords naraste ns milijon dolarjev. Največ so izgubili mali špekulantje, ki eo igrali ns delnice. Udsrje-nI špekulsntje upajo, da bodo dršali tmgete odbornike firme. Med Umi js» tudi multlmUljonar Kohlhaae v Calumetu, Mkh., ki Je podpredsednik. SVETA PROSVETA THE ENI.I bi drugače sodil o U politiki. V mojem dopisu nisem imel namena, povzročiti boja med Slovenci in Hrveti, ampak sem pi kins in Wright, uape s svojim načrtom in požene to cvetoče in j nekdaj dobro upravljano ljudsko podjstjs na pečine, bo prvič to najbolj občutilo elevelandsko prebivalstvo, ker bo potem pla-| čevalo precej višje osne za električno razsvetljavo kot aedaj, ln i drugič bo pa Ideja javnega obratovanja industrij trpela veliko škodoA In power trust ss tega J povsem zaveda. Akcijo proti Hopkins-Wrigh-1 tovi sabotaži je pričela voditi lokalna socialistična stranka. A-| ko bo boj dosegel tudi tisti u-speh kot bi ga moral, je pa to veliko odvisno od Cleveland skega delavstva in ljudstva v sploš-nem. \ _____ Kanada bo pobijala žganje Toronto, Ont. — Vladni odbor, ki kontrolira državni monopol alkoholnih pijač, nasnanja, da zviša cene žganju, zelo pa zniža cene vinu in pivu. Na ta načini bodo skušali odvaditi ljudi od Žganja in jih navaditi na lahka piva ln vina, ki niso tako upi-janljiva. program posegati v političen boj. tMa 1M0 Ja i«*; stranka točno 875.981 članov, od katerih pa je bilo 868.070 strokovno organiziranih. Preostalih 22,861 članov se je razdelilo na vse esta-ie politične skupins in skupinice, to je ns aoci-jalno-demokratako federacijo, na aocijaliatično ligo in takozvano "Fabian Society", Po svetovni vojni pa so se razmere v po-j litičnem ozračju Anglije že toliko tudi » * Javsko stranko izkriatalizirale, da Je morfa zavzeti določno proti vaj no stališče. Leto 1918 je zato v notranjem razvoju labour party važno leto, ker ae s tem pnčeai» doba notranje in ideološke izgradnje, v kolikor je ta seveda v danih razmerah bila izvedljiv». V svojem akcijskem programu se Je v tero m stranka Izjavila ža zato, da se bo borila a produkcijska sredstva, katera bi morala biti j rokah manuelnega ln duševnega proletariats. V njem zahteva atranka tudi sistem demokratične administracije in kontrole v posani^ panogah industrija Dalje navaja skojak' program Iz lata 1918, da se ima izvršiti poetična. socijalna in gospodarska svoboda UJ* stva. posebno pa onega dela, ki al mora siuiiu svoj kruh z duševnim ln teleanlm delom. (Dalje prihodnjič.) 9 ———i' ■ -...... Fran Tratalk: AFOB1ZMI O UMETNOSTI. Država Wiscoasin as bo prodajala pijač. Madison. Wia. — zbornice je v torek a tremi glasovi večine odklonila amendment I k državni uetavl, da bi država; lahko ladefovala in prodajala o-poj ne pijače po zgledu v Kanadi. Najprej aa ja treba od drugih učiti nj* znanja in aposnavati lepoto njihova umetno*, da se razvije v umetniku aamoatojni ta^ ter najds lopato v naravi, ki mu v duši vpio° V Grčiji odpravljajo latlašči-ae. Gvtka vlada ja Isdelala učni načrt, po katerem bi se arednje | šole delile v gimnazije ln strokovne. Oboje bi imele svojo prt-: pravnico. Na gimnazijah bi postala latinščina neobvesen predmet V parlamentu se oglaša ša sdaj etruja, ki hoče, da bi latin-j ščino sploh odpravili, * umotvor. -v Takrat mora poaablti. kar se Je od dru^n naučil, ter ustvarjati svojo lastno umetni nakar ss bodo sopet drugi od nJega učili e Umetnike vaša ia zbližuje naravno ču^ ij vsak gn sieer svojo peš, šada v« r. — kot rabe v morje - kjer se idraiU» v ideslu umetnosti. — e Kdor ne saa aam potš. mora hoditi ta gimi. — ia vedno je e Je Clm manjši Je narod, tem ljudi: mnogokrat mora tujina Je njegov ain ... esti iz Jugoslavije iJUBUANSiU NEDELJA V PAJUIP DNEH. (IsviraoJ LJubljana, 22. julij« 1989. Poletje je pritisnilo z vso svojo vročino. U zgodaj zjutraj je vroče in zrak naafc&sn s toploto. Proti poldnevu naraste vročina do zoprnosti, kopalcem pa do pri-jetnosti. kadar se predajajo mlečnosti vode na Savi aH Ljub-Ijsnici. Mesto samo je precej prazno. Počitnice so, dijaki in akademiki so se razfubili domov in na počitaioe, ljudje jemljejo dopust, in Kredo iz Ljubljane, nekateri na Gorenjsko ali h kakim sorodnikom na dsšelo, drugi spet k morju ali v inozematvo, kakor TMič narekuje njihova blagajna. Mladina organizirana v skavtski organizaciji, tabori v mnogih Šotorih pod Šmarno goro in deloma pri Kranjski gori, več skupin šolske dece se je odpeljslo k morju na letovanje, drugi ae spet zadovoljujejo s Ljubljanico, Savo ali celo Soro. • V mestu samem ostali pač oni, ki morajo radi dela oetati na svojem mestu. Tako se ulice o-iive zjutraj, ko gredo na delo in zvečer, ko se vračajo z dela domov. Dopoldne in popoldne je promet po ulicah zelo pičel. Kopanje je postalo naravnost oboževajoči posel za naše Ljubljančane. Menda ni bilo nikdar toliko kopalcev kakor letoe. Kdor , že ne more iti kam dlje, .a ima vendarle čas vsaJ popoldne, gre vsaj v kopališče Ilirije in se tam koplje ln solnči do večera. Nekateri gredo v kopališče ¿e kar zjutraj in ostanejo tam kar vee dan. Glavni cilj kopalcev pa je Sava pri Mednem. Tja vozijo posebni izletniški-kopalni vlaki in avtobusi. Popoldne jih vaak dan pohiti toliko na Medno kopat se, da