GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGZ • letnik 2 • marec 2013 • številka 1 ■it; A Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ marec 2013, številka 1, letnik 2 ISSN 1848-4360 Reka, marec 2013 Glasilo finančno podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 tajništvo (tajnica Tea Tadej), knjižnica in klubski prostori, torek in četrtek: 10.00-12.00, 18.00-20.00 MePZ, vaje: torek, 17.00 Dramska skupina: po dogovoru Folklorna skupina: sreda, 19.00-20.30 Plesna skupina: ponedeljek 20-21.30, sreda 20.45-22 Planinska skupina: torek, 20-22 Fotografska skupina: drugi in zadnji četrtek: 18 Dop. pouk slovenščine: ponedeljek, začetniki: 17-18.30, nadaljevalci: 18.30-20 Mladinska skupina: po dogovoru www.bazovica.hr/mladinci Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagoviceva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Vojko Volk Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: + 385 1 63 11 014, + 385 1 63 11 015 faks: + 385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://zagreb.veleposlanistvo.si Konzularni dan na Reki: po dogovoru Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split Častni konzul Branko Roglic tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije @ st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek-petek od 9.00 do 13.00 Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Reka bazovica@bazovica.hr, zanj: Milan Grlica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Reka . .. vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec iZ VSeDine Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.pgz@gmail.com zanj: Dimitrij Jelovčan Bulatovic Fotografija na naslovnici: Marjana Mirkovic Karikatura: Bojan Grlica Uredništvo: Jasmina Dlačic, Milan Grlica, Dimitrij Jelovčan Bulatovic, Darko Mohar, Boris Rejec, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovic glasilo @ bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Reka Urednica: Marjana Mirkovic marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Glasilo izhaja trimesečno Naklada je 600 izvodov Lektorica: Darka Tepina Podgoršek Oblikovanje, prelom in tehnično urejanje: Vesna Rožman Tisk: Tiskara Sušak Uvodnik Iz društva Iz svetov Iz pouka DPS Literarni kotiček Pogled z onkraj Snežnika Srečanja Foto kotiček : SOČUTO %\ VLjedjE tt ŽMOSVHM; Rodimo OPvmr/čM/ 7vto^A SKTfB> M/ SOOUT3S [) fl D [j U D i UDO n d o D □ □ □ □ 3 4 Si-T Osrednji dogodek ob koncu preteklega leta je bila slovesnost ob jubileju KPD Bazovica, ki smo ji v rubriki Iz društva namenili največ pozornosti, poseben optimizem ob obletnici pa poleg mladih članov zbuja nastanek nove skupine, ki so jo ti zasnovali z željo po likovnem ustvarjanju. Vodi jo Tea Tadej, ki je z začetkom tega leta - potem ko se je po več letih poslovila Zdenka Jelovčan - prevzela tajniško delo. Na kratko jo predstavljamo ob koncu te rubrike, v kateri spremljamo še prednovoletno prireditev in kulturni praznik, tudi tokrat s sodelovanjem bistriških kulturnikov, obisk držav-nozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter živahno dejavnost planinske in fotografske skupine ter. Omenjamo tudi zanimivi razstavi, dokumentarno-fotografsko o kočevski fo-tografinji Margit Verderber, rojeni na Su-šaku, druga pa je prinesla vpogled v del izjemno bogate ustvarjalnosti slovenskega likovnega umetnika Rafaela Samca. Rubrika Iz svetov je namenjena manjšinskim telesom, ki sta po letu in pol naposled obe registrirani. Učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine in slovenske kulture Dragice Motik in učenci so za ru- briko DPS poslali več prispevkov, Literarni kotiček pa prinaša trpek spomin rojakinje Metke Benussi Rostan. Ob koncu preteklega leta smo naposled dočakali podatke ljudskega štetja; ponoven upad tudi slovenske narodne manjšine priča o tem, da se ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin, sprejet pred desetimi leti, uresničuje s polževimi koraki, skrb vzbujajoče pa je, da se na njegovo izpolnjevanje prebivalstvo v nekaterih okoljih odziva v velikem številu in s sovražnim govorom, česar v preteklih desetletjih ob vseh številnih in grobih kršitvah človekovih, socialnih in ekonomskih pravic na Hrvaškem nismo videli. Rubrika Slovenska informativna točka Si-T piše tudi o obisku ministrice, pristojne za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljudmile Novak v Gorskem kotarju, o predstavitvi knjige Gorači - Ger-jansku v reški čitalnici in brošure o violinskem virtuozu Hinku Simoniču v knjižnici Čavle, o srečanju Reka in Rečani v zgodovini medicine ter o predavanju o opatijski slikarki Stephanie Glax de Stadler, rojeni v Rogaški Slatini. Tomo Šajn nam je poslal ne preveč optimističen Pogled z onkraj Snežnika, rubrika Srečanja pa tokrat predstavlja dolgoletno članico KPD Bazovica Zdenko Jelovčan, ki je s Slovenskim domom povezana še od otroških let, k prizadevanjem za ohranitev manjšine pa je pritegnila tudi sina Dimitrija. Naj še dodamo, da se je dosedanji grafični oblikovalec glasila Krispin Stock po petih letih dobrega sodelovanja, za kar se mu ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo, poslovil zaradi številnih obveznosti, oblikovanje Sopotij pa smo zaupali priznani reški oblikovalki Vesni Rožman. Prihodnja številka bo izšla ob koncu polletja. Uredništvo O KPD Bazovica išče hišnico/ka Slovenski dom KPD Bazovica išče hišnika/hišnico, ki bi skrbel/-a za poslopje. Stanovanje zagotovljeno, drugo po dogovoru. Zaželeno je znanje slovenščine. Delo je primerno predvsem za mlajšega/-o upokojenca/-ko. Informacije v tajništvu. POPRAVEK OBVESTILO Konzularni dnevi 2013 Veleposlaništvo RS v RH je vse slovenske organizacije obvestilo o spremenjeni organizaciji konzularnih dni. Zaradi več razlogov (določenega dela konzularnih nalog, kot je sprejem vlog za potne liste ali pridobitev dovoljenja za prebivanje, ni več mogoče opravljati na terenu; državljani RS s prebivališčem v obmejnih hrvaških županijah svoje upravne zadeve pogosto urejajo neposredno na upravnih enotah v RS v bližini državne meje; številne informacije so objavljene na spletnih portalih, zlasti http://e:uprava.gov.si/e-uprava/; vrsta konzularnih zadev se ureja po telefonu ali elektronski pošti) je bil obisk konzularnih dni v letu 2012 slab ali ga sploh ni bilo. Veleposlaništvo RS v RH zato oceno o potrebi teh srečanj v prihodnje prepušča slovenskim organizacijam. Vse zainteresirane za obisk konzularnega dne na Reki zato prosimo, naj svojo željo sporočijo v tajništvo KPD Bazovica. Po prejemu določenega števila prošenj bo društvo zaprosilo za organizacijo konzularnega dne in datum objavilo v mesečnem obvestilu in na spletni strani www.bazovica.hr. Sopotjih št. 4 je bilo ime zborovod e mešanega pevskega zbora KPD azovica Zorana Badjuka napisano ipačno (Vinko). Iskreno opravičilo cc o n 11. november 2012, PS KPD Bazovica Grobniške Alpe lf Vzpon na Hahliče. Foto: Zoran Bistričič P laninska skupina KPD Bazovica vsako leto v program uvrsti tudi enodnevni izlet po Grobniških Alpah, zanimivih tudi za druge planince, ki se redno odpravijo na Hahlic. Ob njegovem vznožju je planinska koča, ki je tudi izhodišče za planinske poti po teh vrhovih. Vse so označene - skupno gre za deset poti iz smeri Podkilavec, Platak, Kamenjak, Klana in Studena -, za markacije pa skrbi PD Obruč iz Jelenja. Ena najzanimivejših steza je pot skozi kanjon Mudna dol, ob koritu potoka Sušica, kjer se planincu na trenutke zazdi, da je v osrčju Alp ali Dolomitov, tik pred tem pa je bil ob morski obali. V deževnem obdobju, kot je bilo te dni, pa je prehod tu nemogoč: zaradi obilnega deževja je voda tokrat zalila vse poti, ki peljejo v Mudno dol. Prišel je dan našega izleta. Vremenska napoved nam ni bila ravno naklonjena, a smo se kljub temu odpravili na pot. Toda na zbirališču pri krožnem toku v Dražicah so se ob osmih zjutraj od pričakovanih pojavili le najpogumnejši: Dubravka, Jadranka, Paula, Andrej in jaz, ki sem izlet tudi pripravil. Zadnji dogovor o pričakovanih težavah, poplavljenem delu poti, je spremenil vstop proti zahodnemu grebenu in začrtal smer po neoznačeni poti; hodili smo torej izključno po pastirskih stezah z zemljevida in s pomočjo sistema GPS. Na prvem križišču smo krenili levo in sledili označeni cesti za Hahlic in zatem po petdesetih metrih po stari, od vode razriti makadamski poti zavili desno. Lahko bi šli tudi po pastirski stezi skozi gozd, vendar sem se odločil za to, lažjo pot. Pogled proti morju, ki je bilo za nami, je odkrival v naših krajih nevsakdanji prizor poplavljenega polja. Po strmem vzponu smo pri približno 650 mnv po sistemu GPS zavili desno, na pastirsko stezo proti zahodnemu grebenu. Ta del poti je bil zamišljen kot hoja po samem robu zahodne strani Mudne doli, skoraj navpično v smeri proti vrhu Vidalj, do križišča s potjo na Hahlic, speljano po vzhodnem grebenu. Naša mala skupina se je zlahka vzpenjala po gozdnih stezah proti zgornjemu izhodu na travnike zahodnega grebena. Med potjo smo na tleh opazili sledi številnih živali, ki prav tako uporabljajo te poti, ki jih planinci ne obiskujejo. To je resnično pravo doživetje - biti sam v naravi, vselej v pričakovanju česa neznanega. Strah smo premagovali z nepretrganim pogovarjanjem in ni bilo možnosti, da se srečamo s tukajšnjim živalskim svetom. Toda tu živijo tudi medvedi, mufloni in toliko srnadi in jelenov, da je skoraj nemogoče, da ne bi naleteli nanje. Razrita tla so pričala o nočnem pohodu merjascev, ki morda prežijo na nas iz bližnje gošče. Brili je naenkrat zalajala in nas predramila iz idile. Le kaj je videla, na kaj naletela? V gošči opazimo le premikanje nečesa velikega; ne moremo razbrati, za kaj gre, a ko se odgovorno napotim na kraj dogajanja, se kolona zaustavi. Ko sem bil povsem blizu, sem opazil zamaskiranega lovca. Odleglo nam je, v pogovoru se nam je predstavil kot lovski čuvaj terena, bogatega z živalskim svetom in zato privlačnega za krivolovce. V hipu pa smo znova ostali brez diha, ko nas je vprašal, ali smo opazili ogromnega rjavega medveda, ki ga je pred dvajsetimi minutami videl na poti, po kateri smo prišli. Bili smo torej prav blizu medveda, a ga nismo videli, ali pa nas je on opazil in ga nismo zanimali. Pozdrav z lovcem in pot nas je, le trideset metrov pred izstopom iz gozda na travnik zahodnega grebena, peljala naprej. Pred nami lepota