Štev. 24.
V Mariboru 15. junija 1882.
Tečaj XVI.
List ljudstvu v poduk.
lihiji vi h k četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na dom za eelo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opramlštvu v dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Dobrotljivi naš cesar Franc Jožef I.
Slovenske pokrajine trpijo zadnji čas skoraj vsako leto po groznih uimah, silnih nalivih, strahovitih točah. Zaporedom smo javne milosti pred met. Bojimo se uže, da nam ne bi ta vir popolnem vsehnil, ker smo prepogosto iz njega zajemati prisiljeni. Tem bolje prosimo Boga, naj nam prizanaša, naj nam nebo nad nami usmiljenejše stori. Mile prošnje še niso bile uslišane vsem.
Kakor je lani toča neusmiljeno slov. bistriški, konjiški okraj, potem deloma celjski, šoštanjski in mariborski zadela, tako je letos dne 30. in 31. maja potolkla sloveče Slovenske gorice, najhuje pa or-rnožki in ljutomerski okraj. Tukaj so pridelki vničeni po njivah, vinogradih pa na drevji. Nekateremu vinogradu ni pustil led toliko zelenja, da bi z njim pintno kupico zateknil. Nesreča je toraj velika, škoda neznana, pomanjkanje in glad pa gotov. Če kde in kedaj, tako je tukaj treba pomagati. Toda o tem ni bilo do sedaj veliko čuti. Zavoljo prepogostih nesreč hočejo se ljudje nekako navoliti; nobeden se ne upa začeti.
Temu so konec storili predobrotljivi naš vladar, svitli cesar Franc Jožef. Čeravno so skoraj vsako leto mnogo porazdeliti dali med po uimah pri nas oškodovane, so vendar se nas še zopet spomnjli.
Čeravno so lani poslali po toči onesrečenim veliki dar 8000 fl., usmilili so se vendar tudi letos svojih nesrečnih Slovencev. Došel je namreč iz Dunaja veseli glas, da so svitli cesar najhuje po toči oškodovanim v ^ljutomerskem in ormožkem okraji velikodušni dar 4000 goldinarjev doposlati ukazali.
Naš svitli cesar slovijo zaradi mnogih prelepih lastnostij. Vendar očetovska usmiljenost, velikodušna dobrotljivost Jih odlikuje med vsemi vladarji celega sveta.
Noben cesar, jioben kralj ne izda vsako leto med uboge, onesrečene ljudi toliko, kakor naš predobrotljivi cesar Franc Jožef. Ta lastnost je gotovo tudi uzrok, da ni nobeden cesar, nobeden
kralj, nobeden knez in vladar od svojih tako ljubljen in spoštovan, kakor naš svitli cesar. Ni dežele v cesarstvu, ni naroda in skoraj uže ni kraja, ki bi ne imel spomina cesarjeve dobrot-ljive roke.
Tudi Slovenci vseh pokrajin moremo temu pričati. Zato pa tudi hranimo svojemu cesarju najiskrenejšo ljubezen, najgorkejšo hvaležnost in najprisrčnejšo vdanost, ter želimo, da nam Bog živi in ohrani dobrotljivega cesarja Franca Jožefa I.
Kaj hočejo Milialičeve prošnje in kaj je z njimi storiti.
(Izvor, dopis iz Haloz)
V štev. 22. je „Slov. Gospodar" prinesel dopis iz gornjeradgonskega okraja, v kterem se pravi: Vklub temu, da je po štiri, pet, sest let vsak dan šiba pela, korbač žvižgal in kečka se pipala, še se pri Negovi, Kapeli ali kder si bode na Slovenskem nikdor ni nemščine naučil in se nje ne bode, če pozneje ne gre v mestno šolo, ali nekaj časa kam na nemško služit, kar še je najbolje pametno in tudi brez stroškov.
Pita se, kaj pa je vzrok, da ne šiba, ne korbač, pa ne kečkanje pri tem nič ne pomaga?
Odgovor. Najglavneji vzrok je to, da se je delo na tako bedasti način^ opravljalo, da ga ni mogoče noreje si zmisliti.. Če si močen kot Peter Klepec, ki je sedem novih podkov naenkrat v roki razdrobil, itak ne bodeš stiaboval bika, ako ga primeš za rep, namesto za roge.
Ravno tako je s podučevanjem nemščine v soli. Namesto da bi se bar štiri leta počakalo, dokler se niso deca v svojem ljubem domačem jeziku gladko brati, lepo pisati in dobro računiti naučili, in še le potem, ko se njim je na tak način v prvih štireh letih pamet dovoljno razbistrila, tudi nemščina kot učebni predmet pridodala; mesto tako pametnega postopanja se nemški kvas že v drugem, na mestih pa celo v prvem šolskem letu postavlja, in zato od njega ni bilo hleba.
Po onej postavi, ki so jo iztuhtali taki libe ralci, kakoršen je ptujski Mibalič, moralo bi vsako dete od šestega do štirnajstega leta, tedaj polnih osem let, v šolo hoditi; kaj takega pa pri nas na deželi ni mogoče; šest let je poprek do-voljno, in zdaj se že skoro vsakemu bolje odra-šeneniu otroku dozvoli izstopiti, če je šest let pridno v šolo pohajal.
Ce ima otrok tudi dobro glavo, kar je pri nas Slovencih navadno, itak mu treba najmanje štiri leta, da se zraven kerščauskega nauka nauči dobro in razumno brati, pisati in računiti; v krajšem času pa to ni mogoče.
Nemški jezik pred petim ali šestim šolskim letom v slovenske šole livati je taka neumnost, da si večje bedastoče pameten človek ne more domisliti.
Naj nikdor ne misli, da Mibalič in njemu podobni tega nebi vedeli. Ali taki ljudje hočejo, da se naša slovenska deca ne ednega, pa ne drugega nebi v redu naučili, potem bo se leži z nami ravnalo, kakor bo se njim dozdevalo, in zato nam pri vsakej priliki ustno in pismeno pravijo: le nemški, le nemški! koj v'početku!