vlaki komaj zmagujejo ves promet. Največji naval pa je v sobotah in nedeljah. V sobotah in nedeljah varijo posebni izletniški vlaki do Bohinjske Bistrice in Kranjske gore. Vožnja s temi vlaki je 50% cenejša. In ti vlaki se natrpajo z ljudmi, s planinci, ki gredo na gore, ali ki gredo na $led in Bohinj — ter pihajo proti Gorenjski. Čez dan #a vozijo še posebni kopalni vlaki do Škofje Loke, oz. Kranja. Namenjeni so kopalcem, ki se gredo kopat ali v Savo pri Mednem ali v Reteče v Soro. Sobotni popoldanski Izletniški - vlak proti Gorenjski in nedeljski jutranji izletniški vlak sta polna, nabito polna. Kolodvori so pri teh vlakih natrpani s ljudmi, ki gredo čez nedeljo v planine sli aamo na jezero. Avtobusne od-hodne točke, zlasti pri Figsbir-tu, so polne ljudi, ki se nsbašejo na avtobuse ter hite k Savi. . Pred leti je bil glavni tok kopalcev usmerjen na Savo pri La-z*h in je na tej progi vozil vsako poletje poeeben izletniški vlak. Zdaj je skoro ves tok usmerjen na Medno pri St. Vidu. Poprej Je bil tu obisk zelo slab, že ker ni bilo nobenih pravih svsa. Postaje ni bilo, avtobuano življenje ps še ni bilo Uko rszvito kot je zdaj. Ko pa je železnica spoznala, ds bi bilo prav in dobro, če posUvi na Mednem posUjo, je sporočila to občini v Mednem Ur dejala, naj posUvi kolodvorsko poslopje, ker je gotovo, da bodo Medne °d kopalcev zelo obiskovsne in da " Jim bojo stroški z zgrsdbo poslopja za posUjo gotovo poplačali . Vas občina bi imela ko-rtst od Uga. Enako js želesni-«a predlagala Retečam. In tako »ta nastali dve novi posUji. Me-dno in Reteče. In odUkrat ss je dotok kopalcev v Medno in Ra-Milno povečal, tiaoči ia Usod «odijo tjs vsak dan. da ae v vs-1("ih oh lede in ss zvečer ožgaai od »olnca vračajo v mesto. Tako vUria zlasti v cel bea 11 mesta, celo preseljevanje. ■ Včerajšnja nedelja je bila vro-ca in lepo. V petek zvečer ae je »»cer nebo nenadoma stemnilo, ■ bliskalo je in treskalo, dež je lil 1 n«ba kot za aUvo. A le kako u7 V «oboto zjutraj ss dsšjd "Ploh ni več poznalo in naaUl je »»av Uko lep in vroč dan. Vča-»e j« vročina še dvignila. V "?!*' je bile do 85 stopinj Cel-aja — vsekakor pri naa višek Netis. Ljubljanica ia Sava Ur ojen pritok 8ore eo bile pol ne "'»palcev, prav Uko kopališči Ili- rija in Kolezija Ur sploh vaaka voda in potoček v ljubljanski o-koHci. V kopališču Ilirije je bil zlaati dopoldan silen naval, ker so se vršile tekme med našimi in karlovškimi plaveči. Na Savo in Soro so dopoldne in popoldne vocili nabito polni avtobusi, kopalni vlaki ao bili polni. Sodijo, da se je v Savi pri Mednem ter v Sori pri Retečah kopalo nad 10,000 ljudi, par sto jih je šlo proti Lazam, nekateri so ostali v Iliriji — vseh Ljubljančanov v vodi ja bilo gotovo kakih 20,000. Ko se je zvečerlmoč, da bi požar pogasili, a jim vračal izletniški oz. kopalni vlsJc]1" uspelo. Oddelek za praženje iz Škofje Loke v LJubljano, je moral biti vlak silno dolg, da je sploh lahko sprejel vase vse tisoče kopalcev na Savi in Sori. In že spričo svoje dolžine je bil vlak natrpan. Ljubljana je bila včeraj čes dan naravnoat klaver-na, pusU, ker je bila prasne. Nedelja beleži tudi par večjih nesreč poleg manjših nesreč, kakor so n. pr. tatvine iz žepov v natrpanih vlakih in avtobusih, ko je za žepne Utove naravnoat sezona. Na TrigUvuki steni se je dogodila včeraj zjutraj nesreča, ki je bržkone zahtevala človeško žrtev. Skupina štirih turistov se je namenila na plezalno turo na Triglavsko sUno. Med njimi tudi 80-letni Vinko Habe, sotrud-nik neke veletrgovine v Ljubljani. Odšli so Že v petek zvečer, ponoči šli do «Aljaževega doma, Iger so prenočili, v soboto zvečer pa so odšli na plezalno turo proti Triglavaki steni. Ko se je prav zdanilo in so dosegli že sredino sUne, se je Habetu stopinja sprožila ter je padel preko skale, dočim se je neki tovariš samo l\udo ranil. Sumijo, da se je Habe bržkone ubil. Nekateri turisti is Aljaževega doma so slišali klice na pomoč Ur so organizirali reševalno akcijo. Ali je Habe ubit in kako se je vse zgodilo, se zaenkrat še ne ve točao. Na igrišču Ilirije ei je 17-letni nogometaš Rajko Svetle pri tekmi slomil dssno nogo in so ga morali prepeljati v bolnico. Utonil Jo nekdo v blejskem jezeru. Popoldne se je kopal v bližini postsje neki krog 26 let sUr moški, ki pa ni znsl plavati. U-tonil je. Kdo js, še niso mogli ugotoviti. Utopljenec ae je kopal že v soboto v kopališču Pe-tran, kjer pa ga je plavalni moj-sUr moral večkrat opominjati, naj se odstrsni iz kopslišča, ker ne zna plavati. Včeraj popoldne pa je svojo drznost plačal z življenjem. Dom kulture in tiska. Beograd, 20. julijs 1929. V Beogradu ae vsdno snujejo odbori zs zgradbo Ukih in Ukih "Domov," snujejo se organizacije "kneginje Ljubice, kneginje X; kneginje V, potem razne podporne in humaniUme organizacije, ki jih je menda v Beogradu toliko, da bi revežev sploh ne smelo biti lam. Bzdsj gre za resnejšo akcijo, ograditi Dom kulture in tlaka. Misel so sprožili bsograjaki književniki in novinarji. Ta dom naj bi seetojal iz d palač, ki naj bi jih sezidali na nezazidanem prostoru pred Nerodnim gledališčem. SU vb išče je last beograjske občine in je vredno 2 milijona Din, ki ga bo občina odstopila