Grobniških Alp, Fratar, Vidalj, Gornik. Na skorajšnje poslabšanje vremena so opozarjali le sivi megleni oblaki, ki so zastrli vrhove. Oblačimo zaščitne vetrovke, kajti južni veter z morja in hladni val s severa sta se mešala ravno na grebenu in bila neprijetna. Privoščimo si kratek oddih in še pogled nazaj, v vso lepoto tega kraja naše županije. Dubravka je dejala, da "zdajspoznava svojkraj". Medtem so oblaki prekrili Učko in območje Gorskega kotarja, mi pa smo se morali odločiti, kako naprej. Na delu, visokem 950 mnv, smo opazili makadamsko pot, povezano z označeno stezo "ob čeki". Zavili smo z naše zamišljene trase in po polurni hoji prišli do planinske koče. Tako smo prihranili uro hoda, kar se je pozneje pokazalo kot dobra odločitev. Sprejeli so nas planinci PD Obruc. Odpočili smo se ob čaju in z okrepčilom iz svojih nahrbtnikov. Nismo ostali dolgo, kajti pred nami je bil spust, vreme pa se je slabšalo. Sklenil sem, da sestopimo po količkih, kar je sicer najbolj strmo, a najhitreje. Tla še niso bila mokra in spolzka, zato smo tempo brez težav ohranili. Nekateri so bili na planinskih stezah Hahlica prvič in bili so prijetno presenečeni nad potjo, zavarovano z jeklenimi vrvmi. Po travnati stezi smo po količkih sestopali skupaj, toda pri koncu, na začetku borovega in hrastovega gozda, smo opazili, da manjkata Paula in Andrej. Samo to. Ko so drobne kapljice napovedale dež, smo za trenutek postali, zgolj da se pripravimo nanj, a bili smo že na obračališču, kjer hišniki iz planinske koče ponavadi parkirajo svoje osebne avtomobile. Ostala nam je še ura hoje do avta. Kamenje in korenine na poti so bili čedalje bolj spolzki, zato smo pri hoji postali pazljivejši. Dež nas ni posebej vznemiril, pričakovali smo ga in se nanj pripravili, zato nam ni pokvaril razpoloženja. Do avta smo prispeli okrog treh popoldne. Pozdrav in zahvala udeležencem izleta, preoblečemo se in z avtom domov. Doma pa nas čakata včeraj pripravljeno zelje in krompirjeva polenta, kar se prileže, mmmm. Na Reki, 12. novembra 2012, točno trideset dni pred milenij-skim dogodkom tega stoletja, 12. decembra 2012 na vrhu Pete-linjek, na 1212 mnv ob 12 uri in 12 minut. Vidimo se. Zoran Bistričič, prevod Marjana Mirkovi} N D 30 C in< H A 17. november 2012, Slovenski dom KPD Bazovica 65 let KPD Bazovica V' polni dvorani je potekala osrednja prireditev v počastitev letošnje 65. obletnice ustanovitve. Udeležili so se je tudi gostje iz Slovenije, krovne organizacije in slovenskih društev, mestnih in žu-panijskih oblasti ter reških manjšinskih organizacij. Predsednik društva Milan Grlica je v nagovoru med drugim poudaril, da je prijetno živeti v odprtem in narodnostno pisanem mestu, kot je Reka.Vabilu se je odzvala tudi ministrica, pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljudmila Novak. Čestitala je društvu, pohvalila bogato dejavnost in številno članstvo, posebej vključenost mladih ter predvsem trud in zavzeto prizadevanje za ohranitev slovenskega jezika in kulture. Ob tej priložnosti se je s pohvalo ozrla tudi na svoj obisk v društvu SKD Gorski kotar dan pred tem. Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc je v svoji čestitki poudaril dobro organiziranost in pomembno vlogo KPD Bazovica pri ustanovitvi krovne organizacije leta 1992, vodja urada Primorsko-goranske županije Branko Škrobonja pa je v krajšem nagovoru opozoril na pomen spoštovanja in medsebojnega sodelovanja prebivalstva na območju županije, v kateri organizirano deluje štirinajst narodnih manjšin. Slovesnosti so se med drugimi udeležili tudi slovenski poslanec Ivan Simčič, predstavnik Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, vodja mestnega oddelka za kulturo Ivan Šarar, Gianni Juras iz urada župana PGŽ, pristojen za narodne manjšine, dolgoletni tajnik Slovenske izseljenske matice Janez Rogelj in učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine in slovenske kulture v Primorsko- Vse foto: Marjana Mirkovi} Slavko Arbiter s soprogo in Anita Hromin. SKD Triglav iz Splita: Ivan Kosmos, Vera Hrga in Cveto Šušmelj s soprogo. Vida Srdoč in Irena Margan. cc o n Ljudmila Novak desno: Darko Šonc Društvo, ustanovljeno leta 1947, je bilo prva leta podružnica KPD Slovenski dom v Zagrebu. Pod vodstvom zagnane predsednice, primorske učiteljice Zore Ausec, je kmalu postalo eno najbolj prepoznavnih ljubiteljskih društev na Reki. Prelomnica je bila pridobitev prostorov, vile z vrtom v središču mesta, ki je bila nekdaj last Milana Gorupa, sina uspešnega reškega poslovneža in dobrodelnika Josipa Gorupa. Slovenski dom ima v njej prostore od septembra leta 1950, ko se je, prav tako na pobudo Zore Ausec, v nižjih razre- TJa91 v ji; Boža Grlica in MePZ KPD Bazovica. Bojan Metelko in razpoloženo občinstvo. Desno: Dragica Rizman in Zvonimir Stipetic. Vse foto: Marjana Mirkovic goranski ter Istrski županiji Dragica Motik. Vabilu so se odzvali tudi številni vodilni in drugi člani slovenskih društev na Hrvaškem. V programu sta nastopila mešani pevski zbor KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka in s povezovalko Božo Grlica ter folklorna skupina ob glasbeni spremljavi Ivana Hareja na kontrabasu in Ivana Simica na harmoniki. Nastop je pripravila Nataša Grlica, zaplesali pa so gorenjske plese in kolo iz opere Ero z onega sveta Jakova Gotovca. Povezovalec prireditve Vitomir Vitaz je k besedi posebej povabil Jožeta Grlico kot najstarejšega aktivnega člana društva in tudi zbora vseh 65 let. Milan Grlica, njegov sin, ga je v imenu društva nagradil s knjižnim darilom, večer pa se je nadaljeval v veselem razpoloženju in z glasbenikom Bojanom Metelkom. Enak program je za članstvo in druge obiskovalce potekal tudi dan pred tem. Slovenski dom KPD Bazovica nosi ime v počastitev spomina na prve žrtve fašizma, mladeniče Ferda Bi-dovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča, ustreljene leta 1930 v Bazovici nad Trstom, vasici, katere ime je postalo simbol slovenskega odpora in upora proti fašizmu. dih OŠ Matteotti začel tudi pouk v slovenskem jeziku. Žal je trajal le tri šolska leta, toda z nekdanjimi učenci je društvu zapustil dragocen podmladek. Večina je v društvu obiskovala dobro organizirano prostočasno dejavnost, h kateri je Zora Ausec pritegnila tudi slovenske gledališ-čnike, ki so v petdesetih letih delovali v reškem gledališču. Najmlajše v društvu so poučevali glasbo in balet, nekateri teh nekdanjih učencev pa so še danes aktivni člani društva. Novo vlogo je društvo dobilo po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške. V prvem mandatu je bil namreč tu sedež krovne organizacije, Zveze Slovencev na Hrvaškem; ta se je leta 1996 preselila v Zagreb in preimenovala v Zvezo slovenskih društev. Poleg tega so leta 1993 v KPD Bazovica začeli potekati konzularni dnevi, zaslužni, da je društvo postalo središče najrazličnejših informacij, vanj pa so pripeljali in z njim povezali številne rojake z Reke in okolice. V celotnem obdobju 65 let se je zvrstila množica članov in skupin, sčasoma se je spreminjala tudi dejavnost, neprekinjeno deluje le pevski zbor. Aktivni člani, teh je danes okrog 150, so vključeni še v dramsko, planinsko, folklorno, plesno, mladinsko, fotografsko ali likovno skupino. Božidara Hero Mirjana Rakamarič in Bojan Grlica. Mnogi so v društvu, v katero je bilo vključenih več generacij iste družine, tako rekoč tudi odrasli. O večletni dejavnosti društva je ob 60. jubileju leta 2007 izšla monografija z naslovom Slovenski dom KPD Bazovica avtoric Barbare Riman in Kristine Riman, napisana v hrvaščini, v društvu pa ob jubileju napovedujejo tudi skorajšnji izid v slovenskem prevodu in z dopolnjeno vsebino. V prostorih Slovenskega doma na Reki že dvajseto leto zapored poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, organiziran v sodelovanju s pristojnimi ustanovami iz Slovenije; tam sta tudi sedeža svetov slovenske narodne manjšine na mestni in županijski ravni ter pisarna Urad za Evropo, ki je ob koncu leta 2012 spremenila status, iz podjetja postala društvo in se preimenovala v EU korak. Marjana Mirkovi} 23. november 2012, Darko Mohar: Od Punta do Siracuse Obljubljeno - narejeno Srečo imamo, da potujoči svoje vtise podelijo z nami. Ta stavek je že napisan, saj tako pristaja. Na razstavi fotografij je Darko obljubil predavanje o potovanju in obljubo je izpolnil. Na razstavi smo videli vrsto prelepih fotografij, na predavanju pa še tiste fotografije vmes in njihove opise. Darko je predavanje o potovanju razdelil tematsko: morje, obale, mesta, kuha, hrana ribiči, trgi, cerkve in tu in tam prelepe gospodične... Naj ponovimo: na pot so se 29. maja iz Punta na Krku odpravili Marko Murn, Zlatko Matic in Darko Mohar. Prepluli so Jadransko morje in ob italijanski obali po 33 urah prispeli v Ter-moli. Naslednje postojanke so bile Vieste, Trani, Bari, Brindisi, Otranto, Santa Maria di Leuca, Gallipoli, Crotone, Roccella Io-nica, Taormina, Catania in končno Siracusa. Malo so se potepali tudi po obali in obiskali majhna in slikovita mesteca - za nekatera sploh nisem vedela, da obstajajo. V Santa Marii di Leuca se je posadki priključil še Mirko Ivančič. Na predavanju nas je vse presenetil obisk celotne posadke jadrnice in njihovih soprog. Hvala, posadka. Hvala, jadrnica Tinga tinga (ali v prevodu Raj na zemlji). Predavanje se je končalo v družabnih prostorih Slovenskega doma v prijetnem klepetu ob kozarčku, kakor se spodobi. Jasna Zazijal-Marušic 30. november 2012, Slovenski dom KPD Bazovica Margit Verderber V društvu so predstavili monografijo in razstavo o prvi kočevski fotografinji Margit Verderber (1903-1993). Gre za zanimivo osebnost, nadarjeno fotografinjo pustolovskega duha, rojeno na Sušaku, ki se je fotografiji še kot najstnica zapisala v očetovem ateljeju v Kočevju. Znanje si je nabirala pri fotografih v Sloveniji, Avstriji in Franciji. Največ je delovala na Rabu, kjer je bila v času do druge svetovne vojne edina šolana fotografinja in z razglednicami, vodniki in turističnimi prospekti za seboj zapustila dragoceno pričevanje o preteklosti otoka. Po vojni je krajši čas bivala na Reki, zatem pa se je ustalila na Dunaju, se zaposlila in prosti čas do pozne starosti preživljala na potovanjih. Knjiga je izšla v slovensko-nemški in hrvaško-nemški izdaji, dvojezično je zasnovana tudi potujoča razstava, ki življenje in delo Margit