Ce se v petem šolskem letu z nemščino počne, in se otrok vsaki šolski den, recimo deset besed nauči, se je za dve leti, to je v petem in šestem šolskem letu, naučil 5000 nemških besed, če vzamemo, da je v dveh letih 500 šolskih duevov.
Več ko 5000 nemških besed pa slovenskemu kmetu ni treba in naj se pes obesi, ako vsi nemš-kutarji, koje si je tisti Mibalič v krošnjo zapbal, čez 5000 nemških besed vkup spravijo.
Pa Mihaličoveniu Honzu ne gre v račun, da bi se slovenskej deci morala poprej malo pamet zbistriti in še le potem z nemščino početi; kaj takega Bog ne daj! Ce bode haložki in v obče slovenski kmet v svojem jeziku dobro pisati umel, podučljive slovenske knjige, „Gospodarja", „Novice", „Mir" in tem podobne domače časnike bral, bo z nemškutarskim rogoviljenjem, amen! llonzova in Glantscbniggova mošnja bi bržčas grižo dobila. To taki strici prav dobro vejo, in za tega voljo vam pravijo: nur tajč, nur tajč!
Mibalič in njemu podobni vam morebiti pravijo: Slovensko dete si slovenščino že seboj na svet prinese, čemu bi se še nje v šoli učilo, naj se raji koj v početku z nemščino začne.
Oho! moj Honza o kako, pa te to pride, da še nje Ti zdaj ne veš, pa že imaš svojih 50 let na plečali?
Odgovoril bodeš: ko sem še po lotmerskih ulicah v janjki skakal, počela se je že v drugem šolskem letu nemščina in zato neumem „wendisch" pisati. Tako je, v tem grmu zajec leži. Ljubi moj Honza, Ti si dobrih 16 let po šolskih klopeh hlače trgal, in po velikih neprilikah, konečno vendar le „jezični dohtar" postal, in imaš vedno s Sloveuci posla in si pri njih „zlate kovaš" in
p' i drugih pa izdajaš, pa neumeš slovenski pisati, kajti se tega v šoli nisi naučil. Česar se pač mlad Hanzek ni naučil, onega starjak Hanza ne znade.
Ko bi se naši kmetje Tvojih naukov poprijeti in njihova deca že v drugem šolskem letu z nemščino počela, na mesto še le pozneje, ko se njim pamet že bolje razbristila, ne bodo nazadnje znali ne v eduem, ne v drugem jeziku ne brati ne pisati, in to je ravno ono, kar bi menda Tebi in podobnim bilo prav po volji, ali ne?
Kdo je le enkrat imel priliko videti kako pismo nemškutarskih „gomaindaforšteharov" in drugih „Krucov" ne bode nikdar pozabil na kosmate koštrune v njihovej nemščini.
Ce nemčur vidi pri poštenem slovenskem kmetu „Slovenskega Gospodarja", „Novice", „Mir" iu kaj podobnega, ga omamica zgrabi in mu je mrak pred očmi, kajti takega kmeta je najtežeje obriti.
In brili bi vas radi naši nemčurji in Kruci tudi zanaprej, kakor dozdaj, zategadelj vam pravijo: ne učite se v šolah slovenski, jkar itak že veste, ampak zahtevajte nemške šole, pri tem pa prav dobro vejo, če se z nemščino pi erano začne, da se deca tega in onega ne naučijo, še onda ne, če bi, postavim Leskovskemu učitelju tudi ondašnji Židov pomagal.
Kaj tedaj imamo storiti, bodete me morebiti pitali ?
Odgovor: Pri krajnem šolskem svetu naj se ostro pazi na to, da se v šolah nemška beseda ne čuje poprej, dokler se deca zraven krščanskega nauka popolnoma dobro slovenski brati, lepo in pravilno pisati, in bistro računiti ne naučijo, tedaj nikakor ne pred petim šolskim letom; v petem šolskem letu pa se v imenu Božjem naj pristopi tudi k nemščini kot učnemu predmetu.
Na tak način bodo se vam deca lehko par tisoč nemških besed naučili, pozneje pa pošljite dečke na pol leta, ali na leta dni, med trde Nemce službovat, naj se tako za silo nemški govoriti navadijo.
Kedar pa dobite kako prošnjo, ktero vam po svojih hlapcih vriva tisti Mibalič, ki se vsakega posla najraji od zadi loti, onda njo prav debelo prečrkajte, pa ua njo napišite: rmarš caruk nacli Pettau".
Toliko za dnes, prihodnjič pa nekaj.
Gospodarske stvari.
Kje, kedaj in zakaj pikajo bučelice.
(Konec.)
11.	Pikati bodo tudi .začele, če jih tvoja sapa zadene. Človeške sape ne morejo strpeti. Kdor kadi, bode dobro storil, ako sapo na se drži.
12.	Kedar pred panjem okoli žrela ležeče bučele zajameš v kako posodo, brž se ti bodo
vsule v glavo. Take bučele so večidel stare delavke, tedaj raji pičijo od mladih. Dobro jih je prej nekoliko poškropiti in potem zajemaj od spodaj navzgor.
13.	Kedar boš roj, bi se je na prav vejasto drevo vsedel, s kakim omelom iz perja ometal, brž ti bodo zašumele v glavo. Posamezno gosje pero je boljše za ta posel.
14.	Kedar se v panju o veliki vročini in pri prav močnih ljudstvih kak sat odtrga, to jih napravi strašno gnevne.
15.	Kedar je nebo oblačno in velika sopa-rica, da vsak trenutek nevihta grozi, so bučele zelo hude. Elektrika, ktera se po zraku nahaja, jih prej ko ne draži.