brezplačno. Nocoj se vrši aeetanek v svrho seeUve odbore iz književnikov In novinsrjev. Te šVri palače naj bi služile vsaka svojemu namenu. Ena naj bi bila Dom tiska s prostori sa novinarsko organizacijo ter z u-čilnicami sa novlnarako šolo. Druga naj bi biU palača književnosti s klubskimi prostori, sobami sa Pen-klub in književniška organizacije. Tu naj bi imela tudi evoje prostore Jadranska straža ter druge nekaUre nacionalne organizacije. Tretji dom naj bi biU moderna knjižnica, kamor naj bi nameatili tudi bi-blloUko beograjake občine, ki je bogaU, a je radi pomanjkanja prostorov nedostopna občinstvu. Četrti dom nsj bi bil muzej me-aU Beograda. M led je tu. odbor še nocoj aesUvfjen — a kdaj bo temelj ganizacije za podpiranje preganjanih. Obsojeni so bili akupno na 18 in pol leU ječe, opraščeu je bi) samo eden. V Beogradu so bo 24. t. m. vršila pred državnim aodiščem razprava proti 6 komunistom is Mo-sUrja, ki so obtoženi, da so delili letake s protidršavno vsebino in š pozivom na rušenje obetajočega nedemokratičnega režima. V Nove« Sadu je v tvocnW konzerv izbruhnil 18. t. m. zvečer požar v oddelku za praženje kave. Gasilci ao brž prihiteli na po- kave je pogorel do Ul. Požar je naaUl bržkone Uko, da se je o* fenj is peči razširil na poslopje, koda ae ceni na 300,000 Din. Setoof Wat*on, angleški publicist, prijatelj naše dražve, ki bi bil moral promovirati na beograjski univerzi za častnega doktorja, a ni bil promoviran is neznanega vzroka, se je moral v Sarajevu podvreči operaciji slepiča. Zdaj je okreval Ur ss js s avtom pripeljal v Zagreb, kjer misli vprašati zdravnike za svet glede svojega zdravja. Nato misli iti na Tatro, med potomk pa se bo na Erdeljskem sestal z ru-munskim ministrskim predsednikom Manjujem. Ljubljana se polagoma že pripravlja na jesenski velesejem, ki ga priredi Ljubljanski velesejem vsako leto pod naslovom "Ljubljana v jeseni." Uprava ve-lesejma je že izposlovala popust obiskovalcem na vseh želesnicah v državi, kakor tudi 00% popust na vseh leUlih. Velesejem "Ljubljana v jeseni" bo trajal od 31. avgusU do 9. septembra. Ob i-stem času se vrši ns vsieeejmu I. slovenska zadružna rnasUva po iniciativi sadr. Antona Kri-sUna. Požar v Rodici pri Domžalah. Domžale, 18. julija 1929. Ponoči naa je prebudilo žvižganje fabriških siren, ki so naznanjale, da je v bližini spet požar. V vasi Rodica, oddaljeni le 10 minut od Domžal je gorela Smo nova žaga. Cesta ns Rodico je bila naenkrat polna kolesarjev ln pešcev, ki so hiteli na pev moč. Tudi gasilci so bili kmalu na licu mesU Ur so UHoj stopili v akcijo. Domžalski gasilci so dospeli s svojo motorno brizgalno še o pravem času. Oe bi prišli gasilci nekoliko poznajo, bi ogenj objel Že sosednje hiše, ki so sta* le že v plamenih. Rašlli so hiše, žaga in mnogo losa pa je pogorelo do Ul, Uko da se ceni Škode ns milijone, ker so uničeni tudi vsi stroji. Požar je nastal, kar so sa vneli točsji, logerji. 2e popoldne so to opazili ter napako popravili, Bržkone se je potem Še enkrat vnelo, a delavci so ob 9. zvečer odšli domov. Vnelo se je nato gotovo žsgsnjs, los in nastal js požar, ki je upepelll vso zgradbo žage z zalogami vred. K sreči je lastnik zavarovan Ur bo izgubo lahko kril z zavarovalnino. Rudarski zakon. Beogiad, 19. julija 1929. V ministrstvu zs žume in rude izgoUvljs posebna komisija o-snuUk zakona o rudah ali Uko-zvani rudarski zakon. Da bi pg bil zakon čim bolj ustrezajoč sa delavstvo kot za podjetnika, js ministrstvo sklicalo za 29. t. m. anketo, na kaUro je povabilo zastopnike rudarskih podjetij, delavstvo pa je povabilo preko Delavskih zborni^ ki naj dekpirs-jo na anketo svojo delegaU Ljubljansko Delavsko zbornico bo zastopal sodr. Pllip Uratnlk. Strokovne'organizacije rudarjev niso bile povabljene, a Jih bo menda pozvala na anketo delav aka zbornica. Zahteva rudarjev je, da ao deležni isUge zavarovanje kot velja za osUle delavce Prav Uko naj bi bili istega zavarovanja deležni rudarji državnih rudnikov. Seli po Uj anketi bo oenuUk zakona predložen vladi v potrditev. Ce se bodo pri Um kaj ozirali na zahteve rudarjev, ee bo izkazalo šele po Um. Ta zakon ee vlači že akoti vsa leta po ministrstvih in bi bil ras Že čas, ds ga IsdeUjo in uveljavijo. V Celja je biU U teden razprava proti 12 obtožencem, ki ao oa umi jen i komunistične propagande s brošurami, letaki ter snovanjem Ujnih celic stranke ter snovanjem rdeče pomoči, or- Smrine keea. V Dolnjem Logatcu je umri po krajšem trpljenju Janez Kune. večletni občinski odbornik. — V Ljubljani je umrl Ivan Vrtačnlk.