Verderber predstavlja s preglednim in lepo oblikovanim gradivom na desetih panojih. Avtor knjige in razstave je Matjaž Matko, raziskovalec krajevne zgodovine in vodja Zavoda za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik, ustanovljenega leta 2008, ki od lani deluje v javnem interesu RS. Osrednjo dejavnost, varstvo kulturne dediščine Kočevarjev in njihovega jezika, promocijo vasi Koprivnik in Kočevskega izvaja z različnimi programi in dogodki na področju vzgoje in izobraževanja, kulture ter zdravega načina življenja, ukvarja pa se med drugim tudi s predelavo sadja, domačo in umetnostno obrtjo ter založništvom. O razstavi in pripravi knjige je spregovoril Matjaž Matko, kulturni program, ki ga je s krajšim nastopom obogatil mešani pevski zbor KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka, pa je N D 30 A cc Q n povezoval koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vi-tomir Vitaz. Druženje ob ponudbi Zavoda za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik, s katerim se je končal večer, je ponudilo tudi priložnost za pogovor avtorja z urednikom Rap-skega lista in glasbenikom Hrvojem Hodakom z Raba, ki je tudi avtor predgovora v monografiji, ter znanim reškim fotografom Miljenkom Smokvino, ki je po avtorjevih besedah tudi zaslužen, da se je Matjaž Matko pred leti lotil podrobnejšega raziskovanja gradiva o družini Verderber. Razstava je bila na ogled do 15. decembra. Marjana Mirkovi} Matjaž Matko. Foto: Marjana Mirkovi} 1. december 2012, PD Snežnik, Ilirska Bistrica Občni zbor PD Snežnik Dve leti sta hitro minili in spet so planinci PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, katerega kolektivni član je tudi planinska skupina KPD Bazovica, morali voliti novo vodstvo. Čeprav se je zbora udeležilo malo bistriških planincev, je le bil sklepčen, tako da je nova predsednica (p)ostala Darinka Dekleva. Tudi v upravnem odboru je v glavnem vse ostalo po starem, saj ekipe, ki zmaguje, ni treba menjati. Od članov naše planinske skupine je v upravnem odboru ostal vodja Darko Mohar, v častnem razsodišču pa Andrej Grlica. V dveh letih so bistriški planinci veliko naredili za vzdrževanje treh planinskih koč v njihovi lasti in izredno veliko pri delu s šolsko mladino. Skupinskih izletov za odrasle je bilo nekoliko manj, no, pri tej dejavnosti v društvo veliko prinesejo naši planinci. Številni so skupni projekti, ki so jih izpeljali planinci obeh dru- 2. december 2012, Učka pri sedmerih jezerih Predzadnji skupni izlet planinske skupine Kar nenadoma se je na prehodu Poklon napolnilo parkirišče in že smo bili pripravljeni na pohod. Saj ni bil mraz, še sonček je po malem kukal skozi pahljačasto meglo. Pogumno smo po južni strani zavili v bukov gozd.Slišali so se le koraki, v tihoti zimskega pobočja Učke je tudi pogovor utihnil. Slišali smo le "čvenk", "čmok" - zvok korakov po razmočeni poti je edini zvok, ki ga poslušamo. Na polovici južnega Foto ^^Mohair pobočja Učke je začelo deževati, snežiti... oboje se je malo meša- štev, od skupnega dela na planinskem šolanju, Planinske akademije in zimskega tečaja do sodelovanja pri izvedbi Planinske trilogije oziroma istočasnega vzpona na Triglav, Dinaro in Učko ob deseti obletnici naše planinske skupine. Pri poletnih mladinskih taborih v organizaciji PD Snežnik veliko pomagajo bazoviški vodniki. Tudi pri slavnostni proslavi delovanja naše skupine aprila 2012 je predsednica PD Snežnik veliko pomagala. Sklep občnega zbora je, da se bo skupno delovanje nadaljevalo tudi naprej. Darko Mohar lo, ampak mi smo kar čofotali naprej. In potem je bila na sredi poti velika luža, kakor bi bilo jezero, in bili smo sklepčni, da je to prvo Učkarsko jezero. In so se luže (jezera) kar vrstile, pa smo jih imenovali druga, tretja... prišli smo tudi do sedme. In nehalo je deževati. Kmalu bo Mala Učka, zapuščena vasica, hišice, ki so to nekoč bile, razmetane po pobočju Učke. In Izvir Mala Učka, ki živo žubori. Proti slemenu in Vojaku se je napotila velika skupina planincev, njihovi glasovi so se samo slišali, zato smo mi, ki smo zamujali, počasi ob severnem pobočju Učke odšli proti Poklonu; še naprej je snežilo. Šum vode je utihnil, slišati je bilo le škripanje snega pod gojzarji. V Planinskem domu na Poklonu je zadišala mineštra. Kakor Učka stabila tudi v mi-neštri pomešana Istra in Primorje. Po mrazu in dežju se je prilegel krožnik mineštre in fino pecivo, delo pridnih Istrijank. Še zapeli smo in nazdravili snegu, ki je gosto padal na Poklon. Lep konec še lepšega dneva. I Jasna Zazijal-Marušic 10. december 2012, PD Kamenjak 51. rojstni dan v Ze tradicionalno so člani reškega Planinskega društva Kamenjak ob svojem rojstnem dnevu 10.decembra organizirali razstavo planinske fotografije. Ta je bila odprta v Narodni čitalnici na Korzu. 21 avtorjev je razstavilo 36 posnetkov, med drugimi sva Anita Hromin in Darko Mohar zastopala planinsko skupino KPD Bazovica. Anita Hromin je za posnetek z naslovom Punta dei Scarperi prejela dru- go nagrado.Na razstavi je sodelovala še tretja članica Bazovice Mirjana Brumnjak, ki pa je tokrat zastopala svoje matično planinsko društvo, PD Opatija. Odprtju razstave je sledila še predstavitev knjige Planinski učbenik Alana Čaplarja, glavnega urednika revije Hrvatski planinar. Znani hrvaški gornik je tokrat napisal knjigo,ki naj bi vsem zainteresiranim omogočila preprosto pridobivanje temeljnega znanja s področja planinstva. Po predstavitvi se je razvil še zanimiv pogovor avtorja in navzočega občinstva. I Darko Mohar 11. december, 2012, PD Opatija, Opatija 62. rojstni dan Planinska skupina Bazovice bogato sodeluje s PD Opatija, saj so številni člani Bazovice tudi člani tega dolgoletnega opatijskega društva. Tudi na letošnji proslavi rojstnega dneva 11. decembra so člani Opatije predstavili svoje enoletno delo, pogosto povezano z delom PS Bazovica, predvsem pri izpeljavi zdaj že legendarne Planinske trilogije oziroma sočasnega vzpona na Triglav, Sinjal na Dinari in Vojak na Učki kot najvišje vrhove Slovenije, Hrvaške in Kvarnerja. Tudi decembrski izlet okrog Učke je bil plod sodelovanja dveh društev. Planinci Bazovice so ob rojstnem dnevu prijateljem iz Opatije podarili knjigo Jožeta Miheliča Dober dan, Triglavski narodni park, ki naj bi jim prinesla veliko navdiha pri načrtovanju pohodov v prelepe Julijske Alpe. Darko Mohar N D 30 C in< H A 12. december 2012 Petelinjek, ob 12:12, na 1212 mnv Nismo se dolgo pripravljali, saj je bila ideja za takšen izlet takoj sprejeta. Veliko dela je imel Zoran Bistričic, ki je vso reč organiziral, poskrbel za kosilo in pregledal pot. Toda ko je on hodil po tej poti, ni bilo snega, zato se časi hoje niso ujemali. Zbrali smo se na odcepu ceste proti Zgornjim Poljanam, nedaleč od Babnega polja. Ni nam bilo vroče, saj je termometer kazal 20 stopinj pod ničlo. Po spluženem makadamu smo hodili okoli dva kilometra navzgor, po prijetni poti skozi pravljično zasnežen gozd. Na pol poti se je skozi drevesa prikazal beli slovenski Snežnik. Po dveh kilometrih smo zavili na gozdno cesto. Bili smo prvi, v 25 do 40 cm snega je bilo treba narediti gaz. V svežem snegu sta gazila Zoran Bistričic in Stanko iz Obalnega planinskega društva Koper, pomagali pa sovsi fantje - z nami so bili še Vinko, Rajko in predsednik društva Aldo. Pridni, pridni. Mi zadnji smo hodili po tujih stopinjah. Bukovje in jelke so sklanjale svoje zasnežene veje proti nam. Če si se dotaknil drevesa ali odmaknil vejo, te je zasul sneg. Postalo je topleje, ogrela nas je hoja in skozi vejevje je pokukalo sonce. Hodili smo po južnem pobočju. V dolini je ležalo Babno polje, zastrto z gosto meglo. Bližala se je začrtana ura, gozdna pot pa se je kar nadaljevala. Telefonski klic z Radia Rijeka ob 12.12 je glavno skupino ujel pod vrhom. Zoran je težko dihal, ko se je javljal. Skupina je vrh zasedla z uro zamude, pa smo ga le! Še malo številk: skupno število pohodnikov 20, iz Kopra, Obalno planinsko društvo Koper, osem članov, in z Reke 12 članov planinske skupine Bazovica, PD Transverzalac in PD Kamenjak, pa so spet tukaj številke 20 in 12. Nič se nismo dogovarjali. Dan se je končal s kosilom. Pisala, hodila in zmrzovala Jasna Zazijal-Marušic Petelinjek. Foto: Maruška Lenarčič H D CC Q N 14. december 2012, Bistro Pumpa, Knežak Vanja v Voloskem, razstava fotografij V domačem ozračju v caffe baru Pumpa v Knežaku je Stojan Spetič iz Foto kluba Sušec iz Ilirske Bistrice odprl razstavo z naslovom Vanja v Voloskem. Nastala je v sodelovanju Fotografske skupine Bazovica in Foto kluba Sušec, ko sta ob mentorstvu Istoga Žorža kluba letos snemala fotomodel na več lokacijah v Voloskem. Iz naše fotografske skupine so se odprtja razstave udeležili Istog Žorž, Petra Aničic, Kristina Valkai in Antonia Ma-cukat. Dogovorjeno je bilo, da bi razstava letos spomladi gostovala na Reki, v Bazovici. Prijetno druženje članov obeh foto klubov se je nadaljevalo pri kuharju Rihardu Baši z degustacijo odličnega domačega balakarja in okusne karamelne kreme. Jasmina Dla~ic 15. december 2012, Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Prednovoletna prireditev Naš MePZ in zborovodja Zoran Badjuk. Foto: Anita Hromin Prednovoletna prireditev z ustvarjalnim in umetniškim nastopom je navdušila številne obiskovalce - goste, člane društva in simpatizerje. Z že tradicionalnim in bogatim programom, ki je predstavil le del široke ljubiteljske dejavnosti več skupin društva, je na najlepši način napovedala praznične dni ob božiču in novem letu. V večer nas je uvedel vselej vedro razpoloženi koordinator kulturnih dejavnosti v društvu Vitomir Vitaz. Kot navadno je tudi tokrat s svojim sproščenim nastopom in šarmom duhovito povezoval program na način, brez katerega bi celoten večer gotovo izgubil velik naboj živosti in ustvarjalnosti. Prireditev so začeli udeleženci dopolnilnega pouka slovenščine in slovenske kulture, ki poteka v KPD Bazovica, vodi pa ga učiteljica Dragica Mo-tik. Nastopajoči so se, ne glede na to, ali gre za začetno ali nadaljevalno skupino, izkazali z velikim znanjem, pridobljenim pri pouku, v jeziku in širšem poznavanju kulture. Za to je najzaslužnejša prizadevna Dragica Motik, ki se je skupaj z nastopajočimi potrudila in osmislila uvodni recital. S pesmijo, pogovorom, plesom in predstavitvijo znanja na odru smo dobili vpogled v del široko zasnovane dejavnosti in