16.	V dežji, ko mirno v panji sede, ali rano zjutra, so tudi slabe volje. Zato naj se vsi opravki z njimi, če le mogoče, takrat opravljajo, kedar prav močno letajo, če se ni ropanja bati. Bučele delavke, toraj naj hujše pičljivke, takrat niso doma in ko domu pridejo, so nabire težke in pri najboljši volji ne morejo pikati.
17.	Kedar so bučele brez matice in imajo samo matične celice, iz kterih si nove matice pričakujejo, takrat so tudi rade hude. Posebno nevarno jih je v mladi zalegi motiti, od ktere pri-bodnjost celega panja odvisi. Ce imajo oplojene matice, so tudi lahko razdražene.
18.	Kedar sploh nimajo matice, pa so vendar precej močne in brez trotove zalege in vse ljudstvo le iz starih bučel obstoji in v panji nič k delu nimajo, take bučele so tudi rade hude. Ce imajo pa trotove zalege in toraj jedno ali več takih bučel delavnih, ki jajca ležejo, takrat niso tako hude, ker so več ali manj v normalnem stanu.
20. Je še brezštevilno nevažnih vzrokov, zaradi kterih bučele rade pikajo. Kdor se začne z bučelarstvom pečati, naj pazi posebno pri odpiranji panja na bučele, ki od vseh strani na povnici proti duricam hité. Te so najhujše.
Lahko je, bučel ne razdražiti, težko pa razdražene zopet pomiriti. O pravem trenutku nekaj dima bučele vpokoji.
Pa vse malenkosti, kako je treba z buče-lami previdno ravnati, se ne dajo učiti. Vaja in pa spoznanje bučelne nature in njih lastnosti so naj boljši kažipoti pri bučelah za mladega bu-čelarja.
Trtna uš se je v Istriji okolo Pirana dalje razširila, čeravno so 1. 1880 poruvali 127.041 trsov in vinograde prekopane zalivali z žveplenim oglikom, kar je stalo 20.777 goldinarjev. V brežiškem okraji pa je ugrabila trs v 15 katastralnih srenjah.
Sejmi na Koroškem: 24 junija Gutštajn, 28. junija Greifenburg, 30. junija Ponteba in Trebiž; na Kranjskem: 18. junija Zalog, 20. junija Ro-više, 21. junija Moravče, Lašice, 24. junija Cr-
možišče, Matenja vas,	Drnovo, Bohinja Bistrica,
Ribnica, Višnja gora;	na Hrvatskem; 22. junija
Kamenica, Koprivnica,	24. junija Reka, sv. Ivan, Valpoto, Varaždin.
Dopisi.
Iz Dunaja. (Naš domači 47. regiment) je od lanske jeseni tukaj na Dunaji; to čast si je po mnogih mukah in težavah v južnem Tirolskem, kjer je prej dolga leta bil, gotovo zaslužil. Da pa so naši fantje tudi izvrstno izurjeni v vseh svojih strokah, so sijajno pokazali 6. t. m. Svitli cesar, spremljani od nadvojvodov in najviših vojaških dostojanstvenikov, pregledali so ta dan v „prateru" natančno naš regiment, ki se je pri vsem tako dobro obnašal, da je naj viši vladar že večkrat med vajami vojake glasno pohvalil s klici: dobro, dobro! H koncu je izrazil oficirjem in vojakom svojo posebno zadovoljnost. Tudi vsi dunajski listi pišejo jako pohvalno o našem polku, tako da smemo na svoje rojake res ponosni biti. Posebno zanimati pa mora vse Slovence res očetovsko ravnanje našega cesarja, ki jc mnogo vojakov nagovoril v milem našem slovenskem jeziku : „Kako se vam dopade vojaško življenje? Kako ste zadovoljni pri vojakih?" i. t. d. Veselje naših korenjakov nad takimi besedami si lehko pač vsakdo sam misli. Seveda so odločno odgovarjali: Prav dobro, Veličanstvo!" Slovenec že lahko kaj takega reče, ker je zmiraj verno cesarja služil in ga še služi. Tako se spoštuje naš jezik in od koga! Kaj porečete k temu vi, ki pljuvate v lastno skledo in se svojega jezika sramujete, ker vam je premalo „gospodski ?" In kaj vi, ki od Slovencev živite, pa jih zaničujete, zatirujete in pri napredku ovirate?! Vzemite si vendar za vzgled ravnanje našega svitlega cesarja in kmalo se bodo vresničile njegove zlate besede: Jaz h o č em m i r s v o j i m n a r o d o m!
M.
Iz St. Ilja pri Velenji (Zahvala, inštalacija, slovenske prošnje) Sveta dolžnost veže me, se blagemu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju Slov. graškemu plem. Finetti-ju, zopet zahvaliti za 45 fl. a. v. koji znesek je omenjeni gospod od visoke deželne namestnije graške, za naše, lansko leto po toči tako kudo zadete vinogradnike in male posestnike izprositi, in meni k razdelitvi doposlati blagovolil. Solze veselja iu hvaležnosti igrale so v očeh ubogih obdarovaucev pri prejemanji teh blagodnšnih daril. Bog nam ohrani tega blagega, za občni blagor tuliko vnetega gospoda še mnoga leta. — St. Iljčaui smo dobili dekanu blagemu g. Franju Trafenik-u vrlega naslednika v osebi č. g. Franja Smrečnika. Dne 21 maja bili so v pričujočnosti večinoma vseh duhovnikov cele dekanije, in brezštevilue množice ljudstva iz domače in tujih župnij od velečast.
gospoda dekana slovesno inštalirani, in v genljivo jedrnatej besedi St. Iljčanom predstavljeni in kot dušni pastir izročeni. Posebno pohvalo zaslužijo tudi naši vrli fantje, ki so č. g. župnika že v petek, 19 maja, z gromovitim streljanjem sprejeli, in v nedeljo z nepretrganim gromenjem možnarjev, svečanost pozdignili. Daj ljubi Bog, da bi ostali naš novi č. g. župnik dolgo vrsto let zdravi, veseli in zadovoljni v našej sredi v veselje njim serčno vdanih faranov. Prilično tudi omenim, da je tukajšnja občina po g. Dr. Vosnjaka predložila „visokej zbornici poslancev" že dve slovenski prošnji za enakopravnot slovenskega naroda v šolah in uradih i- t. d. Jako toraj obžalujemo, da sta se dva poštena St. Iljska faiana iz Podkraja, odbornika občine Veliko Pireške, od nemčurske svojati dala toliko premotiti, da sta v svojo lastno sramoto, in sramoto vseli sofaranov podpisala, se ve da na „Šotterlieferantovo" povelje, nam nasprotno nemčursko prošnjo. Davorin Voh, župan.