—V Kranju je ugrablU amrt SUnka Og-nerja, stud. jur. PK08VBTK Predsednik Hoover je dne 16. junija podpisal zakon aa od pomoč farmarjem (Farm BiH). Ta aakon uaUnovlja stalno nado-polnjujoči se sklad (revolving fund) v sneeku 800 milijonov dolarjev, ki naj ae izpoeojujejo poljedelskim ntfpečevalaim organizacijam (larm marketing organ ixa t Ion»), fe organizacije morajo biti pod nadzorstvom, a) i ne pod direktnim vodstvom federalnega poljedelskega aveta (Farm Baaid), katerega člane imenuje 'prndiofrik Združenih držav. Upajo* da. bodo U razpe-čevalne organizaoije v aUnu prodajati poljedelska. pridelke na bolj uspsšeu način. Svrha zakona je, da popravi sedanje po-ijmnjkljivosti v razpečevanju. Poljedelsko vpjo&aiije v Združenih državah js seveda jako komplicirano in js bilo predmet velikega političnega razpravljanja. Skoraj 28% prebivalcev te dsžele živi na farmah. Seveda taka obaežna industrija, kot je poljedelatvo, vsebuje razne probleme. Ali glavna dejstva, kar ss tiče poljedelskega položaja, lahko vsakdo rapme. Življenjski sUpdurd v Združenih državah ss js v splošnem jako dvignil v zadnjih letih. Farmar pa čuti, da ni bil deležen tega splošnega napredka. Podatki poljedelskega departmenU dejanski dokaaujeja, da mora far* mar več plačevati za blago, ki ga mora kupovati, ne da bi bilo primernih višjih cen sa blago, ki ga on prodaja. Farmar dostikrat izraža avojo pritožbo s frazo, da dolar farmarja ni toliko vreden kot dolar industrijskega delavca. Enakost sa paljodeloa," je geslo, ki m večkrat čuje. Trgovci in oni, ki so iskali dela v T. 1920 in Ifpdaj v L 1921, ne bodo nikdar pozabili tedanjo depresijo, ki je vladovali^ po vsem svetu. Večina induatrljs pa ae js kmalu opomogla in je potem uživala dolgo dobo povečano produkcije in večjih pi^fitov, ali poljedelstvo — in tydi nekaUre druge industrijs, so ae le deloma opravile, j Tekom goapodarake krize 1. 1880 Je cona farmakih zemljišč v nekaterih krajih padla sa več kot 80#. Banke, ki so bils odvisno od vrednoetl farm kot končnega jamstvs, so propadlo. Takoj se jo v političnem življenju zadelo govoriti o odpomoč! sa poljedelstvo (fsrm relief)- I Poročilp tajnika za poljedel atvo v 1, 1928 pravi med drugim sledeče o od pomoči za poljedelstvo: * "Tekom svetovne vojne je poljedelstvo zlasti vsled posl vov ga večjo poljed^sko produk cijo — doživelo abnormalen in neravnoveaen razvoj, povojno depresijo poljedelskih Cen so povzročile svetovne razmere, sa kaUre nI farmar odgovoren. Položaj, pod katerim poljsdslstvo še vedno trpi, ima komplicirane goapodarsks, socialne in druge vsroke. Ameriški narod se ne more odtsgovsti odgovornosti ss svoj delež v razvoju takih razmer, kajti zastopniki naroda so tekom vojne pozivali farmarj« na ogromno povečanja produkci Je. Na enak način je narod odgovoren, da nekaj stori sa pri merno in zdravo odpomoč. flkrs tka, poljedelstvo jo upravičeno dobivati vladno podpato, da se opomore k stalni in zdravi poči lagi. Ako ss poljedelstvo ne od pomore, bo ameriški narod oži gosan kot nehvaležen, povrh toga pa bo trpel ves sosiaini in gospodarski ustroj naroda." Amerika prideluje vsako lato več poljedelskih produktov, kot Jih soma potrebuje. To dejstvo seveda pritiska ns poljedelske cene. Na primer, četrtina gM niče, ki se prideluje v Združenih drŽavah, ss prodaja v Inozemstvo, zlasti v Kvropo. Vsled Uga prebitka Je lahko rasumeti, da cene pšenici v Ameriki ae pa največ revna po evropskih ca nah. Mnogo zakonskih načrtov aa odpomoč pel jede lat vu ee je pre-troaovalo od čaaa do časa. Bilo je precej raspravljanja o neki vrsti direktnega premija za poljedelce. To Moja je bila vteieae-na v tak os vam "equaiisaiUxt fes" ia "dekeature." "£quaiiza-tlon žag" Ja bila Uko imenovana, ker eo zagovorniki trdili, da bo na tak način poljedelatvo ls-enačeno s Industrijami, ki uživajo carinsko zaščito. V splošnem so vsi ti predlogi, ki ao vsebovali to načelo, šli sa Um. da bi farmar dobil nagrado za Izvoz. Ko je farmar prodal vso pšenico, ki jo Amerika potrebuje, prebitek bi se prodal v Evropi, raa-lika pa med ameriškimi in Evropskimi cenami naj bt livgsnl-ku poravnala iz vladnih skladov. Zagovorniki to ideje so upravi-čavall to metodo Uko-le: Zaščitna carina na blago ni nič dru- Sga kot nagrada sa fsbrikanU kega blaga v tej deželi in to nagrado mora plačevati koasu-ment. Ako se daje tudi polj#dol» etvu enaka nagrada, poljedelatvo in tovarniška industrija bosU iseaačana. Predaleč bi šlo, da bi raaprayljali o vrednosti U nagrade — "«malisation fes", povrh taga je to sporno vprašanje. Takoavani "debenture plan*' je vaeboval isto načelo v drugi obliki. Po dolgi razpravi v zadnjem kongresu je bilo to oaftelo poraženo in poljedelski zakon, ki jc bil sprejet, ga ne vsebuje. Sedanji poljedelski zakon se tiče trženja poljedelskih pridel-Hov. EnosUven primer o načinu, kako se Js pšenlos tržila v preteklosti, pokaže, kaj novi aakon hoče doeeči. I Trgovci s žitom ao zdavnaj i-meli navado kupiti Žito po že^vl, ko je zaloga velika in cene so niske, in shraniti ga v skladiščih, dokler nI manj ŠIU na tr-gu in radi tsga so cena visoke. Oni so mogli to storiti, ker farmar v splošnem ima malo kapitala In potrebuje denarja takoj, seveda plačeval trgovec. Včaaih Stroške shrambe v skladiščih ja js zgubil denar j, kar js krivo ugibal glsde bodoče cene, večinoma pa je imel lep dobiček. Ti trgovci ao bili naravno bolj inte-realranf v svoj dobičsk kot v dobiček fsrmarja. Poljedelski zakon namerava pomagati farmarju tržiti avojs blago na bolj isdaUn način. Farm board bo pospeševsl usU-novitev poljedelskih tržnih organizacij in sme Um .organizacijam posojsvatl denar do moška $500,000,000. Posojsvatl sme samo zadrugam, organiziranim od farmarjev, ali poaebnim korpo-racijam, usUnovljsnim od tsh zadrug (otabilization corpora-tions). Farm board bo imel pravico pqsojsvstl svojo glsvnico in v slučaju potrebe popravljati ne-isdatne in potratne metode ras-počavanja, v avrho da prebitek produkcije ne vpliva neugodno na cene. Pri IsbHraftJu .