znanja, pridobljenega pri pouku. Posebej so nas pri recitalu navdušile igralke Slavica Vukovic Bačic, Zdenka Kallan Verbanac, Ljiljana Čargonja in Glorija Segnan, ki so, tudi v ustreznih kostumih, uprizorile čarovnice s Cerkniškega jezera. Z izjemno očarljivostjo in dobro mimiko, z ročno izdelanimi lutkami iz cunj in s pesmijo so na odru oživile legendo, povezano z jezerom in nekdaj tam živečim podvodnim možem. Ker je v okviru kulturne dediščine del pouka namenjen tudi slovenski ljudski pesmi, pa tudi popevkam, se je nastop s pouka končal s pesmijo; zapeli so Rase-jo v strmi gori in Dan ljubezni, ki je postala že kar njihova himna. Na odru so se zatem v ritmu istrskih plesov - od veselih in zabavnih do slavnostnih in tradicionalnih - zavrtele članice folklorne skupine, vselej vedre, zaigrane in gibčne, seveda skupaj s svojim edinim moškim članom, izrednim Nenadom Pa-nicem. Pod zanesljivim vodstvom Nataše Grlica so plesalci znova navdušili, tudi s svojo podobo v tradicionalnih nošah, ki je skupaj z nasmejanimi obrazi in odlično izvedenim plesom požela val navdušenja. V nadaljevanju programa je dramska skupina uprizorila komedije Inkognito, na besedilo humorista Ephraima Kishona in v režiji Renate Fugošic. Zdelo se je, da se je po več uspešnih predstavah dramska skupina za nekaj časa umaknila, zato so s svojo vrnitvijo na oder močno razveselili občinstvo v dvorani. Bilo je vredno čakati: članici Maris Široka in Ivana Bako-vic sta z izvedbo humoreske na temo absurdnega srečanja vedre prodajalke kravat in lucidnega umetnika do solz nasmejali obiskovalce. Mladi igralki sta prepričljivo ponazorili dva zanimiva in zalo različna lika, režiserka pa je pokazala velik talent, zato nestrpno pričakujemo naslednji nastop dramske skupine. Večer je bil tudi priložnost za podelitev posebnega priznanja, ki ga je društvo kot zahvalo namenilo dolgoletni tajnici Zdenki Jelovčan, ki je to dolžnost ob izteku lanskega leta predala mladim močem. Za požrtvovalno delo se je Zdenki Jelovčan v imenu društva najlepše zahvalil predsednik Milan Grlica s knjižnim darilom in prelepim šopkom cvetja ter ob tem duhovito dodal, da je s svojim pridnim delom "pospremila" kar tri, ne samo enega predsednika. Program so v vedrem tonu nadaljevale članice plesne skupine društva in zaplesale v ritmu moderne plesne glasbe. Seveda si programa društva ni mogoče predstavljati brez legendarnega mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Zoran Badjuk. Spremljal ga je klavirski nastop maestre Vjere Lukšic in nas v čar predprazničnega ozračja popeljal s klasičnima pesmima, Sveta noč in Beli božič, ter s slovensko božično pesmijo Glej, zvezdice božje, končal pa s črnsko duhovno Kum ba yah. Izjemna kombinacija odlične glasbene izvedbe Vjere Lukšic ter čudovitih glasov in ubranega petja zbora je povsem raznežila celotno občinstvo. Prednovoletno prireditev je s pozdravom in voščilom z najboljšimi željami za 2013 sklenil Vitomir Vitaz, druženje članov in gostov pa se je s pogovorom, pesmijo in plesom ob bogato obloženi mizi nadaljevalo še dolgo v noč. Dimitrij Jelovčan Bulatovi}, prevod Marjana Mirkovi} 22. december 2012, Dom obrtnikov, Pore~ Petletnica SKD Oljka V dvorani Obrtniškega doma v Poreču je SKD Oljka praznovalo svojo peto obletnico. Zelo prijetno je bilo videti polno dvorano in izvedeti, da število članov narašča in da Oljka zdaj šteje več kot 100 članov. Prijeten program se je začel s pozdravnima nagovoroma Rudija Merljaka iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predsednice SKD Oljka Mirjam Pran. Slavnostni program se je nadaljeval z nastopom članov društva: z recitacijami malih in velikih članov in harmonikarskim nastopom, program pa je obogatil še solistični pevski nastop članice SKD Ajda iz Umaga in koncert okteta Oktetek iz Ljubljane. Vsi udeleženci programa so skupaj ustvarili zelo prijetno in domače ozračje ter lepo popestrili slovesnost. Proslave sta se poleg velikega števila članov SKD Istra iz Pulja skupaj s predsednico Klaudijo Velimirovic udeležila še predsednik SKD Snežnik iz Lovrana Vasja Simonič in podpredsednica Slovenskega doma KPD Bazovica Jasmina Dlačic. Jasmina Dla~i} 6. januar 2013 Prva nedelja v novem letu: tradicionalni izlet v neznano Istro Neizogibni izlet v Istro, ki ga organizira- V Višnjanu nas je, prijetno presenečene, pričakal profesor Kora- jo Mario in Diana Aničic ter Silvina in do Korlevic. V predavalnici starega observatorija v Višnjanu je Ago Babahmetovi}, je znova uspel. Pla- predaval o zgodovini observatorija, Višnjana in Istre. Veliko je ninski skupini Bazovice so se priključili pripovedoval o "kamenčkih, ki letijo okrog naše Zemlje, ter jo še drugi člani Bazovice in mislim, da jim tu in tam tudi zadenejo, o straži observatorijev, iskanju meteo- ni bilo zal. Napolnili smo avtobus in skozi Učko odpotovali v Istro. V Pazinu sta se nam priključila še Silvi-na in Ago in druščina je bila popolna. Neznana pot nas je peljala v Višnjan. Po poti je Mario odkri cilj in načrt izleta in, kot vedno, veliko povedal o krajih, zgodovini in legendah: najprej o Pazinu in Pazinski jami. In kakor nas je pot peljala proti osrednji Istri, tako se je nadaljevala tudi njegova pripoved. O Pazinu, Pazin-skem kaštelu, Pazinski jami, Julesu Ver-nu, "Matijašu Sandorfu", Raškem pastirju... Za vso zgodovino, pripovedi in legende se bo treba odpraviti v Pazinsko jamo peš in tam ponoviti snov. Pri sončni uri v Višnjanu. Foto: Anita Hromin N D 30 A H D CC Q N Pogled v sonce pred ritov in tistega, kar je od njih ostalo... Nadvse zanimivo in novim observatorijem. Foto Darko Mohar poučno predavanje. Predavanje je treba poslušati in si ga zapomniti. Prostori starega observatorija so danes učni center, ker je v bližnjem Ticnu zgrajen novi observatorij. Ogledali smo si sončno uro na trgu v Višnjanu in poslušali besede profesorja Korlevica. 17. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Rafael Samec, Simfonija matere Zemlje, razstava Na prvi letošnji razstavi v društvu se je predstavil slovenski ustvarjalec Rafael Samec iz Brezovice pri Ljubljani. Večer, ki je privabil številne obiskovalce, je obogatil nastop mešanega pevskega zbora KPD Bazovica, ki ga vodi Zoran Badjuk, program pa je povezovala Zdenka Jelovčan. Navzoče je nagovoril tudi avtor, ki je postal znan predvsem po izvirnem oblikovanju sveč, s čimer se je začela njegova umetniška pot. Kot je dejal, se je po večletnem vodenju aranžerske službe v tedanjem uspešnem podjetju Metalka kot prevelik individualist "skregal s kruhom in si zaželel več svobode, več kreacije, in začel izdelovati takrat moderne okrasne sveče". Po več uspešnih samostojnih razstavah - za izjemne dosežke na tem področju je dobil naziv Mojster umetnostne obrti - se je na pobudo umetnostnega zgodovinarja Mirka Juterška posvetil umetniškemu ustvarjanju in pripravil prvo samostojno razstavo, ki je imela tudi svojo zgodbo in bila "čisto neuporabna, namenjena zgolj bogatenju duha. Od tistega trenutka so bila moje razstave take, kot so približno danes, vedno so imele svojo zgodbo, vedno so imele neko Pot nas je peljala do novega observatorija v Ticnu. Skozi že pripravljeni teleskop smo si ogledali Sonce, sončne pege in eksplozije na Sončevem površju. Stavba observatorija je zgrajena kot mešanica romanike, istrske kamnite gradnje in modernega teleskopa, vse pa se ujema s soncem, koledarjem in z okoljem. Polni vtisov smo se odpravili na pot proti Višnjanu. Pot je peljala skozi gozd in po približno uri hoje smo prispeli na glavni trg v Višnjanu. Tradicionalni izlet se mora tradicionalno končati. Odpravili smo se v Bane pri Pazi-nu tam s pesmijo, plesom in ob nadvse dobri hrani dočakali noč in se vrnili na Reko. To je bil že deveti pohod v Istro. Organizatorji že načrtujejo naslednji izlet. Jasna Zazijal-Marušic svojo temo, vedno nagovarjale človeka k razmišljanju o samem sebi, zakaj sem prišel na ta svet, kam potujem, od kod prihajam, in ti odgovori so bili verjetno vedno zakriti v zgodbe, ki so nastajale." Preta-njen občutek za lepoto, skladnost in harmonijo izražajo tudi njegova zadnja dela, skulpture v parafinu. V njem najraje ustvarja, pravi, v svojem raziskovanju in idejno bogatem ustvarjanju slikovitih in barvno bogatih eksponatov pa ga izvirno in plodovito spaja z drugimi materiali, tudi z barjansko zemljo in akrilom. Zanimiv izbor iz njegovega bogatega opusa s prepoznavno osebno noto in posebnim, čarobnim pridihom, manjše in večje slike ter skulpturalne forme smo imeli priložnost videti tudi na razstavi v društvu, Rafael Samec: Likovno ustvarjanje, naj bo to kakršno koli, pripomore k čistosti srca in misli. Foto: Marjana Mirkovic posnetke z nje pa je avtor, ki se uspešno posveča tudi fotografiji, že dan pozneje postavil na splet: http://www.youtube. com/watch?v=9eBvpmhK9iA&feature=y outu.be, sicer pa ima na naslovu www. samec.si tudi zelo zanimivo svojo spletno stran. Rafael Samec razstavlja od leta 1978 in ima za seboj več kot sto predstavitev, del ciklov in razstav, od oktobra 2002 do julija 2007, pa spremlja tudi monografija. Obsežna, razkošno in lepo oblikovana publikacija, ki jo je umetnik podaril tudi društvu, je med obiskovalci naletela na veliko zanimanje; mnogi izmed njih so se ob njej zadržali z avtorjem v daljšem pogovoru o njegovem ustvarjanju. Rafael Samec je tudi povedal, da s posebno skrbjo izbira prostore, v katerih se predstavlja, in tudi zato je bila njegova razstava decembra lani v cerkvi sv. Trojice v Kastvu nad Reko, ki ga je povsem očarala, zelo odmevna. V tem slikovitem mestecu se je 3. februar, Kozlek, Slovenija 4. zimski tečaj hoje Po dveh enodnevnih zimskih tečajih na Platku je bil tretji na Sviščakih, za letošnji četrti tečaj pa je bil pripravljen vzpon na skoraj 1800 metrov visok Snežnik. No, slabo vreme je skoraj onemogočilo ponovno utrjevanje znanja. Cesta proti Sviščakom zjutraj ni bila splužena, po cesti je ležalo kar deset centimetrov snega in nekaj podrtih dreves, pihala je močna burja. Vodji tečaja Vladimir Dekleva in Tomaž Kaluža sta se nato odločila, da tečaj vendarle bo, a ne na Snežniku, temveč na bližnjem Kozleku nad Zabičami. Tečajniki so letos poslušali o nevarnostih plazov, se učili uporabljati plazovni trojček, s pomočjo žolne iskati zasutega, s švicarsko metodo določati nevarnost plazov. Povzpeli so se še na 997 metrov visok vrh, s prekrasnimi razgledi predvsem proti Učki in Kvarnerju. V daljavi so zagledali Dolomite in Zahodne Julijske Alpe. V simpatični majhni planinski koči na Kozleku jih je pričakal odličen čaj, proti koncu se je pokazalo tudi sonce. Znanja pa ninikoli dovolj, tako da sta za konec poletja in začetek jeseni v načrtu poletna tečaja, prihodnjo zimo pa bo spet tečaj, takrat že peti. Darko Mohar predstavil tudi 18. avgusta lani z razstavo v loži. Potekala je v okviru prireditve z naslovom Pod ložo, nad vsemi, in na pobudo R tamkajšnje organizatorke vrste kulturnih dogodkov, rojakinje U Mojce Knez Trobec ter v sodelovanju z mestnimi oblastmi in T turističnim društvom iz Kastva. Na Hrvaškem je sicer večkrat raz- < stavljal, denimo v Narodnem muzeju v Labinu (Iz sobice mojeg ^ srca, 1.