Iz škofje vasi pri Celji. (V lastno skledo pljuvati je grdo.) Škofja ves je na slovenskih tleh pa le nemški uraduje. Tudi je nedavno Mi-chelit?chevo prošnjo zoper upeljavo jednakoprav-nosti slovenščine s 4 podpisi odposlala. Ako tej prošnji podpisane može nekaj bliže ogledamo, vidimo na čelu vsem občinskega, popolno nem-čurskega duha navdanega g. župana F. Okorna. Načelnik te občine ne čuti toliko moči v sebi, da bi se iz klešč svojega nemčurskega pisača iztrgati mogel. Druga imenitna oseba je J. Kampolšek, kateri je nekdaj v pivih razredih celjske gimnazije nekaj nemških besedic se naučil in zdaj misli, da mora s svojo nemško znanostjo mož po poti svojega predstojnika hoditi. Tretja oseba ee je podpisala z imenom M. Dreml, katera uiti ene nemške besedice ni vešč in je le najbrž od drugih nemčurskib duhov zapeljan bil. Četrta je, o jo j! »boga občina Škofja ves! kje si dobila ime F. \Val!and? V tvoji občini ga ni, mogoče, da si ga iz sosedne izposodila. Ali tam ga tudi ni. Pojdimo naprej v mesto Celje ga iskat. Mogoče da ga tam zasledimo. In res, tam stanuje tisti gospod, kateri drugim občinam svoje imenitno ime za podpise nemških prošenj v najem daje. Narodni svetovalci in odborniki te občine! če vas je še kaj, ne pustite g. županu in njegovemu pisaču občevati, kakor sama hočeta in imena mož za podpise iz tretje občine v najem jemati, ker to je za vas in za vso občino velika sramota!
Iz okolice Šoštansjke. (Spominek č. g. Sotelšeku.) Skoro bode uže tri leta prominulo, kar naš prejšnji mnogozaslužni g. župuik Auton Sotelšek v hladnej zemlji počivajo, a stoprav še denes nimajo nobenega spominka postavljenega, akopram so si ga skozi dolgoletno pastirovauje v našej fari gotovo zaslužili. Vsakako bi se spodobilo ranjkemu g. župniku ličen nagrobni kamen postaviti, in neka gospa je res uže v trgu nekaj denarja nabrala. A sedaj nastanejo
težave. Blaga gospa zahteva kar naravnost nemški napis, od merodajne strani se jej pa oporeka, češ, nemški brati znajo k večjemu samo oni, ki so za spominek kaj darovali, in za sebe gotovo napisa ne napravljajo; večina ljudstva pa, kateremu je napis namenjen, da bi se ono pri čitanji istega večkrat prerano umrlega dušnega pastirja hvaležno spominjati moglo, umé samo slovensko. Naša nemška Korošica se je potem mislila uže nekoliko zdravim nazorom udati, a njeni tajni svetovalec jo je takoj zarotil, da od nemškega napisa nikakor ne sme odjenjati. Ker pa ta tajni svetovalec ravnikar nij tukaj navzoč, obrnila se je pismeno v zadevi spominka do nekega sorodnika ranjkega župnika bivajočega doli nekje pod Celjem, da bi naj on ves svoj „juridični" upliv porabil in našej nemško pobožnej gospej do zmage pripomogel. Dovolim si tedaj vprašati, se li na enake spominke napisi naprapljajo, da bi jih večina ljudstva čitala, ali samo zato, da bi se politične demonstracije delale? Farani! vsakdo se prerano umrlega g. župnika še živo spominja, složimo se tedaj vsi brez razločka političnega mišljenja, in postavimo jim spominek, kakoršnega so si v resnici zaslužili.
Od sv. Jurija v Slov. goricah. (Toča.) Zadnji maj prinesel nam je veliko nesreče. Proti trem popoldne prihrul je velik vihar, kteremu je hitro sledila grozna toča. Pol fare je popolnoma vni-čeue. Zadete so celó občine: Malna, Gasteraja, < Žitnice, Žiče, Iurjevski dol pa le nekoliko. Zimino morajo požeti, tu in tam se nič ne pozna, ali je bilo prvlje pšenica ali rž. V nekterib vinogradih — poprej so obetali veliko — sedaj niti lista videti ni. Ljudje so vsled te nesreče zelo potrti. Vse upanje, si kaj spomagati, vzela jim je nesrečna toča. Od nas je šla potem čez Žerjavce, Porčič, ter je vničila sv. Trojiško faro, le spod. Verjanam in nekterim Senarcem je prizanesla. Tudi v spodnjih krajih — kakor sem slišal — je naredila veliko škode. Sv. Rupert ni zadet. Še drug dopisatelj piše od sv. Trojice: dne 31. maja popoludne ob '/4 3 uri se je zasipala huda toča črez našo celo faro, ktera je od sv. Ane prišla in pri sv. Antoniji konec naredila. Vinogradom, kteri so tako lepi bili, je vse branje za toto leto se zgrdilo, žetvi cele Trojiške fare enako, pšenico in rž kosimo, kruha nam manjka že zdaj, kaj bode, ako pomoči ne dobimo? Od Malenedelje: V sredo, t. j. 31. maja je toča malo Nedeljsko faro in daleč okrog celo okolico popolnoma vničila. Vbogi kmet bo moral upanje na dobro letino zopet odložiti. Naposled se nam piše: Dne 31. majnika je celo Bolfansko faro v ljutomerskih goricah toča tako potolkla, da se morajo vse zimščine pokositi. Točo je spremljal hud vihar, ki je brisal strehe z gospodarskih poslopij, pulil gozdna in sadna drevesa in vse nezrelo sadje stre-sil. Žalostno bilo je gledati otroke pobirajoče na pol zrele črešnje!