Članov Farm boarda je predsednik Hoover vprašal farmske organisaoije za priporočila. S tem Je jaano, da predsednik Hoover teli sodelovanje Še obstoječih farmskih organizacij, Varm board bo dajal farmar sklm tržnim organlsaoijam in formacijs in nasvoU povrh de nsrnlh posojil,^FLBS. Koliko Jih sme v Ameriko? Beograd, 19, julija lipi). Amerika Je s svojim prissljsn-skim zskonom 1. 1984 tssno pri« prla vraU priasljsasem. Določila ae js tedaj kvoU Uko, da sme v Ameriko le 8% od števiU kakega naroda, ki je postopen V Ameriki s nassljonoi. Naseljenci v Ameriki sq ss smsll torsj vsako Isto pomnošiti s novimi pri-seljenci le zs 2%. Proti Umu se jo celo v Ameriki pojavljala na. JevoUs In se je zahtevalo, da se kvoU poviša. Naše šaeopisjo poroča odej, koliko ss jih sme loeelit! v A-meriko. Številke so po podatkih in razlagah ameriškega konzulata. Dosedanja 8 odetotaa kvota sa priseljence s Jugoelovenake gs osemlje Je snsšolo 871 na leto, nova pa znaša 848. KvoU za oeUne države In aaše eo oe spremenile kot sledi: AvatrfJ» čaui)—'i Kr.i.rl j. Vrfifc» anuMOs ts aw. inta 8N|a .. epk »«»«.»,#««»/«<» IfaSs ,#,.»..,.,#»».«»•l , i .«...«< . Msia # a««*j« .. IKmllilui^ 1,41« •¡¡u sms! i SPT l.tS4 .15 Zs T» ISS • «i M*4 •i .nt H** «af II UMI I««» %m m •S ia nova kvoU občutno prikrajša-nje, as sprotno pa eo pridobile južne In vshodne evropske de- Ak aše že aasaštfl Proaeeto ali Mladinski Ust evejeme Pfšjale- «ali aoredaika v domovino? Js sdlal dar Uajae vrednoau. ki ga sa mal denar takke pošlje-le svojcem v NI kara A0 Lindbsrffhi .... r vosu sH^^ap^onpps* Brata Michel in Ja^ue* Kti-onue Muntgolfier lahko veljata za iznaj4Uelja mračnega balona. Prišla sta na tniael, da ao da vpeiti po zraku, Čs je naprave privezana na posodo s lahkim £iinom. Obod prvih bslopov Je 11 is papirja ln svile, aonilni plin pa je je nastal na ta način, da so prižgali vlažno slsmo In volno. Posncje so U plin nadomestili s vodikom, čigar leatno-atl ao bile znane že v 18. veku. Neko aporočllo tistega časa pravi: V četrtek, 6. Junija 1783, so ae zbrali vivaralzki meščani v Annonayu <88 milj od I^yona). Gospoda Montgolfiera sta jih povabila, naj bi priaoatvovali njunemu novemu aeroeUtakemu poakuau. Lahko ai predstavljamo strmenje poslancev In meščanov, ko ao prinesli na trg okroglo telo, ki je Imelo 110 čevljev v premeru ln na katerem je bil pritrjen okvir a Id čevlji po-vršlne. Ta ogromna krogla je UhtaU s okvirjem pred H js znašal skoraj 16 čevljev. V srsdial aparaU Je bila šeiesna rešetka, povezana s verigami, ki so vissla ob strani nspravs. Ce Je ob času, ko so js naprava dvigala v srak, stal kdo na gslsrijl, Je ishko vlival gorivo na odprtina v vratu stroja. V sredo, 18. oktobra 1788. ss Js vršil znameniti poskus. Ko so prižgali ogsnj In napolnlirba-lon s plinom, Js stopil gospod IlUtrs de Rosier na galerijo. Po nekaj poskusih nisko pri tleh Je želfl ilatati kvišku. Nepravo so spustili in slssr od koder so ssgsls vrvi, ki so bilo priprav-Ijene ssmo »sto, da obdrže stroj v oblasti tistih, ki so sUli na tleh. Aparat ss js dvlgnl| 84 čevljev pod oblaks. Tsm js Rozler spravil stroj v pogon. Tekel Je 4 minute In 26 sekund. Ns rešetki Je gorele vlsšns sla* ma, pomešana s volno. Ko Ja bil eksperiment pri kraju, se Js strof približal zsmlji. Neustrašnemu pustolovcu so IJudjs prirejali ovsoijs In mu čeetiUH, kakor js zaslužil. Saj js pa tudi pokazal, da js dosegel nekaj, kar so ljudje že od nskdsj želeli In brez uspeha poakuševali. Učinek letalstva aa modo. Po prvih poskusih Montgol-flerjsv, bratov RoberU ln PIU-trs Rosisrja, js poeUl Globe volani (leteča %krogla) najpri-ljubljenejšl medni emhlem. U-mat nlk I ao si pHtadevsN, ds bi posnemali zmagoviti giotnj» na rokavicah, robrih, pri obiski In drugod Umetniki In obrtniki ao sT not In dan ismlšljsll načine, kako bi prišel globus povsod do vsljavs. Vssilje so poveed vaele hslone, (v/.rničarjl volnonlji prsdamtov so iskali aamo vzorce z globusom .Tudi pohištvo so je moralo prilagoditi Uj obliki, ki je rodile strujo v vseh pano* ga* živi Janja. Revolucija je modo prekinila, pod dlrektorljem pa Je zopet o->uels. Tedaj si iP drsnilu poleteti z bslonom Mme. Blanchar-dova in Mile. Gamsnlnova a brati. Mladi dandyji so bili po-nosai, čs so ameli nositi kakršenkoli predmet, ki je Ml v ao-glaaju a tedanjo modo. NaJše-ščl predmet, ki se js stešatfsl. Je bil chspeau au bal Ion. Medne dame pa so dajale prsdnoat robcem ln suUvleam, ki so bila po-Hlikaoe s ton; emblemom. Na |K>hljsčah pa ao proslavljali junaka dnevs štirivrat verzi. Moda pa js šla še dalje. S i u »sobnim ponosom so ljudje ra/kasovsll postelje v podobi gondole. Izdelovale ao aa um v iMuiobi krogle z nihali, ki eo imele na koncu gondole. Saob pa ni bil «tU s Um zadovoljen. Za htevali so oaio atole in krožnike, ki «s Jih vsak čas spominjali anamonitosti prvega poleta. ' Tako javljajo tedanje "Anna-les politldues st Uttarairas." KOIJKO DKNAKJA POilUA-JO PM8KUBNCI V INO-MMSTVOr Denarne pošlljatve priseljencev v Združenih državah pojemajo. To se vidi že is podatkov trgovinskega dspartmeaU sa 1. 