-26. februar 2005), Krajevnem muzeju v Buzetu (Iz sobice mojeg srca, 10. junij-25. avgust 2005) in Mestni galeriji v Crikve-nici (Plahi oblici, 12.-26. julij 2006), sodeloval pa je tudi z rojaki iz SKD Istra v Pulju. V prihodnje napoveduje razstavo z naslovom Pogrinjki malo drugače, ki bo v gradu Podsreda. Na ogled bodo čipke, Rafael Samec pa bo sodeloval s svojimi umetniškimi skulpturami iz tankih plasti parafina, v sozvočju s čipko. Z ustvarjalnostjo avtorja, ki se, kot je zapisala Stanka Gačnik, "vsakič znova uglasi in prelije v harmonijo materije, oblik, barv, lepote, umetnosti\ HOf^rjj0teljstva Marjana Mirkovic Foto: Darko Mohar 25. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Hribi 2011 Darko Mohar je kot vodja planinske skupine KPD Bazovica pripravil pregled dogajanj, organiziranih v letu 2011. Kot nam je povedal, so pozornost namenili predvsem izobraževanju, ki je potekalo v okviru drugega zimskega tečaja in planinske akademije, omenili so tudi sodelovanje pri obnovi Poti prijateljstva Snježnik - Snežnik in na srečanju Prijateljstvo brez meja (2011 v organizaciji tržaških planincev). Poleg nekaterih tradicionalnih dogodkov, kot so Ženske v hribe in Pohod bazoviških junakov ter izleti v Istro, na Krk, Učko in Čičarijo, so organizirali še izlet na Lastovo, ogled Kvarnerja z morske strani, obisk Dolomitov in izlet na Vršič. Med osrednjimi dogodki je bilo odprtje prve etape Reških sprehajalnih poti, za kar so bili planinci KPD Bazovica zaslužni skupaj s PD Duga ter PD HP in HT Učka. Svoje delovanje so predstavili tudi z razstavo umetniške fotografije, v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije so v KPD Bazovica postavili razstavo Življenje pod Triglavom in predvajali film Sfinga, med predavatelji pa je veliko pozornost zbudil Davo Karničar, ki je skoraj do zadnjega kotička napolnil dvorano reškega Art kina. Povzeto po sporočilu Darka Moharja cc Q n 6. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Obisk državnozborske komisije Gostje in predstavniki slovenskih organizacij. Foto: Anita Hromin Delegacija Komisije državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je v okviru dvodnevnega obiska na Hrvaškem sešla s predstavniki slovenskih organizacij na Reki in v Primorsko-goranski županiji. Predsednik komisije Franc Pukšič, ki sta ga na obisku spremljala podpredsednica komisije Tina Komel in sekretar Tomislav Mal-narič, v delegaciji pa je bil še predstavnik Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, je na kratko predstavil dejavnost tega parlamentarnega telesa. V pogovoru, je bilo slišati pohvale o dobrem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter dobrih odnosih med slovenskimi organizacijami, pa tudi obžalovanje, da slovenska manjšina na Hrvaškem ne pre- 9. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Kulturni praznik Navzo~e tudi Dragica Motik, Anita Hromin in Mirjana Brumnjak. Foto: Marjana Mirkovi} P rireditev ob kulturnem prazniku je tudi letos do zadnjega kotička napolnila dvorano Slovenskega doma KPD Bazovica in razveselila rojake, ki so prišli tudi iz okoliških krajev. Slovesnost se je začela z odprtjem razstave fotografij na temo vode z naslovom Zasvojena z modrino Anite Hromin, večletne aktivne članice planinske in fotografske skupine, ki že leta vestno in uspešno v objektiv lovi tudi podvige planincev in dogodke v društvu. Že vrsto let večino dogodkov vestno, z veseljem in tudi uspešno fotografira, tako je sčasoma postala tudi stalna sodelavka glasila, najprej pri Kažipotu, zdaj v Sopotjih. V okviru fotografske skupine KPD Bazovica in samostojno je sodelovala na več razstavah in natečajih ter bila tudi nagrajena. Njena samostojna razstava, odprta tik pred osrednjo prire- more nobene kulturne, izobraževalne ali znanstvene ustanove, da na filozofski fakulteti še ni zaživel napovedani Center za manjšinske študije, namenjen tudi raziskovanju slovenske manjšine, in da na Reki ni lektorata za slovenščino. Odprto je tudi vprašanje novinarskega sodelovanja na spletni strani MMC RTV Slovenija, namenjeni Slovencem v sosednjih državah. Za želje, kot so zagotovitev zadostnih lastnih sredstev kot pogoj za sodelovanje na razpisih za evropska sredstva, stalno zaposlene in strokovno podkovane osebe v vseh slovenskih organizacijah, vnovična vzpostavitev koordinacije manjšinskih svetov in predstavnikov, urejevana spletna stran, posredovanje informacij ter oživitev stikov med nekdaj pobratenimi mesti, Ljubljano in Reko, če naštejemo samo nekatere, pa bodo morale poskrbeti slovenske organizacije same, s skupnimi močmi in v svojem okolju. Priložnost za razpravo o tem bo morda tudi srečanje, predlagano ob koncu obiska in napovedano za bližnjo prihodnost. Marjana Mirkovi} ditvijo v počastitev kulturnega praznika, je bila lep uvod v slovesen večer in je tudi med poznejšim druženjem zbudila veliko zanimanje, avtorica pa prejela več čestitk in pohval. Anita Hromin Kot je med drugim rečeno v katalogu, izdanem ob tej priložnosti in ki ga je grafično oblikoval Andrej Hromin, je Anita Hromin med tistimi ljudmi, ki jim je podarjen poseben, nevsakdanji pogled na svet. Zato ne preseneča, da motivom, ki jih v svoj objektiv ujame kot vsakdanje prizore, pričara pridih nenavadnega. Osrednja tema razstave so lepote narave, v prepletanju svetlobe, neba in oblakov, zemlje in predvsem vode. Voda kot prvinski stik z naravo, bodisi posneta v mestnem kopališču, prostranstvu morja ali gorskem jezeru skupaj z vrhovi planin, na fotografiji Anite Hro-min obstane v trenutku večnosti in neponovljive lepote. Sledil je zanimiv in bogat program: v prvi del v znamenju Prešerna ga je s krajšim nastopom uvedel mešani pevski zbor KPD Bazovica, ki ga vodi Zoran Badjuk, sledil je nastop folklorne skupi- ne. Ob spremljavi harmonikarja Ivana Simica in basista Ivana Hareja so člani zaplesali venček slovenskih plesov, vsestransko aktivna člana KPD Bazovica Dragica Rizman in Zvonimir Stipetic pa sta predstavila Prešernovo Železno cesto v pevski izvedbi, kar je bilo prijetno presenečenje. Posebej pa je presenetil nastop reške skupine dopolnilnega pouka slovenščine in slovenske kulture, ki je pod vodstvom učiteljice Dragice Motik, tudi avtorice scenarija, uprizorila Pogovor med ljubljanskimi meščani in Primožem Trubarjem, s sporočilom, da bi se slovenščina še dolgo slišala in živela med nami ter nas tudi preživela. Na odru so se uspešno predstavili učenci vseh generacij, od osnovnošolcev do upokojencev - nekateri izmed njih prvič - Nerina Bratovic, Lili Čargonja, Dubravka Dija-nic, Ante Fučak, Barbara Jurčič, Fran Kalčič, Majda Lušetic, Domagoj Majic, Katarina Mihelčic, Loredana Mihelčic, Loredrana Mohorovičic, Gordan Norčic, Gorana Pecirep, Milica Pejovic, Gloria Se-gnan, Robert Simčic in Zdenka Kallan Verbanac. Nastopajoči in Dragica Motik so za lep in truda poln nastop dobili številne pohvale in čestitke. V drugem delu večera je povezovalec Vi-tomir Vitaz oder prepustil gostom iz Ilirske Bistrice, recitatorju in povezovalcu Igorju Štembergerju, ženski pevski skupini Kalina in duetu romantikov, kantav-torju Toniju Škrlju iz Knežaka in harmonikarju Kristjanu Deklevi. ŽePS Kalina vodi Janja Konestabo in uspešno deluje že sedem let. Trinajst pevk iz okolice Ilirske Bistrice druži velika ljubezen do petja, predvsem slovenskih ljudskih pesmi, ki so jih ponesle tudi na tuje, toplo pa so bile sprejete tudi v dvorani Slovenskega doma na Reki. Igor Štemberger je ob tej priložnosti tudi recitiral poezijo mladih bistriških literatov: Noč Maje Turko-vič, V imenu neba Patricije Dodič in Pičla ničla Aleksandra Bole-novica. Program, ki je po mnenju številnih obiskovalcev tokrat zaslužil vse pohvale in najboljše ocene, se je v vedrem tonu končal z nastopom kantavtorja Toneta Škrlja in harmonikarja Kristjana Dekleve, tudi z glasbo Iztoka Mlakarja, večer pa se je nadaljeval z druženjem in pesmijo ter v snovanju novih dogovorov. Marjana Mirkovi} Vitomir Vitaz in gostje iz Ilirske Bistrice. Foto: Marjana Mirkovi} Tea Tadej, nova tajnica KPD Bazovica Tajniško mesto v KPD Bazovica je z novim letom prevzela petindvajsetletna Tea Tadej, po izobrazbi univerzitetna diplomirana oblikovalka, ki je študij končala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, oddelek za oblikovanje, smer industrijsko oblikovanje. Družina je po očetovi strani z Bistriškega, iz Dolenj pri Jelšanah. V društvo se je včlanila pri šestnajstih letih - razlog je bilo učenje slovenščine -, kmalu pa se je začela ukvarjati tudi z drugimi aktivnostmi, tako da je že od samega začetka tudi članica mladinske skupine. Za delo tajnice se je odločila v želji, da po svojih močeh in z veseljem prispeva k delovanju društva, delo pa je zanjo tudi izziv, da se nauči veliko novega in pridobi izkušnje na področju kulturnih dejavnosti, manjšinske problematike in civilne družbe nasploh ter naveže stike z zanimivi ustvarjalci in sodelujočimi v tem okviru. I Stik: Tea Tadej, Slovenski dom KPD Bazovica, Reka, e-pošta: tajnistvo@bazovica.hr > o I- Ui > (A N 29.