Iz Kozjanskega okraja. (T a g es p oš t a) poroča, da je srenja Podčetrtek, — razun dveh cerkvenih ključarjev — Miheličev protest zoper slovensko nradovanje in slov. šole na državni zbor podpisala. Kolikor smo zamogli poizvedeti, je to poročilo neresnično. Eden izmed ključarjev je župan. Brez njegovega vedenja srenjski odbor ne more in ne sme o takih predmetih sklepati, pa tudi župan brez vedenja odbora ne podpisati. To zamore le sv. Emski župan, ki mu ni treba ne pisati ne misliti — to stori vse njegov pisač, ki je ob enem Tagespoštni dopisun. — Iz zanesljivega vira vemo, da je v Podčetrku za Miheličev protest podpise beračil tamošnji nadučitelj — Scbulmann. Podpisalo ga je četvero — ako ne več, in to sami trdi Nemci. 1. Schulmann, rojen v Kamci. Slovenščina se mu je davno pris-tudila, ime „Flicker" si je dal spremeniti v „Schulmann." On prosi, da bi slovenske otroke nemški podučeval menda zato, ker slovenski ne zna. Ako je to res, naj jo pobriše na Nemško — v Podčetrtku ga ne bo nikdo pogrešal. 2. Sigis-mnnd Vaculik, apotekar, 3. Dr. Aleks. Vaeulik, zdravnik. — Podpisala je njegovo ime njegova žena Matilda. Ta dva brata sta v Podčetrtku obogatela — od slovenskih in hrvaških žuljev. Ta lastnost ju naj bolje sposobna dela za nemštvo. Ta dva brata se vedeta o raznih priložnostih kot velika prijatelja slov. ljudstva; ta dobrotljivost je njima pripomogla do lepega premoženja. Njino ime pa v resnici nima nemškega glasa. Po etimologiji bi smeli soditi, da so Vacu-liki v tisti deželi doma, od koder pridejo vbogi rokodelci na Slovensko piskrov vezat. 4. Jakob Koscher usnjar, trd Nemec, ki komaj svoje ime podpiše. Schulmann—Flicker—Vaculik—Koscher, to so Podčetrteški Nemci! Nobenemu Nemcu se na Slovenskem ni krivica godila; da se pa narodni odpadniki drznejo v imenu Slovencev slovensko narodnost tlačiti — je odveč, posebno od ljudskega učitelja!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Nemci in Magjari so zadovoljni, da je Kailay imenovan za vzajemnega finančnega ministra in ob enem za vodjo civilne uprave v Bosni in Hercegovini. Prav imajo. Saj je uže 1. 1877 pravil, kako se Slovanom s pomočjo zasedanja Bosne najleži neprilike delajo. — Minister Konrad bil je nedavno od liberalcev odstavljen, pa bi se gotovo še kesali, ko bi jim se ustreglo; kajti minister Konrad je vendar njihov mož, kar posebno Slovenci le preveč čutimo. Nemški profesorji razsajajo kot politični agitatorji, kakor pod Stremajerjem. — Deželni zbor štajerski imel je do sedaj 2 seji. V prvej je naš poslanec dr. Dominkuš se pritožil, zakaj nemška večiua slovenskih poslancev ne pusti v nobeden važnejših odborov, kar se prav slabo strinja s večnim
upitjem, češ Nemce na slovenskem Štajerskem zatirujejo. Besede so pomagale ; Kajti v drugi seji bili so Slovenci prvokrat izvoljeni v finančni odbor, ki drži deželno mošnjo v rokah (izvoljen je bil dr. Dominkuš), v šolski odbor (Fr. Šnider-šič), v peticijski odbor (J. Zolgar) in v odbor za-stran uprave v Slatinskih toplicah (Dominkuš in Radaj), v velevažnem kulturnem odboru pa ni noben Slovenec. Tretja seja bode v soboto. — Na Du-naji zboruje komisija mož, ki imajo kedaj nasve-tovati, kde bi se dalo kaj prihraniti, da bi menje državnih stroškov bilo: čuti je, da bodo nasve-tovali razpust več namestnij. deželnih vlad, okrajnih glavarstev, nekaj nadsodnij. — Ljubljanskemu slovenskemu županu v čast bil je v nedeljo sijajen banket (obed), pri katerem se je ministru grofu Taaffeju sklenola in takoj odposlala zaupnica, za katero se je minister tudi precej zahvalil. — Na Moravskem okolo Bretislava delajo še skrivni po-žigalci grozen strah, zaporedom gori, v nekej vasi je pogorelo 60 hiš. — V ogerskem državnem zboru je jud Wahnnann opsoval znanega poslanca Istoczy-ja, ki dela na to, da bi se judi iztirali iz Ogerske pa iz vse Evrope. Istoczy je tirjal preklica in nezadobivši ga loputne juda okolo ušes. Sedaj se potegnejo vsi liberalci za juda in piedsedn k pokrega Istoczyja. Ta pozove Wahr-manna v dvoboj. Blizu Erczyja ob Donavu iz pištol drug v drugega vstrelita, pa nobeden ni zadet.