1988. V Um letu so po uradnih csnHvah priseljenci poslali v i-nossmstvo $189,000,000. Msžl-Ijatve v prejšnjem lotu 1887 so sa csnlls na 1241,000,000. Trgovinski department navaja, da Je mnogo vsrokov za po-Hiuanje priseljeniških (tošilja-tev v zadnjih Istih in pričakpjs, da bodo še dalje pojemsls. Sv-ropa as js v zadnjih Istih vsrfno bolj opomogla ln potreba podpore Js postala manj nujna. Ko je kontinentalna Evropa imtla v splošnem denar na paplrnsti pod-Isgi, so pošlljatve prissljsnesv stlačile za ljudi v Evropi mnogo več kot je žrUv pošiljatelja po-menjala. Kajti sa dolar Ja prejemnik dobival veliko ve£Jo kupno vradnoot. I Pošlljatve v bodočnosti bedo padale, toliko radi omejitve pri-aeljsvanja, kolikor radi deJstvs, da družine tukaj nastanjenih priseljencev tvorijo znaten del novega prlssljsvanja vslsd pred-nosti, ki jih všivajo. Tako ss družina zopet zbirajo tostran o-in pošiljatvs odpadajo. Osnitvs o pošiljatvah ss ns-Mjsjo v glavnem na poročila ameriških trgovinskih stašajsv v kakih 40 dsšslah,-#US. ■ »i*" POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POAUJA-TKUKM RAZNIH NASNAN1U Kadar oošllsU U kakoršnakoll nan8lM|Mjik hvalo o smrti, UdaJ vselej povej-U ? plima, sli šoku imeti pš». čan oglas ali koš aavalna vsst Aka ie nrinhlana kož astsias rset, ss^zpaptl la iMaliUvsMais Šlaae. Nadalje vel aa krotka lp 88 pava Is vošaejšl dsl. Os pa asrsMli, da paj ka pšpi^n špi^ as take velja aa vsa druga «pm» uia, ša ss kega MMs. šonMvgns popadke, predaja, M4L la eos otvori 88 «ni vsdaa pas» da aaj ka U egaa, I aa J aa MC prlsM m ■MJ tuuL fc ' iT I|M98mU^ 48 88 peiam.ŠMat w0 vd, |ag|i% gpjL panM Id lp upravnlštve lUU. TSm, da to osadšsvals la aa pt lam m! OJliiFI ^venhk^usogmapod- na psšttjsja Mata MOgggfg - nikl vao tvorniško gospodo, ki d je izmielila tako muko. < ' Sredi tednu so Jim odpovedale sile. Nič več ni šlo. Postajali ao med delom, naslanjali se na lopate, posedali po kupih kamenja in gramoza in oprezno gledali na vae strani, da Jih kdo od gospodov ne zaloti kritem rok. Ce se je zabliskai za hišnim .vogalom beli slamnik gospodov, so planili kviftku in se sklonili nad lopatami. Ko je slamnik izginil, ao zopet posedli in pričeli razgovor; eden izmed njih pa se je postavil na najviftji kup, se oprl na lopato in stražil. Gospod z belim slamnikom je prihajal češče in ppetajal pri ujetnikih, ker se mu je zdelo nekam sumljivo, da se delo niti za ped ne premakne. Opazoval je vsakega, daii v resnici napenja milice ali pa ae samo igra z lopato in krampom. S repo je gledal izpod slamnika in nemirno roiljal a ključi v hlačnem žepu. Ujetniki so streljali nanj Izpod mastnih kap, ki so si Jih potisnili globoko na oči in uše-aa, in z neznosnim koprnenjem čakali trenotka, vda gospod izgine. Gospod jih je gledal dolgo in nepremično, se počasi obrnil in ko je odhajal, se je trikrat ozrl. Nekoč Jih je zalotil, ko so ravno poaedli in prižgali cigarete. Nihče ga ni opadl, ker so se vsi zatopili v pogovor in razpravljali o kruhu in delu, o zaslužku in muki. Goepod je 0-mahoval za njihovimi hrbti in premiiljeval; stopil je korak bltije in kri krnil nad nje iz celega grla. Ujetniki so v grozi ln strahu atrepetali, planili in ne da bi ae osrli, ao zgrabili za o-rodje ih aa vrgli na delo. Gospod je stal pri njih četrt ure; palec je vtaknil za telovnik in mrko gledal Mišice v Njegovem obrazu so rezko podrgeta-vale, polagoma pa se mu Je o-braz razlezel v hudomušen nasmešek in gospod je pomjgnil ujetniku Petru. » "Peter! Ta ovinek do drevesa morate danes prekopati! Ne gre drugače . ., Posedate, če me ni. Ti, Peter, pa moraš pazitt, da ne bodo poetajali in sedeli križem rok!" Pater ae je zravnal pred gospodom, predjal lopato is desne v levo roko in stisnil skozi zobe: "Razumem, gospod . . ." Petru je bilo pri srcu, da bi zlomil lopato v rokah in se skril, samo da bi Imi ne. naložil dolžnosti paznika in priganjača nad tovariši. Omahoval je nekoliko hipov: v tla je gledal in brki so se mu povesili. Odločil se je, vrgel lopato v velikem loku od sebe, ds se je do vratu zarila v pesek, zgrabil kramp in se na vso moč vrgqj z njim na kame-nito skorjo. Pesek mu je pršil v obras in iskre so se kressle pod železom. Gospod je premeril s korski ves prostor in računal na papir. Ko je odšel, so ujetniki prenehali z delom; še jim je utripalo srce, nemirno in raadraženo, ker se še niso mogli otresti neprijetnega iznenadsnja. Le Peter ni odnehal; naravnost proti drevesu se je obrnil in neusmiljeno udrihsl s krampom po ksmeniti skorji. Natanko Je slišal, da so vsi prestali g delom ln se je vnel med njimi prepir, pa se ni ozrl ln ni krik nO. Tovariši so ga pričeli zbsdatlf sprva ns lshko, od strani, nato grobo in naravnost: "Hej, Petejrl Visoko te povzdigne goepod . . . Hsj Peter! Ne udarjaj tako blazno s krampom ... Pretrgal ae boš ... Odšla je pijavka. Do drevesa ae le prerinemo enkrat, če ne danes pa jutri. Ne uničuj se, Peter P Peter se ni zmenil ; ali vendar ga je bolelo, da bi kričal In pretepel vea. "Čuden al. Peteri Močan si kakor medved in rjav kakor cigan ; samo prijel bi bil pijavko in Jo iztreaal Is širokih, belih hlač; ti pa «I ee stiantl pred nJim kakor olrok . 