-30. november, Euroherc/Mestna hiša, Reka Dan državnosti BiH Svet bošnjaške narodne manjšine Mesta Reka je dan državnosti Bosne in Hercegovine proslavil 29.novembra s tribuno z naslovom Zamolčana resnica, ki je potekala v dvorani Euroher-ca, in dan pozneje v Mestni hiši s predstavitvijo knjige The War is Dead, Long Live the War, katere avtor je Ed Vulliamy. Vabilu predsednika bošnjaškega sveta na mestni ravni g. Men-surja Ferhatovica sem se kot predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka odzval spodaj podpisani in slavljen-cu ob tej priložnosti podaril monografijo o rojaku, reškem gledališčniku Alojzu Useniku. Knjigo The War is Dead, Long Live je avtor Ed Vulliamy, sicer novinar časopisov Observer in Guardian, osebno predstavil z besedami, da "to ni knjiga o vojni, marveč o ljudeh tistega časa, časa obupa, bede, ubijanja, preživljanja, smrti in pobega. Časa taborišč, strahot in nečlovečnosti, kot je bila Omarska, časa generala Mladica in njegovih morilcev, časa, o katerem redkokdo želi več govoriti, časa, ki si ga vsi želimo čim prej pozabiti" Ne glede na celotno simultano prevajano predavanje je bilo zanimanje navzočih zelo pozorno. Svoj prispevek k promociji sta dodala še predstavnica za stike z javnostmi sodišča v Haagu Nerma Jelačic in preživeli taboriščnik iz Omarske in Manjače, Satko Mujagic. Spregovorila sta o takratnem strahotnem času, svojih spominih na preživete težke dni. Predstavitev je vodila novinarka Hrvaškega radia (HR) Helena Anušic. Boris Rejec 1.-3. december, Mestna hiša, Reka 100 let neodvisnosti Albanije Organizacije albanske narodne manjšine na Reki so ob obletnici neodvisnosti Republike Albanije organizirale okroglo mizo in slavnosten večer ob albanski glasbi, slovesne maše, posvečene Albancem in Albaniji, in znanstveno akademijo, ki je 3. decembra potekala v reški Mestni hiši. Predavanja na akademiji so predstavili albanski veleposlanik na Hrvaškem dr. Pellumb Qazimi, prof. Muhamet Mala in prof. Jahja Drancolli iz Prištine na Kosovu ter dr. Željko Bartulovic z reške pravne fakultete. Številne navzoče so nagovorili predsednica mestnega sveta Reke ga. Dorotea Pešic Bukovac, veleposlanik Kosova na Hrvaškem Valdet Sadiku in predstavnik PGŽ Gianni Juras. Program je povezovala novinarka HR Helena Anušic, novinarka Hrvaškega radia, v kulturnem delu pa so nastopili albanski umetniki in s svojim petjem obogatili slovesnost. Svet slovenske manjšine Mesta Reka se je v okviru večletnega sodelovanja odzval vabilu sorodne organizacije albanske manjšine. V imenu sveta sem čestital organizatorju inpredsednici Sveta albanske narodne manjšine Mesta Reka Suadi Shahini in tudi ob tej priložnosti podaril monografijo o Alojzu Useniku. Boris Rejec 12. december Slovenski dom KPD Bazovica Svet SNM Mesta Reka, seja Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka se je ob koncu leta sešel na zadnji seji v letu, osmi v mandatu 20112015. Kot je sporočil predsednik sveta Boris Rejec, so bili navzoči skoraj vsi člani. Po točkah dnevnega reda so povzeli dejavnost v letu 2012, od udeležbe na proslavi ob stoletnici smrti Josipa Gorupa v Slavini do zanimivega predavanja članice zagrebškega Slovenskega doma Polone Jurinic novembra na sedežu sveta. Člani so sprejeli načrt dela za leto 2013, ki predvideva nadaljevanje dosedanjega dela, vodstvo pa želi tudi okrepiti sodelovanje z drugimi sveti na mestni ravni. S seje sveta na mestni ravni. Foto: Jasmina Dlačič i > f"' * M- Bili smo gostitelji visokih predstavnikov iz Slovenije N p Visokim gostom iz Slovenije so naši otroci predstavili, kaj znajo in kaj se učijo pri dopolnilnem pouku slovenščine v Čabru. 16. novembra je v Čabar prišla ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Njen gostitelj, SKD Gorski kotar in njegov predsednik gospod Slavko Malnar, sta pripravila raznovrsten in celodnevni program in ministrici ter preostalim gostom pomagala spoznavati okolje. Vsi smo jim pokazali, kako živimo, kje so prednosti in težave, kje so lepote našega naravnega in kulturnega okolja, kako se lotevamo ohranitve naših zgodovinskih vrednot, kako poskušamo ohranjati tudi vrednote gastronomske ponudbe čabranskega kraja, kje so možnosti za povezovanje slovenske in hrvaške skupnosti in obeh držav in podobno. V delu programa so naši otroci, učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Čabra, ki so del SKD Gorski kotar, visoke goste počastili s svojim kulturnim nastopom.S scensko igrico, pravljico in slovenskimi otroškimi ter ljudskimi pesmimi so razveselili vse navzoče. Pokazali so, kako se slovenski jezik ohranja tudi na Hrvaškem in kako se ga z veseljem vsak četrtek in petek tudi redno učijo oziroma učimo. Seveda je vse to mogoče ob zanimivih idejah in naši ustvarjalni učiteljici, ki nas poučuje ne le o pravilih slovenskega jezika, temveč tudi o lepotah Slovenije in načinih, kako v našem okolju ohraniti pripadnost slovenstvu. Pri vsem tem smo tudi starši učencev aktivni, saj nas naša učiteljica vključuje v vse dejavnosti pri in ob pouku. Tako imamo dober pregled nad vsem, kar se pri pouku dogaja. To je tudi lepa priložnost za nas starše, da učiteljici v njenih prizadevanjih pomagamo in smo povezava med dopolnilnim poukom slovenščine in našim društvom. I Eni Ožbolt, mati dveh učenk in tudi sama učenka dopolnilnega poukaslovenščine v Cabru. Ministrica z gostitelji in nastopajočimi. Foto: Željko Loknar "O 10 Pouk na način, ki mi je všeč Pouk preteklega ponedeljka mi je bil zelo všeč. Ne spomnim se, da sem že kdaj imel priložnost sodelovati kje pri podobnem pouku, in menim, da je bil imeniten. Zelo lepo je videti, kako se starejši in mlajši družijo skozi aktivnosti, se lepo zabavajo in naredijo kaj koristnega. Tudi naučili smo se zelo veliko stvari, vsaj jaz sem se. Ne znam kuhati in pripravljati kolačev, ampak je smešno, da je to prvi recept, ki ga zdaj znam na pamet. Všeč mi je tudi, kako naš pouk neguje celotno kulturo Slovenije; zadnjič pa me je zelo zanimala tista karta Slovenije s kolači in jedmi.Vidim, da Slovenija vlaga v poučevanje svojih ljudi o svoji kulturi, in to mi je tudi všeč. Zelo interaktivno in koristno je imeti takšne stvari doma ali pri pouku. Pri pouku se mi je zdelo, kot da sem v kakšni družini, kje na enak način vadijo šege in jezik od drugih ali starejših ljudi. Se vidi, da je naše slovensko združenje zelo aktivno in dobro povezano, ker se ljudje lepo razumejo in družijo. Zelo je pomembno in koristno, da se pri pouku pogovarjamo o aktualnih temah, ker bi sami težko prišli do vseh informacij, ki smo jih do zdaj dobili pri pouku. Vse je odvisno od načina poučevanja, ki je zelo kakovostno, ker vsi sodelujejo in si zapomnijo veliko stvari. Nikoli nisem toliko vedel na primer o martinovanju, ampak zdaj vidim, koliko stvari se o tem lahko pove. I Gordan Dorčic, študent 5. letnika medicinske fakultete na Reki I Drvarka Frančiška o Sedim ob kavarniškem oknu, opazujem ljudi, ki brezciljno tavajo, ulica je mokra, sonca ni, vendar odnekod le zadiši morje. Zdi se mi, da je vse zaščiteno s sivkastim pajčolanom, ki kar varuje pred umazanijo, vsaj navzven. Tukaj, ob oknu, sama, tu je varno. Lahko samovšečno razmišljam, kako me pretekli čas ni preveč poškodoval, samo moški me več ne gledajo toliko kot nekoč. Kakšen zdolgočasen in utrujen starček me pa le opazi, jaz pa se v sebi porogljivo nasmejem in blodim v mislih nazaj. Vrtiljak se zaustavlja, meni se ne da vrteti kar naprej. Misel je prišla nenadoma, preblisk pomladnih barv in jaz, deklica, sanjarim in obletavam kot metulj, raziskujem sočnost življenja, čudež mavrice, to je bila moja svetloba. Takrat sem še nedolžno ljubila, a moj angel varuh je bila moja babica Frančiška. Imela je mehke roke, delala je pa trdo po cele dneve in nekako ohranjala našo razrvano družino skupaj. Razen pozimi sem po vse dneve hodila povsod z njo, največ pa sva blodili po hostah in pobirali vse, kar se je dalo. Učila me je živeti. Mehkoba jeseni je pa poseben čas, takrat je moja Francka začela pobirati suha drva, vse je zložila v veliko butaro in ne vem, kako je to težko breme, skoraj do tal pripognjena, nosila do doma. Nekje v možganih mi je vrtala misel, da ni pravično življenje, nisem pa bila dovolj pripravljena pomagati in vzeti na svoj mladi hrbet del revščine in ponižanja. Mladost je lahkotna in lahkoživa, vendar tako mora biti. Ko sva, zame prepočasi, prišli do mesta, sem nepremagljivo pohitela naprej, samo da sem bila čimprej doma. Pustila semjo daleč za seboj, pripognjeno starko pod butaro suhljadi. Bala sem se oken na glavnem trgu, tihe porogljivosti ljudi na cesti, sovražila sem žig revščine. No, kakorkoli, počakala semjo na dvorišču in kot polit kužek in brez besed sva se osvobodili butare suhljadi, ona s hrbta, jaz pa iz duše. Ampak bolečina traja, vem svoj dolg, in danes, daleč od groba moje Frančiške, se še zmeraj počutim nizkotno. Zamudila sem-čas, da bi pokazala dovolj ljubezni, hvaležnosti... Bog me je kaznoval in jaz sem se nalezla pobiranja suhljadi; narava je moja cerkev, samo gozdni sladki zrak me še drži pokonci. Smehljaji cvetlic na oknih moje hiše pa pošiljajo pozdrave Francki tam nekje med svetniki in angeli. I Metka Rostan-Benussi ÜÖ 9.-10. november 2012, MF, Reka Reka in Re~ani v zgodovini medicine V okviru večletnega sodelovanja med znanstvenim društvom za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije in sorodnim hrvaškim društvom so se tudi letošnjega srečanja Reka in Rečani v zgodovini medicine udeležili gostje iz Slovenije. Že trinajsto srečanje je potekalo 9. in 10. novembra; prvega dne se NastJa s^n^ Dusa in je v dvorani medicinske fakultete (MF) na Reki zvrstilo trideset Janez Fischinger, ' v ' Zvonka Zupanič Slavec, predavanj, drugi dan pa so udeleženci namenili strokovno- Vesna JuriJ Koslr znanstvenemu izletu z naslovom Po liburnijskih poteh zgodo-in Urska Sajnovič. ' r ° Foto: Marjana Mirkovi} vine medicine in obiskali Lovran, Mošcenice in Brseč. Posebej zanimivo je bilo predavanje o slikarki Stephanie Glax de Stadler, hčerki dunajskega zdravnika in balneologa Juliusa Glaxa (1846-1922), zaslužnega za razvoj zdraviliškega turizma in nasploh za čudovito in mondeno podobo Opatije na začetku dvajsetega stoletja. Potomka njegove družine, Duša Fischinger, živi v Ljubljani in je dobra poznavalka obsežne in bogate družinske zgodovine, pa tudi večletna tajnica Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Svojega pradedka je na Reki predstavila decembra 2010, tokrat pa je spregovorila o njegovi hčerki, svoji stari teti, slikarki Stephanie Glax de Stadler, ki je ustvarjala v obdobju med obema vojnama. Predavanje je popestrila s slikovnim gradivom večinoma iz družinskega arhiva, razglednicami, nalepkami, slikami, risbami, izrezki iz časopisov in vodniki, ki so takrat izhajali v nakladi petnajst tisoč izvodov! Stephanie Glax de Stadler je zastopana v leksikonih in katalogih z razstav ter