Vnanje države. Stari prusko-nemški cesar Viljelm učakal je izrednih dogodkov. Postal je pradedek, ter pri krstu držal pravnučiča. Stali so toraj okolo krstnega kamna praded Viljelm in njegova žena, dedec cejarjevič Friderik in njegova žena, oča princ Viljelm in mati, tedaj bili so vsi 4 rodovi živi navzoči. Ruski car je slovo dal ministru Ignatijevu; veselijo se tega vsi Judi in Nemci. Pravoč je, da je nemški Bismark silil na odstavljenje Ignatijeva. Tega naslednik je grof Tolstoj. General Crnjajev poslan je v Samarkand, Skobeljev pa v Minsk. Slednji dobil je nalog mesta Ljublin in Kovno spremeniti v velike trdnjave. — Srbski liberalci so iztopili iz skupštine; ta ni bila več sklepčna, razpisale so se nove volitve, a pri teh so bili vsi liberalci zopet izvoljeni. — Gari-baldija vendar niso sežgali, kakor je naročil, ampak so ga navadno pokopali, v Rimu so pristaši njegovi napravili svečanost pa so se stepli z nasprotniki. — V Egiptu je prišlo do krvi prelivanja, nek italijanski delavec in greški potepuh sta v Aleksandriji z nožem napala nekega Araba, to je bilo povod tepežu in groznej rabuki. Mrtvih je okolo 200 in ranjenih, med temi blizu 70Evro-pcev. Arabi egiptovski so razkačeni; Arabi-paša pa jim je glavač, s katerim tudi sultanov poslanik Derviš-paša vleče. Obadva sta dala v Aleksandriji šance navoziti, kanonov navreti in 12.000 vojakov zbrati. Vsled tega se Engleži in Francozi ne upajo iz brodovja streljati v Aleksandrijo.
Sploh Francozi in Engleži so v hudih zadregah; ne upajo ne naprej, ne nazaj. — Grki se tudi pripravljajo na boj in uže podpirajo upor Kreča-nov zoper Turka. — Italijani se prav čudno obnašajo in komaj prekrivajo svoje veselje, da so Francozi in Engleži v Egiptu svojo brco dobili.
Za poduk in kratek čas.
Podsreda.
V kozjanskem okraji nahaja se občina in trg po imenu Podsreda. Občini pripada trg in srenja Gradiše. Trg ima 81 hiš in 628 prebivalcev po predzadjem štetji, z Gradišem vred pa na 1985 oralih zemlje 104 hiše in 811 duš. Skoz trg držijo 3 ceste.
Prva pelja proti Kozju, druga v št. Peter, tretja v Koprivnico in dalje v Reichenburg. V Podsredi imajo c. k. pošto, zdravnika, 2 razredno nemško-slovensko šolo in tamo cerkev s farov-žem. Cela župnija šteje 2100 duš v občinah Podsreda, Pečice in Gorjane.
Farna cerkev je nekdaj stala na pokopališči ob skrajnem severnem konci trga pa jo je 1. 1798 požar tako oškodoval, da so 50 korakov proč od pokopališča proti južnej strani pozidali novi hram božji. Poslopje v letih 1800—1806 postavljeno je precej lepo, toda znotranja oprava se menje odlikuje.
Veliki altar sv. Janezu krstitelju posvečen dobil je 1. 1868 nov tabernakelj. Krstni kamen je iz črnega marmorja sekan. Orgle so od 1. 1822 ter štejejo 10 registrov. Zvonik so tudi 1. 1822 vzdignoli in s plehovino pokrili. V njem visijo 3 zvonovi, 237» centa težki, katere je celjski zvonar Steinmetz 1. 1806 vlil. Podružnic pripada fari 5: sv. Ožbalt na Pečicah, Mati 7 žalostij na sv. gori, s v. Ana na sv. gori, sv. Mohor in Fortunat na sv. gori in kapela sv. Filipa in Jakoba v gradu Podsredskem.
Staro farno cerkev na pokopališči so podrli in pozidali mrtvašnico, katerej so vzidali nagrobni kamen I. 1731 umrle Eleonore Barbin, rojene gro-finje plem. Waxenstein. Okolica hranjuje mnogo lončarske ilovice, peščenega kamenja pa tudi premoga vendar v tako pičlej množini, da se ne splača kopati ga. Občina poseda 24 oralov pašnika in 27 oralov gozda. Sejmov je na leto sedem: soboto pred tiho nedeljo, 3. maja, binkostno soboto, 24. junija, na sv. Matejevo, 18. oktobra in 19. novembra.
Posestnik gradu in grajščine v Podsredi je sedaj knez Hugon plem. Windiscbgratz. Grajščina je precej velika: 23 oralov njiv, 64 oralov travnika, 29 pašnika, 51 oralov gošče in 1836 oralov gozda.
Tega je toraj največ. Žgejo veliko ogelja in v cigoncah se ožge vsako leto mnogo in prav izvrstne opeke ali ciglov.
Grad je uže staro poslopje pa dobro ohranjeno. Ima 18 soban in 3 velike kleti. Kdo da je grad pozidal in kedaj, to ni znano. Prvi graj-ščak se imenuje 1. 1273 nekov Meinbard von Herberg (Podsreda) pa njegova sopruga Irmengard, ki sta nekoje svojih pristav blizu Laboda na Koroškem bila sporočila nunskemu samostanu v Mahrenbergu.