9 * "Kaj si rekel T Peter ee Je bliskoma obrnil in dvignil kramp. Telko Je dihal In oči so mu sijale: meril Jih Je od vrha do tal tnko prezirljivo, da se je zgrnslt sam. "Hajd. poleni ae, Peter! Na nas skoči, «e te Je volja! Nad nami bi se red sneeel. pred gospodom pa vdal imel korajl* I Kar potoni se. Peter! Maha—' jall so lopate, lomili krampe, vendar so komaj za korak od-krulili trdo kamnito skorjo. Proti večeru niso več čutili ne rok ne nog, ki so Jim postale neznosno, težko breme, in v križu Jih je skelelo in zbadalo, kakor da za vsakih rebrom tiči nož. Težke, trepetajoče roke so dvigale lopate in krampe brez prestan-ka in vsake misli in so padale mrtvo, da ao spodletavali krampi na trdi ekorji in odletavgli. Tako je šlo vsak dan po dvanajst težkih ur od šestih zjutraj pa do šestih zvečer. Ves dan od zore pa do mraka je vozilo pet parov volov obremenjene vozove, da ae je volom nerodni jarem zajedal v vrat in grudi in jih ¿ulit do krvi. Ob zori so dramili izmučene živali, z gorjačaml ln vilami ao Jih spravljali po koncu, da ao butale z rogovi ob jasli, ko so poskakovale na prednje noge. Kolikor dalje so kopali, toliko trša Je bila cesta in toliko glo-bokeje so morali riti v kamen z vsemi močmi, da se je ujetnikom "meglllo pred očmi in so jim plesala tla pod nogami. Sto gramov proeenega neprepečenega kruha ln korec pregrete čorbe, ki Je dišala po vseh mogočih masteh, ni moglo nikakor nadomestiti tiste krvi, ki so Jo ubijali v kamen in gramoz. Le s sovraštvom in zatrto jezo ao se oklepale njihove trde, izmozga-ne roke lopat in krampov in a prokletstvom so obdelavali ujet- KOS ŽIVLJENJI. NOVO 2IVUENJE «ev era's csorka ÉlÉÉÉÉèàl Nova mol za ostarele in nezmožne. Povite«J« «tarasti prinaša »rtooj Irtrpoaje Uv»rr in isiiitevjo. votel organi inmUmJo jih 9r~*n«tiJ poiljete aa analov t Upravniltvo "PROSVETA" žil? S. Lsmrisit Ase* Chisago, HI. membe naslovov članov In S» nle, naslova novih Onnov, ter črtanih in izobčealh članov na znanitl upravništvu Proaveta, da aa lahko točno vredi Imenik sa pošiljanje lista Proaveta Imena In naslove, katere pošljete glavnemu tajniku ostanejo tam v arhivu in jih upravništvo aa dobi. Torej ja aelo važno, da vselej pošljete na nalašč zato pripravi jenih listinah vaa našlo ve upravnlštvu Proaveta posebej. Pri vwki spremembi našlo va naj sa vselej omeni stari la novi naslov. Upravništvo uljud-ao apelira, da društveni tajniki ln tajnice to upoštevajo.—PhlHp (Jod I na, upravitelj. • katerega priredi draitvo "PROSTOMISLECr št. 87 S.N.P.J. - . HERMINIE, PA., dne 11. avgusta 1929, na OM Fair Grounds. Začetek točno ob 1. uri popoldne. Člani našega društva plačajo vstopnice 50c v društveno blagajno če se udeleže piknika ali ne. Uljudno vabimo vsa sosedna društva in posameznike domače in Iz bližnje okolice, da nas posetite v obilem številu na tem pikniku. Postrežba bo izvrstna v vseh ozirih. Torej na svidenje dne 11. avg. kliče in vabi— ODBOR!—Jon. FMaa, ta j. so pravi, nikar ne mlatite, da se mi je bilo česa bati; vae se je izvršilo v nsjlepšem redu in popolnortia točno; zdravniška preiekava je dognala smrt za kapjo, ki je naetdpila veled ko-panja neposredno po obilnem obedu in po zaužit ju skoro cele steklenice vina — to je bilo vae, kar ao mogli dognati .. . Ne, tudi jaz aem nekaj čaaa razmišljal sam pri sebi, zlaatl po poti, v železniškem voau, če nisem morda pripomogel k tej — nesreči s kakšnim duševnim razburjenjem ali s čim podobnim? Toda prišel sem do zaključka, da je kaj takega popolnoma nemogoče." Razkolnikov se je zaamejal. "Prijetno Je, če se človek takole vznemirja!" "Zakaj pa se emejete? Pomislite, samo dvakrat sem jo udaril a palčico — niti poznalo sa nI... Ne smatrajte me, proeim, za cinika; dobro vem, kako gnuano je to od mene, in tako dalje; vem pa tudi, da je Marta Petrovna rada trpela to mojo zabavo. Tista stvar zaradi gospodične sestre je bila že vaa israbljena. Marta Petrovna je bila že tretji dan primorana sedeti doma, kar ni bilo povoda, da bi ae peljala v mesto. Sicer pa ao se bili tam že naveličali nje in pa njenega piema, o katerem ste gotovo le ksj slišali. Kar nenadoma pa priletita tista dva udarca kakor iz nebes! Prva skrb ji je bila, da je velela zaprečl voz! ... O tem niti ne govorim, da ao pri ženskah slučaji, ko jim žalitev navzlic val zunanji jezi eila dobro de. Taki slučaji ao občenavadnl, žalitve pridejo človeku včaaih jako, Jako prav; ali ste tudi vi Že opazili? O leskah velja ta reenlca še po-sebe j; reči se more celo, ds jih to nekako po-kropča." Nekaj čaaa ae je Razkolnikov pripravljal, da vstane in odide ter tako konča razgovor. Toda radovednoat in celo nekakšna previdnoet ga je sa hip Še zadrta Is. "Ali ljubite preteper je vprašal raztreseno. "Ne, ne preveč." je mirno odgovoril Svi-drigajlov. "Z Marto Petrovno se skoro nikoli nisva tepls; Uvela sva v najlepli slogi in bila je s menoj jako sadovoljna. V vseh oemlh letih najinega sakons sem rsbil palico samo dvakrat, ako ne vltajem le nekega tretjega aluča-ja, ki pa Je bil Jako dvoumen. Prvikrat eeje zgodilo to dva meeeca po najini poroki, drugič pa* na dan njene smrti. VI pa ate menda le mislili, da sem bogvekaklna pošast, nasadnjak