drugih publikacijah, njena dela so bile med drugim predstavljena na razstavah v Opatiji, o njej pa je v časopisu Sušačka revija decembra 2003 (številka 44) pisal tudi kustos reškega mestne- ga muzeja Ervin Dubrovic in ob tem spomnil na takratno razstavo v Zgodovinskem mestnem muzeju na Dunaju z naslovom Dunajska plakatna umetnost okrog leta 1900. Poleg znanih plakatov 10. november 2012, Knjižnica, Čavle Hinko Simonich Na dobro obiskanem večeru v knjižnici so predstavili novi deli mladega ustvarjalca na glasbenem in literarnem področju ter raziskovalca kulturne dediščine Zdravka Plešeta: njegovo drugo pesniško zbirko z naslovom Ljubezen in knjižico Hinko Simonich, ki govori o reškem virtuozu na violini, skladatelju in izjemno uspešnem organizatorju reškega glasbenega življenja ob koncu devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja. Obe deli je likovno obogatila in o tem spregovorila akademska slikarka Morena Brnčic. Gost večera je bil Ivo Simonie, ki je s pobudo za strokovno obravnavo gradiva in ponudbo družinskega arhiva zaslužen za objavo publikacije in oživljanje spomina na svojega deda Hinka Simoniča. K temu ga je pred leti spodbudil koncert v marmorni dvorani nekdanje guvernerjeve palače na Reki, ko je Zdravko Pleše s sestro Snježano še kot srednješolec izvajal glasbo Hinka Simoniča. Kot dober poznavalec družinske zgodovine je Ivo Simonic v krajšem pogovoru tudi tokrat povedal več zanimivih podatkov o svojem dedu, rojenem v Zagrebu v družini, ki izhaja iz Bele krajine, vasi Gradac pri Metliki, od koder je Hinkov ded Johannes Simonich, po poklicu usnjar, leta 1815 prišel na Reko in na Fiumari ustanovil tovarno za predelavo usnja. Hinkov oče Vatroslav si je delo poiskal v Zagrebu in v ulici Nova 16. november 2012, Gorski kotar Obisk ministrice SKD Gorski kotar je organiziralo obisk ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak. Ta se je srečala z rojaki v Čabru in si ogledala vsa mesta razen Gerova, je sporočil predsednik SKD Gorski kotar Slavko Malnar. Del njegove obsežne in zanimive predstavitve bomo objavili v prihodnji številki. slavnih dunajskih umetnikov takratnega obdobja so se ob delih denimo slavnega Gustava Klimta pojavili tudi njeni plakati iz muzejske zbirke, nastali 1911 in 1912, povezani z Opatijo, pomembni tudi kot začetek turističnega plakata. Marjana Mirkovi} in' ve ) v v O o i u Ves odprl usnjarski obrat; ta je pozneje prerasel v znano tovarno čevljev Astra. Zaradi njegove prezgodnje smrti in denarnih težav v družini s sedmimi otroki je Hinka posvojil očetov brat na Reki, ki ni imel potomcev. Hinko Simonič je dobil dobro izobrazbo, kot trgovski potnik svoje tovarne je veliko potoval po Avstro-Ogrski, kjer je tudi veliko koncertiral, pogosto v dobrodelne namene, in med drugim prispeval tudi za graditev Tarti-nijevega spomenika na osrednjem piranskem trgu. Bil je glasbeni amater, ki pa je dosegel visoko raven. Skladal je skladbe za violino in klavir, igral je predvsem violino, imel je dva instrumenta znamk Amati in Stradivari, posebej uspešen pa je bil kot organizator koncertov in je na Reko med drugimi pripeljal tudi slovitega pianista Arturja Rubinsteina. Zanimiv večer je povezoval Zdravko Pleše in ob tej priložnosti prebral več pesmi iz zbirke Ljubezen ter nastopil v glasbenem delu programa, v katerem sta zaigrali tudi sestri Snježana Pleše Žagar in Vjekoslava Pleše s hčerkama. Marjana Mirkovi} Sodelujoči na uspešnem večeru. Foto: Marjana Mirkovi} V Prezidu so jo sprejeli člani društva in jo seznanili z dejavnostjo in težavami, s katerimi se srečujejo na tem obmejnem delu. O zgodovini kraja je spregovoril raziskovalec in dober poznavalec krajevne zgodovine ter pisatelj Slavko Malnar, Milka Ož-bolt pa je predstavila delo prezidskega društva za zdravo življenje Trbuhovica. Gostoljubni domačini v Prezidu so ob tej priložnosti poskrbeli tudi za dobro pogostitev, v okviru obiska pa si je Ljudmila Novak med drugim ogledala še krajevno zbirko in hišo Vesel kot pričevanje o tamkajšnji dediščini ter sirarno OGP družine Pintar v Tropetih, v mestni hiši v Čabru pa se je sešla z županom Željkom Erentom. Ljudmila Novak si je ogledala še nekatere krajevne znamenitosti, med drugim tudi etnološko zbirko rodbine Čop Palčava šiša v vasici Plešce, kjer je vodja Marko Smole spregovoril tudi o dolgoletnih povezavah teh danes obmejnih krajev in znova opozoril na možnosti njihovega 12. december 2012, PPMHP, Reka Jurij Georg Vega (1754-1802) V preddverju Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja (Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka, PPMHP) so v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije (TMS) predstavili potujočo razstavo Jurij Georg Vega.Jurij Vega spada v krog mednarodno pomembnih ustvarjalnih osebnosti, ki so zaznamovale prvo obdobje industrijske revolucije.Matema-tik, inženir in topničar je širši javnosti znan predvsem po logari- 12. december 2012, Narodna čitalnica, Reka Gorači - Gerjansku, predstavitev knjige Ivan Janeš, Slavko Malnar, Andrija Zbašnik, Ivan Zbašnik in Verena Tibljaš. Foto: Marjana Mirkovic Miroslav Matešic, Silvano Skočaj in dr. Orest Jarh. Foto: Marjana Mirkovic kulturnega in turističnega razvoja. Ogledala si je tudi tamkajšnjo župnijsko cerkev in cerkev na romarski Sveti gori ter Mali Log Petra Klepca. Predsednik SKD Gorski kotar Slavko Malnar prevod in priredba Marjana Mirkovic temskih tabelah, ki so jih po vsem svetu uporabljali skoraj dve stoletji. Kot častnik v avstrijski vojski je Vega deloval tudi kot pedagog - na artilerijskih šolah je poučeval matematične predmete in napisal več učbenikov; še zlasti pomembno je njegovo delo na področju balistike. Znano je tudi njegovo zavzemanje za uvedbo enotnega desetiškega merskega sistema, ki so ga v avstrijskih deželah uvedli šele tri četrt stoletja po njegovi smrti. Navzoče je nagovoril direktor TMS dr. Orest Jarh, tudi vodja projekta te razstave, ki jo je oblikovala arhitektka Minči Prajnc - Šarler, avtor vsebinske zasnove je raziskovalec zgodovine znanosti in tehnike-dr. Sandi Sitar, modele fizikalnih naprav pa je po slikovni dokumentaciji in opisih v Vegovem učbeniku izdelal Janko Sam-sa. Gre za trinajst modelov, ki so hkrati fizikalna učila in historične replike, narejeni po originalnih načrtih. Marjana Mirkovic V organizaciji Društva Goranov in sodelovanju z mestno knjižnico na Reki je bila v Narodni čitalnici predstavljena knjiga Gorači - Gerjansku avtorja Slavka Malnarja.Knjiga je bila 6. oktobra lani že predstavljena v goranskem zaselku (So-potja 4, 2012), o katerem izčrpno govori in popisuje tudi vse priimke. Navzoče je pozdravila knjižničarka Verena Tibljaš, o knjigi pa so spregovorili predsednik čabr-ske podružnice Matice hrvaške Ivan Janeš v imenu založnika, lektor Andrija Zbašnik in avtor, program pa je povezoval Ivan Zbašnik iz Društva Goranov. Zanimiv večer se je tudi tokrat iztekel z živahnim pogovorom nastopajočih z obiskovalci, večinoma doma iz Gorskega kotarja. 16. december 2012, Mestna hiša, Matulji Glina in ethnos, razstava keramike V mestni hiši so odprli razstavo umetniške keramike z naslovom Glina in ethnos, ki je spadala v sklop prazničnih dogodkov z naslovom Božični teden. Na ogled so bila dela keramikov društva In-terinova, tokrat na temo etnografskih motivov materialne in duhovne krajevne dediščine. Ponazarjala so podrobnosti, ki zadevajo nošo, čipko, izdelke umetne obrti ali običaje. Društvo Interinova, ki ga vodi Ivna Sa-fundžic, združuje keramike iz Hrvaške, Slovenije in Italije. Tokrat so se poleg vodje predstavili še Roberto Aiudi, Elda Čekada, Vera Gambar Miščevic, člana KPD Bazovica Duška Gržeta in Tomica Gržeta, Mladen Ivančic, Vesnica Popovic, Dubravka Mage in gostja Tamara Pavleti}. Gre za ustvarjalce, ki imajo za seboj 17. december 2012, DZS, Zagreb več samostojnih in skupinskih razstav ter so včlanjeni tudi v različne strokovne organizacije. Pri svojem delu so usmerjeni predvsem v starodavne tehnike in tisočletja stare načine žganja gline, za svoje izdelke pa so tudi tokrat prejeli vrsto pohval. Marjana Mirkovi} Objavljeni podatki ljudskega štetja Državni zavod za statistiko (DZS) RH je naposled objaviltudi podatke o narodnosti in maternem jeziku, zbrane s popisom prebivalstva 2011; celotni podatki bodo objavljeni letos. Glede na narodno pripadnost je Hrvaška homogena, Hrvatov je nad 90 odstotkov, pripadnikov opredeljenih dvaindvajsetih narodnih manjšin (Albanci, Avstrijci, Bošnjaki, Bolgari, Črnogorci, Čehi, Italijani, Madžari, Makedonci, Nemci, Poljaki, Romi, Romuni, Rusi, Rusini, Slovaki, Slovenci, Srbi, Turki, Ukrajinci, Vlahi in Judi) je dobrih 7 odstotkov, za trikrat pa se je povečalo število tistih, ki so se odločili za regionalno pripadnost (27.225), kot denimo Dalmatinci, Istrani, Primorci, Sla-vonci, Zagorci ipd. Najštevilnejše narodne manjšine so srbska (186.633), bošnjaška (31.479) in italijanska (17.807), za Slovence se je narodnostno opredelilo 10.517 prebivalcev, kar je manj kot leta 2001 (13.173); največ v Primorsko-goranski županiji (2.300), Zagrebu (2.132) in Istrski županiji (1.793), medtem ko je slovenščino kot svoj mater-ni jezik navedlo 9.220 prebivalcev. Največji delež prebivalstva slovenske narodnosti in s slovenščino kot maternim jezikom je tudi po tem popisu, enako kot 2001, v občini Cestica v Varaždinski žu- paniji: tam jih živi 177 oz. 3,05 odstotka, in, kar zadeva jezik, ena oseba manj oz. 3,03 odstotka celotne populacije v tem mestecu. Zanimivo, da je v Čabru denimo več oseb navedlo slovenščino kot materni jezik (90), manj pa se jih je opredelilo za slovensko narodnost (85). Primerjava s prejšnjimi popisi kaže, da se je število prebivalcev slovenske narodnosti v preteklih petih desetletjih stalno zmanjševalo: leta 1971 je na Hrvaškem živelo 32.497 Slovencev, deset let pozneje 25.136, leta 1991 pa 22.376. Od leta 1991 se je zmanjšalo tudi število prebivalcev, katerih materni jezik je slovenščina: leta 1991 jih je bilo 19.341, po desetletju pa 11.872. Več:www.dzs.hr. Marjana Mirkovi} 21. december, OŠ PeCine, Reka Čestitka Učenci pouka slovenščine na osnovni šoli Pecine so v prazničnem decembru pripravili posebno čestitko. Ravnateljici Ireni Margan in učiteljici Vidi so vesele praznike in srečno novo leto zaželeli s priložnostnim nastopom pred zbornico, kjer so ubrano zapeli več slovenskih pesmi. Vida Srdoč v e O , v n , m n-sr i U Ustvarjalci društva Interinova. Foto: Marjana Mirkovi} Skupina učencev slovenščine. Foto: Vida Srdoč 3 I Utrujeni od politike >N T eto je naokrog, Sopotja vstopajo v drugi letnik izhajanja, 2 .L/kolumna z onkraj Snežnika pa ne prinaša nič kaj veliko VA novega ali celo razveseljivega o stanju duha in političnega ^ vsakdana v matični domovini. Če izvzamemo izjemne dosežke q2 slovenskih športnikov, ki dosegajo v tej zimi skorajda neverje- ^ tne tekmovalne uspehe (denimo smučarka Tina Maze, skakalci Q na smučeh, hokejska reprezentanca in še in še), je vse drugo ena velika žalost in depresija, ki se iz dneva v dan loteva čeda-Q lje večjega števila Slovencev. LU Vsi skupaj postajamo vse bolj utrujeni od politike in slabih novic, ki nam jih z dneva v dan servirajo sredstva javnega obveščanja. O Kot da bi že pozabili, da je bila ta država včasih vendarle kolikor toliko normalna in da smo vsaj občasno izvedeli kaj obetavnega o našem gospodarskem razvoju in tudi optimističnega, ko gre za prihodnost Slovenije. Tako pa skačemo iz afere v afero, iz političnega kaosa, v napade levih z leve in desnih z desne. Naš gospodarski rejting upada iz dneva v dan, brezposelnih je vse več, mladi pa iščejo boljše življenje v tujini. Kje torej začeti, se človek vpraša, ko poskuša strniti nekajmesečno dogajanje na političnemprizorišču dežele na sončni strani Alp. Nedvomno je bila afera vseh afer zadnjega obdobja poročilo Protikorupcijske komisije, ki očita dvema najpomembnejšima slovenskima politikoma, ki sta na čelu dveh največjih strank, predsedniku vlade Janezu Janši (Slovenska demokratska stranka) in vodji opozicije, ljubljanskemu županu Zoranu Jankovicu (Pozitivna Slovenija) nič več in nič manj kot koruptivno ravnanje, ko gre za prikazovanje in dokazovanje izvora premoženja. Poročilo komisije je bila prava politična bomba, ki je zamajala in pretresla politično prizorišče in napovedala, da nikoli ne bo več tako, kot je bilo. Oba politika sta seveda takoj začela protinapad in sprožila sodni spor proti omenjeni komisiji. Medtem ko levi del političnega-prizorišča ni množično skočil v bran Jankovicu in je ta kmalu zatem zamrznil svojo predsedniško funkcijo v stranki, je šla desnica, predvsem SDS, na okope v bran svojemu predsedniku, ki naj bi bil edini garant za zaustavitev vrnitve rdeče nevarnosti na politično prizorišče samostojne Slovenije. In ker se je že pred tem začelo na Slovenskem dogajati ljudstvo, najprej v silnih protestih v Mariboru proti tamkajšnjemu županu, potem pa v vse bolj množičnem pojavu tudi v Ljubljani, je bilo prej ali slej pričakovati "spopad" obeh polov na ulici. In se je našel ravno primeren dan, 8. februar, državni praznik kulture in Prešernov dan, ki je prost dan in sta se obe strani v razmiku dveh ur pomerili na osrednjem ljubljanskem trgu. Najprej so se na pobudo Zbora za republiko zbrali Janševi privrženci - po oceni policije naj bi jih bilo 9000-, čez dve uri pa še protestniki splošnega profila, formalno brez sklicatelja. Teh je bilo po policijskem poročilu več kot 20.000. In potem so sredstva obveščanja tehtala učinek enega in drugega shoda. Medtem so se Janši odpovedali njegovi politični partnerji in kar po vrsti, razen stranke Nova Slovenija, ki ji predseduje Ljudmila Novak, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, zapuščali vlado. Vlada je sicer okleščena in prepolov-ljena v zadnjih vzdihljajih, vladajoča stranka, ki je očitno še v sedlu, pa mrzlično hiti s personalnimi zamenjavami povsod, kjer je to mogoče. Tako se na slovenskem političnem prizorišču nadaljuje značilna razvada vseh tranzicijskih držav sumljive demokratičnosti, da vsaka politična opcija, ki pride na oblast, začne kadrovsko čistko in tako rekoč štetje let od ničle. V tem so bili pravi mojstri vladajoča stranka LDS, ki je zginila s političnega prizorišča, svetlo tranzicijo pogromov nepodobnih kadrov pa je nadaljevala SD in z vso vehemenco zdaj tudi SDS. To je zagotovo tudi eden od vzrokov za neučinkovito delo državne birokracije, ki jo iz volitev v volitve napajajo "naši", pa četudi bolj ali manj nesposobni kadri. In kot začimba na vso to politično mine-štro se tako rekoč iz dneva v dan kopičijo poročila o sleparijah velikih in malih politikov. V državnem zboru je kar pet poslancev sumljive, nedokazane izobrazbe in političnega ugleda, njim pa se pridružujejo čedalje novi politiki s potvorjeni-mi spričevali in "preplonkanimi" magisteriji in celo doktorati. P. S. Ko bo ta prispevek pred bralci, bomo imeli v Sloveniji morebiti že novo vlado ali celo napoved predčasnih volitev. Jaz pa hitim na hladno, ker je spet začelo snežiti in bo treba kidati sneg. Letos nas razveseljuje že tri mesece in ga imamo vsi že vrh glave. I Tomo Šajn Konec leta 2012 je Zdenka Jelovčan, dolgoletna članica društva in dramske skupine, po več letih zapustila tajniško mesto v KPD Bazovica, to dolžnost pa je z novim letom začela opravljati Tea Tadej. Po zadnjem, tretjem tajniškem mandatu, dolgem pet let, od spomladi 2008 do konca lanskega leta (velja omeniti, da je tajniško delo v KPD Bazovica opravljala tudi ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let), se Zdenka Jelovčan lahko pohvali z dejstvom, da je s svojim pridnim delom "spremljala" kar štiri predsednike društva, Draga Rizmana, Vinka Ži-berta, Vitomirja Vitaza in sedanjega predsednika Milana Grlico. Korenine Zdenkinega dela v KPD Bazovica pa segajo dlje v preteklost: njena starša, Zofka in Ivan Jelovčan, sta se zaradi službe Zdenkinega očeta na Reko priselila ob koncu štiridesetih let preteklega stoletja. "Takoj po prihodu na Reko sta moja starša začela prihajati v KPD Bazovica, kjer so se zbirali številni Slovenci. Bazovica jim je pomenila dom daleč od doma, stik z domovino. Starša sta se kmalu tudi včlanila v mešani pevski zbor in druge skupine, moja sestra Meri pa je postala uspešna članica baletne skupine, ki jo je vodil Maks Kirbos. Zame kot otroka je bila Bazovica idealen kraj za druženje in igro z vrstniki, pa tudi sama sem se kmalu vključila v plesno in dramsko-recitatorsko skupino,", pravi Zdenka Jelovčan in poudarja, da je bila dramska skupina vendarle njena največja ljubezen. In prav drami se je Zdenka v poznejšem obdobju svojega delovanja v Bazovici najbolj posvetila. Iz otroških let so Zdenki ostali v spominu številna druženja, predstave in glasbeni večeri,ki sta jih organizirala njena starša, člana Bazovice. Takšna druženja do zgodnjih jutranjih ur so se pogosto nadaljevala v zasebnih stanovanjih in hišah članov Bazovice. "Spomnim se na primer neke predstave ob prazniku sv. Miklavža. Moj oče se je oblekel v parkeljna, kar me je kot otroka strašno prestrašilo. Sploh ga nisem prepoznala in bila sem prepričana, da je to pravi pravcati parkelj!" med smehom pove Zdenka in dodaja, da so bile po zaslugi Bazovice družine medse-boj tesno in prijateljsko povezane. Njena mati Zofka je bila tako dobra prijateljica legendarne Zore Ausec, prve predsednice KPD Bazovica, in to prijateljstvo se je ohranilo do konca življenja. S sestro Meri sta v tistih davnih letih tudi obiskovali takrat ustanovljeni od dele-kslovenske šole na Reki. Zaradi odhoda na študij, študijskih obveznosti in bivanja v Veliki Britaniji, kjer je preživela več let, Zdenka Jelovčan nekaj časa ni bila aktivna v Bazovici, vendar se je v delo znova vključila ob koncu osemdesetih let: "Slovenski dom mi je nekako manjkal in pogosto sem razmišljala o tem, da bi znova postala dejavna. Toda po končanem študiju sem začela delati v turizmu, pozneje v Luki Reka, se poročila, imela dva otroka, Elizabeto in Dimitrija, in vse to je vzelo ves moj prosti čas. Toda ob koncu osemdesetih let, ko mi je bilo ponujeno mesto tajnice, sem se le odločila, da bom svoje delo v Slovenskem domu oživila in kmalu sem znova postala dejavna v dramski skupini," pojasnjuje Zdenka Jelov-čan in omeni, da je dramsko skupino takrat vodil legendarni Alojz Usenik. Prva dramska predstava, v kateri je Zdenka znova nastopala, je bila Lepa naša do- E lina vrežiji Borisa Lučica, v kateri je Zdenka zaigrala z igralcem Sinišo Posaricem. ^ To je bila sodobnejša uprizoritev, koreo- J drama, z odlomki besedil iz del velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Čas, ko so pripravljali to predstavo, ji je, kot poudarja, ostal v prijetnem spominu, pa tudi sama predstava je bila zelo dobro sprejeta. Svoj angažma v dramski skupini je Zdenka nadaljeval kot igralka in šepe-talka: "Posebejbi omenila predstavo Piknik s tvojo ženo, ki je doživela okrog 150 uprizoritev, pa tudi Glej, kako lepo se začenja dan, Eros v offu in Antrax. To so le nekatere izmed pomembnejših predstav, če posebnih recitalov, pesniških večerov in vrste drugih scenskih nastopov niti ne omenjam," pojasnjuje Zdenka. Zdenka poudarja, da ji je angažma v dramski skupini prinesel veliko zadovoljstva in številna prijetna druženja. Lepe spomine ima na pogosta gostovanja po vsej Hrvaški, Sloveniji in v tujini. Največjo zaslugo ima pri tem, meni Zdenka, vodja dramske skupine, izjemni Alojz Usenik, ki je bil s svojim zanesenjaštvom in profesionalnostjo največja spodbuda vsem sodelujočim v dramski skupini. Zdenka je od leta 2008 do konca 2012 v Bazovici delala kot tajnica. Kot pravi, je bilo to obdobje zanjo zelo aktivno, zanimivo in koristno, polno najrazličnejših dogodkov in srečanj. To je bila priložnost za spoznavanje vrste prijetnih ljudi, ki so ji ostali v lepem spominu. Poudarja pa, da tajniško delo v Bazovici seveda ni bila njena edina aktivnost v društvu in da bo tudi v prihodnje nadaljevala delo kot članica upravnega odbora Bazovice ter dramske skupine in Sveta slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije, ki ga vodi njen sin Dimitrij Jelovčan Bulatovic. "Zelo sem vesela, da skupaj s sinom nadaljujeva družinsko tradicijo mojih staršev in za njeno ohranjanje se bova v društvu in svetu prav gotovo zavzemala tudi v prihodnje!" sklene Zdenka. Velja še omeniti, da je Zdenka Jelovčan tudi v ekološkem pogledu zelo ozaveščena. Bila je ena izmed ustanoviteljev Društva za varstvo živali na Reki, ki je nastalo leta 1994 in v katerem je kot tajnica oziroma predsednica dejavna od vsega začetka. V tej smeri se bo, poleg Slovenskega doma KPD Bazovica, nadaljevalo tudi njeno nadaljnje delovanje. I Dimitrij Jelovčan Bulatovic prevod Marjana Mirkovic