V letih 1291, 1317 in 1320 omenja zgodovina nekšnega Friderika, I. 1320 Seifrieda in Ul-rika in 1. 1363 Engleina kot grajščake Herberške ali podsrcdske. Vendar slednji so le ime takšno imeli, lastništvo pa je bilo uže pri drugih rodbinah. Kajti 1. 1264 je Henrik plem. Scharfenberg v Mariboru dobil pravdo zoper gosp. plem. Leng-burg ter vsled tega postal lastnik grajščine v Podsredi. Poznejši lastniki so bili: Herman plem. Kranichberg, Henrik škof Krški da Koroškem; baron Saueški, grof Friderik celjski 1. 1441, dalje 1. 1490 Pankracij plem. Auersperg, 1. 1497 Jurij Schnitzenbaumer, 1. 1547 Martin Gillig, 1. 1569 Gašpar baron plem. Herberstein, 1. 1670 grof Erazem plem. Tattenbach, 1. 1681 grof Barbo, 1. 1730 baron Afaltrern, 1. 1789 baron Lazarini, od katerih je posestvo kupil Verijand knez Win-discbgratz.
Smešnica 24. Nek potnik vpraša na cesti došlega fantiča, koliko ur, da še je do bližnjega mesta. „Bi vam ne znal na tenko povedati, koliko da jih je", odgovori fantič, toliko jih pa gotovo je, kolikor je hiš ob cesti, in še več, ker pri neki hiši imajo celo po dve uri.u
Ivan Duh.
Razne stvari.
(Tel*>gi'a$n.~) Ptuj dne 14. junija. Znani iiemčur JDr. nirlielitieh Je «nori po pol-norl v kavarni „Europa'* v družbi svojih prijateljev natakarja Pogačnika, erev-IJarJa (»rabarja, usnarja Janežica, t*ed-larja lUahalko, mirnega Slovenca, m pestjo v obraz vdaril, ker ni hotel pomagati peti „Waeht am Rhein".
(Tabor v Celji) je vlada prepovedala. Slovenci se toraj nadejamo, da tudi nemški „Parteitag" ne bode dovoljen.
(Srenjski pisali) v Brezji je brez županovega vedenja in volje podpisal na Mihaličevo prošnjo imena večih Slovencev pa tudi nemčurjev ter odposlal. Pisač je vrlo slovenskega očeta sin. Sram ga bodi tem bolje!
(So. Lenartski poštar) v Slovenskih goricah je dolžen do 1/'2 1. ure vse ljudem izročiti, kar po pošti pride. Dosedanjemu kujanju je konec storjen.
(Od Gaberka pri Soštanji) se nam piše, da letina ondi dobro kaže; slana in toča ni škodovala veliko. Marija Zajčeva je znorela, da jo morajo čuvati; Treza Videmšekova pa je tri deklice porodila, ena je od krsta domov umrla.
(Dr. Bleiweissove podobe) izvrstno malane prodava F. Kolman v Ljubljani. Podoba v oljnato barvanem tisku velja 3 fl. na platno razpeta z okvirom 6 fl. 50 kr. Čistega dohodka teh podob polovica je namenjena za Narodni dom, polovica pa za cerkev Srca Jezusovega.
(Praktično metodiko) slovensko želi izdati g. Ivan Lapajne, šolski ravnatelj v Krškem ob Savi, ako se oglasi dovolj naročnikov. Knjiga s 150 stranmi bode stala 80 kr.
(Zoper podpisanje Mihaličeve prošnje) protestirajo posestniki Janez Volk, Franc Cagran in Jarnej Matjašič; kajti ti možje še prošnje videli niso in bi radi vedeli, kateri „lump" je njih imena podpisal.
(Pri sv. Duhu ob Savniškej dolini) nagajajo nadučitelju nestrpljivi svetovalci šolskega kraj-nega sveta prav nemilo. Jemljejo njive in podrli so mu hlev ter lončarju prodali. Tudi katehetu delajo preglavic. Kako zamorejo tedaj učniki deco z veseljem učiti?
(Pogoreli so) fabrikant SeržiČ v Mariboru nad železnim mostom in J. Divjak v gornjih Že-rijavcah.
(Slovenski uradovati) so prepovedali sodniki Lulek v Celji (oj, oj), plem. Fladung v Šmariji in Nuackh t. j. Novak v gornjej Radgoni. Možje ne znajo prav slovenski, zato se pa naj Slovenec zavoljo njih uči nemški!
(Za male Šole) bo na Štajerskem drugo leto trebalo 1,300.000 fl.
(Oderuh Orechegg v Mariboru) je zavoljo ode-ruštva obsojen za 14 dni v kajho.
(Dvestoletnico) svojega obstanka obhaja naš domači regiment štev. 47 dne 25. julija.
(Živinski sejem) bo pri sv. Tomaži nad Veliko nedeljo na god sv. Alojzija 21. junija.
(Kres) objavlja v 6. štev. Zvezdana, Prvo cvetje, Tiči, Mačeha, Ivere, Bosenske zagonetke, Štiri pesni iz francoskih vojsk, Nekoliko o strupenih kačah, Kako se umetno led dela, Ulrich vitez Liechtenstein, Zbirka slov. pregovorov iz leta 1592, Hi vatska-slovenska vstaja pod panonskim Ljudevitom, Zgodovinske črtice o nekdanji provinciji Windiscbgratz, Drobnosti. Kres velja 2 fl. do novega leta.
(Ljublanski Zvon) priobčuje v 6. zvezku : Negodni ptičici, Na tuji zemlji, Malo življenje, Iz mladih let, O prikaznih in duhovih, Jedinstvo slovenske dežele, Kupčija v spomladi, Na domu, Mojemu grajalcu, Bajke in povesti o Gorjancih, Pogovori, Matej Tonejec-Samostal, Fran Hlavka, Šolstvo v Bolgarskem, Knjige Matične, Spominski list, Slovenski glasnik. Zvon stane do novega leta 2 fl. 30 kr.
(Jurčičevi zbrani spisi) pridejo v 10 zvezkih v Ljubljani v „Narodni tiskarni" na svitlo v lične j osuierki. Prvi zvezek je uže izišel in obsega najboljši slovenski roman: „Deseti brat", ter velja s poštnino vred 1 fl.
(Ormožko hranilno in posojilo društvo) vabi vse društvenike k zborovanju dne 25. junija po-poludne ob 3. uri v pisarnici gosp. dr. Geršaka v Ormoži.
(G. Julij plem. Kleinmayr), do sedaj c. kr. profesor na učiteljišči v Kopru, je s 1. oktobrom t. 1. premeščen v Gorico. Njegova „Zgodovina" slovenskega slovstva se dobi po poštni nakaznici za znižano ceno (jeden gold.) pri pisatelji, Capo d'Istria; pri skupni naročbi i 80 kr.
(Spremembe v Lavant. Škofiji.) Č. g. M. Stoklas postali so dekan v Brežicah, č. g. Sim. Gaberc, župnik v Framu in č. g. Janez Nedeljko je umrl 33 let star.
(Sejmi) 16. jun. Gabersdorf pri Lipnici, 19. junija Tinsko, 21. jun. Buče, Vrenska gorca, 22. jun. sv. Jurij ob južnej železnici, Sevnica ob Savi, Šoštanj, 24. jun. sv. Jurij pod Tabrom, Konjice, Laško, sv. Lenart v Slov. gor, Podsreda, Šetale, Strass.
Loterijne številke:
V	Trstu 10. junija 1882: 52, 88, 62, 36, 16.
V	Linci „ „	76, 4, 65, 14, 29.
Prihodnje grečkanje: 24. junija 1882.
Najnovejši knrzl na Dunajl.
Papirna renta 76 60 — Srebrna renta 76'65 — Zlata renta
94 40 — Akcije narodne banke 833---Kreditne akcije
326,— 20 Napoleon 9.54 — Cas. kr. cekini 5.66 —
Učenec
slovenskega in nemškega jezika zmožen sprejme se v štacuno z mešanim blagom. Več povč g. Martine, trgovec v Mariboru.
1 Ponudba.
r-t
Želim prevzeti prodajalnico z mešanim blagom na deželi, brez konkurence.
Kdor mi to naznani, in da jaz prevzametn, dobi od mene 20 fl. Naznanila sprejema iz prijaznosti oprav. „Gospodarja" pod štev. 20.
Flos lepega vinogradnegakolja,
t. j. 12—13.000 kolov dopošlje po Dravi iz Brezja (Fresen, Karntnerbahn). Bliže u. pr. do Maribora velja 1000 kolov 7 gold., dalje pa do 8 fl. 50 kr.
i_2	Blaž Ditnei-,
Išče si službe
mežnarja in organista, ali pa tudi samo organista, dobro izučen in poštenega ob-našaja fant.
Več se izve pri g. Jan. Kos-u, organistu na Ptuji. (Pettau).
Posojilnica v Celji sj
_ sprejema hranilne vloge tudi od ljudi, W ki niso udje posojilnice, in plačuje od njih obresti po
| » gld. od lOO gld. 11 a leto. g
{( Uradni dan je vsaki torek dopoldne. ){(
ica i Mani
uraduje vsaki torek in soboto.
Hranilne vloge na 5% obresti in vsakojaka plačila sprejemajo se vsaki uradni dan.
Posojila se dajejo samo v torkih.
Društvena pisarnica
je v Tegetthoffovih ulicah hiš.-štv. 9.
Odbor.
7—7
L	«Selili	s ■ . ■
		
Zahvala in priporočba.
I I
i I
Zahvaljujem se vsem, kateri so me dozdaj z naročili podpirali, prav srčno, in priporočujem se jim, kakor tudi sploh p. n. občinstvu, posebno č. g. duhovnikom, uradnikom itd. v daljuo naročbo.
Prizadeval si bodem, vsakemu njegovo voljo po svoji naiboljši moči izpolniti.
Posebno opozorujem č. duhovščino, da izdelujem tudi talarje, birete in kolarje lepo in po prav nizki cen'.
¡J^C* Naročila iz dežele izvršujem ravno tako vestno in pridem oddaljenim tudi na dom mere jemat.
Z velikim spoštovanjem
Franc Jesenko,
10—12 krojač v Mariboru, Pfairhofgass« štv. 15.
m
i *
» i
i i
j
vodo vlaki ali pumpe.
Faulerjeva patentna se-«saljia, vodo-"j vlakalinampa
'za vzdigo-vanje vode,
gnojuice pripada naj-
______boljim, prl-
prosto narejenim in najcenejšim/pumpam. Prodava se v dvojnej velikosti.
Štev. 1. s cevjo po 60 centimetrov široko v premeru in po 3l/s metra visoko ter velja 24 fl. Štev. 2. ima 75 centimetrov v premeru debelo cev, ki je tudi 31/, metra visoka, pa velja 35 fl. to pa v štacuni v Gradci. Za dobroto se daje poroštvo, namreč, da vzdigne v enej uri po 7000 litrov tekočine.
Anton Korosi,
ti •govec z železom v (3-radci 5—6	Ciriesgagge lir. tO.
914 Grasilnice
}$(	vsakovrstne velikosti in stroja, s pristop-
W	nimi ventili, najizvrstnejše delane, in ve-
W	like moči za brizganje, priličue srenjam,
- *	mestom, trgom in jihovim gasilnim društvom.

XX Brizgalnice
na kolesih, nosljali, v putah za vrte,
i
m Vodonosnike razne sostave, naj-boljše cevi iz konopnine, gumija, za sesa-^ vanje vode ali za napeljavanje vode, dalje ^ vretenice in tehtnice za ove cevi, kakor tudi drugo
K orodje gasilcem potrebno
priporočajo po najnižjej ceni proti 5Ietnemn poroštvu
9 ALBERT SAMASSA S
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in ){if W	gasilnega orodja	w
XX v Ljubljani.
^ Um." Srenjam, in gasilnim, društvom dovoli .te place-W	vanje v rokih. Podrobne cenilnike dopohlja brez-
^	plaino in franko
•eodeeooeo