in zagovornik tlašanstva? Hehehe!. . , A res, ali še pomnite, Rodion Romanovič, kako ao pred nekaj leti aramottli po vsej javnoeti hi po vaem časopisju nekega našega plemenitala —-Ime sem le posabll — ker Je v železniškem vosu nakrepeličll neko Nemko; ali le pomnite? MoJe mnenje Ja to, da ne sočustvujem preveč s gospodom, ki Je pretepel tisto Nemko, kajti — čemu bi neki sočustvoval? Pri tem pa moram poudariti, da naleti človek včaaih na tako nesnoane "Nemke", da ni bržkone niti enega naprednjaka, ki bi se upal v Ukinem slučaju popolnoma Jamčiti zase. 8 tega stalitča si ni Ukrat nihče ogledal stvari, daai Je edino človekoljubno, bogrne da!" To rekli ee Je Svidrigajlov nenadoma zopet zasmejal j Razkol m kovu p* j« bilo jasno, da Ima v vsem evoj posebni namen. "VI skoro gotovo f« več dni niste govorili s nikomer?" "Skoro da. Najbrž ee čudite, ker sem tako priljuden človek?" "Nikakor ne; čudim ae temu ,da ste preveč priljuden človek." \ "Zato ker vam ne zamerim vaših neprijaznih vprašanj? Kaj ne? Zakaj bi ee čutil taljenega? Kakor ste me i spraševal i, tako sem vam odgovarjal.1* Je pridodal s čudovito odkritosrčnostjo. 1 ___t**Ue i»r»ao+o* > . _ ' ČETRTI DEL. "AH se mi le vedno sanja?" Je pomislil Rszkolnikov vnovič. Oprezno in nezaupno al jo ogledoval nepričakovanega gosta. "Svidrigajlov? Neumnost! To ni mogoče Tja rekel slednjič v svojih dvomih na glaa. ........Kakor je bilo videti, se gost nikakor ni začudiftemu vzkliku. "Prišel sem k vam iz dvojnega vzroka; prvič sem se hotel z vsmi osebno seznaniti, kar sem le davno slital o vaa obilo sanlmivega la za vsa salo laakavega; drugič pa al dom!-Iljam, da ml morebiti na odrečeta svoje pomoči v nekem podjetju, ki se tiče nsravnoet vale gospodične ssstre, Avdotije Romanovne. Mene samega, brez priporočila, bi zdaj morebiti niti ne hotela eprejeti — valed nekega predaodka namreč — toda s vašo pomočjo se nadejam nasprotno . . "Napak se nadejate 1" mu Je Razkolnikov preeekal besedo. "Dami ata prišli šala včeraj, smem II vprašati r Razkolnikov ni odgovoril. "Včeraj, vem. Saj sem prilel ssm Ide predvčerajlnjlm. Ali veete, Rodion Romanovič, kaj vam pravim o tej sadevi? Opravičevati aa — ja po mojem mnenju odveč, toda dovolite, da vaa vpralam, kaj je v vsem tem z moje strani tako zločlnsksgs, ako pogledamo vso stvar trezno In bros predsodkov r' Razkolnikov ga je motril s očmi in molčal. "To, da sem v svoji hili zasledoval brez-salčitno dekle in Jo "lalil s ostudnimi psovkami" — kaj ns da ja bilo rečeno na U način? Kar se tiče tega. izvolite le pomisliti, da sem tudi Jas človek, et nihil homlnl alienum (nič nI človsku tujegs) — i eno besedo, ds se tudi Jas lahko zaljubim, kar ne ssvisl od nsše lastno vešje; vss to se da razlagati popolnoma naravno. Vprašanje Je edinole to: ali sem pošast ali sem Irtva? In če. sem žrtva, v kaklnem smislu? Morebiti ao me navdajala v tistem trenutku, ko sem predlagal predmetu svoje Ijubesnl, naj beli z menoj v Ameriko aH v Švico, zgolj najpošt^nejla čuvstvs in Je bH moj nsmen, da osreči* naju obs! ... Res je, ds človeški razum podlega strasti; toda samemu sebi sem škodoval še bolj!" "Za to nikakor ne gre," ga Je s mrlnjo prekinil Raskolnikov, "temveč vi ste zoprn človek, bodisi da imste prav sli ne; s vami ns maram Imeti opravkov, spravite se! Tam so vratar 8v!drigajlov se Je nensdoms zaamejal. "Torej — tor^j vas ni mogoče spraviti v zadrego!" Je rekel, amejoč se z najodkrltoarč-nejšlm obrazom "Hotel sem vaa preslepiti, a vi ste takoj sapazilt, kam pes taco moli!H 'Tudi zdaj še polskušate steparitir "Kaj sa tor Je vzkliknil Svidrigajlov, smejoč se na vse grip. "To je bonne guerre (poštena vojska), kakor se pravi. In povsem dovoljene zvijača!... A vseono ste me zmotili; bodi tako ali tako. to vam povem še enkrat, da ne bi bilo nikaklh neprijetnosti, ako ee ne bi pripetil tisti slučaj ns vrtu. Marta Pe-t rov na . . .** "Marto Petrovno ate baje tudi umorili r mu Je Razkolnikov Jezno pooegtl v besedo. "AH ste slišali tudi o tem? Seveda, morali ste slišati... Knr se tiče tega vašega vprs-šanja vam ros ne vem kako odgovoriti, daal je mola ve« v tem poftodu popolnoma čista. To Aritirajte za "Prosvet«* Î VELIKI JESENSKI IZLET V JUGOSLAVIJO pod osebnim vodstvom S. Vuko-viča, z na n e g a in izkušenega Cunardovéga uradnika, gre iz New Yorka (na Cherbourg) na Cunardovem krasnem brzopar-niku V SREabo 11. SEPTEMBRA AQUITANIA ne in javne sobe, ter dovolj zabave na parniku v družbi vaših rojakov. Obrnite se do našega lokalnega zastopnika, ali pa na Rezervirajte si prostor takoj, in preskrbite si vse za potovanje potrebne atvari, dokler je čas. Dobra domača kuhinja, udobne kabi- 346 N. MICHIGAN AVE CHICAGO, ILL. CUNARD LINE SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila si veselice in shode, vizitnice, časnike, knjigo, dar je, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, jktm, angleškem Jerikn to drugih vodstvo tiskarne apelira na Članstvo &njpda tiskovinh naroča v svoji tiskarni Cehe zmerna, u ni Jako dalo prve vrsta. Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY 26674* So. Lawadalo Averno CHICAGO, ILL. ' TAM SE DOBE NA 2ELJ0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA