H^AJOjdin - Leto XXXVIII - St. 90 - 91 KRANJ, torek, 26. 11. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA \GORENJSKO P*Publika praznuje. Najmlajši, ob tej priložnosti sprejeti v pionirsko organizacijo, najneposredneje, naj- jskreneje proslavijo njen praznik. Mnogokrat v preteklih štirih desetletjih je bila naša republika močnejša <>d nevarnosti, ki so nam pretile. Prepričani smo, da bomo dovolj hrabri tudi v teh časih. S temi besedami _^*lavci Časopisnega podjetja GLAS čestitamo za praznik, 29. november. DANES V GLASU 1 ..-..... i i i m............J \L V Bohinju je lepo, toda težko je tam živeti Za isto mizo: bogati in revni Vzgoje se ne piše na recept Začeti je treba, in v Iskri so začeli e. *n*jst ranjenih v eksploziji — V nedeljo, 24. novembra, je odjeknila k sP^°zya v delavnici Franca Keržana v Preddvoru. Popoldne je Keržan s ioTalitom zaščitil avto znamke golf, potem pa je uporabil še aparat za av-e>peno varjenje. Tedaj je v delavnici, nasičeni s hlapi koralita, prišlo do j^sPlozije. Začelo je goreti, ogenj je zajel tudi Keržanovo obleko, Keržan v stekel iz delaimice in se zunaj povaljal v snegu, da bi zadušil ogenj. Po-r so prišli gasit prostovoljni gasilci iz Preddvora in poklicni iz Kranja, s T^ffaii so tudi sovaščani. Med gašenjem je v delavnici eksplodiral še j€ z ostanki koralita in tudi nekaj jeklenk za varilni aparat. Eksplozija rQniia Se enajst ljudi, dva poklicna gasilca in devet prostovoljcev. Ra-Jen.ce so odpeljali v ljubljanski Klinični center. Škodo, nastalo zaradi J~*Plozije in ognja, cenijo na 10 milijonov dinarjev, (dž) — Foto: F. Per- ^virni spominki 2g^ranjska gora — V četrtek, gftjn°yembra, ob 17. uri bodo v j^^iji Čevder v Liznjekovi hiši v majski gori odprli razstavo izvir-spominkov, ki jo pripravljajo s sodelovanjem Gorenjskega muzeja iz Kranja in galerije Ars iz Ljubljane. Razstavljeni bodo izdelki na slovenjegraškem sejmu predstavljenih izdelovalcev, Gorenjski muzej pa bo predstavil originalne eksponate Gornjesavske doline. Je začetna zagnanost splahnela Kranj — Medobčinski svet Zveze komunistov za Gorenjsko je na včerajšnji seji ocenjeval vključevanje Gorenjske v akcijo CKZKS o aktiviranju lastnih moči. Ocenil je, da nikakor ne smemo dopustiti upadanja začetne zagnanosti, ki je prinesla veliko svežine in resnosti tako v združeno delo kot tudi v organizacijo Zveze komunistov. Ljudje namreč pričakujejo, da mora biti v sedanjih razmerah prav Zveza komunistov najodločnejša pri premagovanju težav, za kar se je izrekla tudi na septembrskem plenumu CKZKS o aktiviranju lastnih moči. Delovne skupine bodo ponovno obiskale organizacije združenega dela in skupnosti, v katerih so pred časom že bile, ocenile opravljeno delo, predvsem pa bodo skušale ustvarjalno pomagati pri premagovanju težav in razčiščevanju stališč do problemov. Ugotovitve po občinah kažejo, da vsi, ki bi morali sodelovati v akciji, še niso dojeli njenega bistva, da se želi marsikje pobuda CK ZKS spreme-• niti v gibanje za ukinjanje temeljnih organizacij brez poprejšnjih temeljitih analiz in da komunisti marsikje, posebno tam, kjer so težave, še vedno preradi stopijo v ozadje. Zato gre jemati včerajšnjo sejo medobčinskega sveta tudi kot vzpodbudo, da zagnanost ne bo splahnela." Kako iz sedanjih okvirov Kako iz sedanjih okvirov: z znanjem, s hotenjem, z razvijanjem oblasti delavskega razreda, z organiziranjem fronte socialističnih sil. Ali znamo dovolj? Zdi se, da ima znanje le v redkih okoljih svoje pravo mesto. Praviloma so to organizacije, ki so odprte navzven, v svet. Ne bojijo se konkurence, ne domače in ne tuje. Vodijo jih sposobni ljudje in strokovnjaki, ki se ne bojijo sposobnih okoli sebe. Navadno je v takih organizacijah vse hkrati: najboljši rezultati, lepo urejena tovarna in zgledno razvito samoupravljanje. Ali hočemo? Zdi se, da še vedno ne dovolj in ne zares. Ukrepamo, da bi ohranjali slabo in poprečno, namesto da bi vse podredili boljšim, ki lahko potegnejo naprej. Več let smo živeli in delali v pogojih umetne konjunkture. Ni bilo treba gospodariti (večini). Danes morda zaradi tega ne znamo več. Tega se lahko naučimo tako, da tiste, ki znajo, pustimo naprej in se z njimi povežemo in organiziramo. Ima delavski razred vedno več oblasti? Danes mnogo več kot pred desetletji. Zadnjih nekaj let pa je ta proces v krizi. Stotine zakonov posegajo v dohodek in jemljejo oblast delavcem iz rok. Nobena norma pa (skoraj) ne mate-rializira družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi. Obračunski sistem in praksa nas uči, da je akumulacija le tisto, kar pri delitvi na koncu ostane (ali pa ne). Ali zares znamo v praksi organizirati socialistične sile v fronto? Zdi se, da imajo posamezne poslovodne, strokovne, samoupravne in politične sile največkrat vsaka svoj program. Kolikokrat je v tozdu jasno, kakšno je stališče OOZK (in drugih) do vprašanj, o katerih odloča delavski svet? Kolikokrat je v skupščinah jasno stališče organizacije ZK (in drugih)? Kdaj zares strnemo sile v sindikatu in socialistični zvezi? Načelno in v dokumentih ali tudi v tozdu na delavskem svetu? Spoznavamo, da problemov ne moremo rešiti v sedanjih okvirih. Treba je zagotoviti »nove prodore«. Vse se začne in konča pri ljudeh, pri kadrih. Z njimi je v »nove prodore« mogoče. Naj gre za izvajanje stabilizacijskega programa, za plane, za kongrese ali za volitve. Vse to je v bistvu eno in isto. Milan Bajželj Računalniški slovar gumarske terminologije KRANJ — V četrtek, 21. novembra, so delavci Razvojno tehnološkega inštituta, Indoka in Službe informacijskih sistemov v tovarni Savi številnim povabljenim strokovnjakom s področja znanosti, jezikoslovja, razvoja in računalništva predstavili prvi naš, na osnovi računalništva izdelan terminološki slovar za gumarsko industrijo. Vsebuje približno 30.000 strokovno obrazloženih tehničnih izrazov. Zanj so potrebovali dve leti vztrajnega dela. Namenjen je strokovnjakom, da bi pri svojem delu odpravili vse ročne faze zbiranja gesel in razlag, in da bi čas, ki so ga doslej zamujali z iskanjem razlag po zajetnih knjigah, koristneje uporabili za analize. Zanimivo je, da so že v marsikateri naši večji industriji razmišljali o takem slovarju, ki ti z odtipkanjem želene besede v tip-kalnik na ekranu pokaže vso razlago, besede, gesla; vendar je povsod ostalo le pri željah. V Savi pa so vztrajali in opravljeno je delo, ki bo prihranilo ogromno dragocenega časa, spodbujalo bo tudi pripravo podobnih slovarjev drugod in ne nazadnje tudi za izdelavo tovrstne slovenske centralne banke podatkov. D. Dolenc Kopitarjevi dnevi so končani Vodice — Od srede do sobote so se v Vodicah vrstili kulturni dogodki v spomin na velikega slovenskega moža, Jerneja Kopitarja. Krajevna skupnost Vodice in tamkajšnja osnovna šola Franceta Marna-Sre-čka sta že drugo leto priredili Kopitarjeve dneve. Letos se jim je pri organizaciji prireditev pridružila tudi skupščina občine Ljubljana-Šiška. Vendar, so poudarili številni znani slovenski slavisti na okrogli mizi v soboto v osnovni šoli v Vodicah, dr. Štefan Barborič, dr. Jože Pogačnik, dr. Vasilij Melik, prof. Jaro Dolar in drugi, da bi morali že prihodnje leto Kopitarjevi dnevi prerasti v republiško kulturno prireditev, kajti tako velik mož, kot je bil Jernej Kopitar, mora dobiti svoje mesto v slovenski kulturi. Sklenili so tudi, da bo prihodnje leto Kopitarjeve dneve organiziral poseben odbor, delegatsko oblikovan pri občinski kulturni skupnosti Ljubljana-Šiška. Z leti naj bi Kopitarjeve dneve razširili tudi z drugimi temami. Vso pohvalo pa so slovenski slavisti izrekli krajevni skupnosti Vodice in delavcem osnovne šole Franceta Marna-Sre-čka, posebej še predsedniku prireditvenega odbora prof. Jožku Peter nelu za idejo in trud pri organizaciji dosedanjih prireditev ter za ureditev spominske sobe v rojstni hiši Jerneja Kopitarja v Repnjah. D. Dolenc Naslednja številka Gorenjskega glasa bo izšla v torek, 3. decembra. REKREACIJSKO DRSANJE 26. novoletni sejem Igranj. 13.-23.12.85 SREDA od 16-18^ ČETRTEK od 16-18h PETEK od16-18£ od 19-21" SOBOTA od 10 - 12n M M od 14 -16h «f NEDELJAod 10 — 12n od 15 - 17h od 18 - 2

iidave, molzni stroji in podobno. Skratka, vse Gorenjevo na enem mestu. In še ena novost se nam obeta: po 15. decembru bo v tem prostoru tudi Gorenjev servis, ki je bil doslej na Planini, (dd) -- Foto: F. Perdan Jugoslovansko središče za kadre V Radovljici so odprli nov Izobraževalni center Intertradea Radovljica — Spoznanje, da edino dobro usposobljeni kadri lahko sprejmejo vse izzive moderne tehnologije in vplivajo potem na splošno produktivnost družbe, je Intertrade Ljubljana in tozd Zastopstvo IBM vodilo že od začetka delovanja na področju informatike. Tako segajo začetki radovljiškega Izobraževalnega centra že v leto 1966. Uspehe na tem področju pa zgovorno ilustrira podatek, da se je na primer v zadnjih petih letih v Izobraževalnem centru v 2251 tečajih izobraževalo prek 40 tisoč udeležencev iz več kot 1000 jugoslovanskih delovnih organizacij. Odločitev za izgradnjo novih prostorov Izobraževalnega centra poleg hotela Grajski dvor v Radovljici je bila zato še kako uteme- ljena. Ni namreč naključje, da inštruktorji Izobraževalnega centra že nekaj časa uspešno nastopajo tudi kot predavatelji v Angliji, Zvezni republiki Nemčiji, Avstriji, v socialističnih državah in v državah v razvoju. Ob otvoritvi je predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Erik Vrenko poudaril, da prav znanost in informatika pomenita življenje za sleherno družbo. Zato republiški komite daje še posebno velik pomen razvoju računalništva in informatike. S tem v zvezi pa pomeni izgradnja novega centra v Radovljici, ki bo na svojem področju nedvomno še naprej jugoslovansko središče za kadre, ključ pri premagovanju težav pri informacijski nepismenosti. V CIRCAH BODO V ČETRTEK, 28. NOVEMBRA, ODPRLI DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI — Krajevna skupnost Čirče v kranjski občini spada med srednje velike, je pa ena izmed najmlajših. Že ob ustanovitvi 1979. leta so se krajani na referendumu odločili, da s samoprispevkom zgradijo prostore za delo. Po štiriletnem plačevanju samoprispevka in prostovoljnem delu jim je zmanjkalo denarja, zato so samoprispevek podaljšali še za dve leti. Zdaj je Dom krajevne skupnosti zgrajen in svečano ga bodo odprli v četrtek ob 16. uri. Z novim Domom pa so v krajevni skupnosti izpolnili tudi širši program, ki so si ga zadali v prvem obdobju delovanja samostojne krajevne skupnosti. — A. Ž. PRENOVLJEN HOTEL AUTOCOMMERCE V KRANJSKI GORI - Včeraj so v Kranjski gori odprli prenovljen hotel Autocommercea iz Ljubljane. V hotelu je 68 postelj, vse sobe pa imajo ustrezne sanitarije. S temeljito adaptacijo so spremenili hotel iz C v B kategorijo, denar pa je namenila delovna organizacija Autocommerce iz Ljubljane. Hotel je odprtega tipa, obenem pa je namenjen domačim delavcem, ki plačujejo nekoliko manjšo ceno kot tudi gostje. Za vso naslednjo sezono je razprodan, po novem letu bo veljal penzion 4.900 dinarjev. — Foto: F. Perdan NOVA KINOpVORANA - Ob dnevu republike bodo ob jeseniškem gledališču odprli novo kinodvorano, ki jo je zgradilo Kinopodjetje Kranj. V dvorani Je 414 sedežev, poleg nje pa bodo uredili še malo dvorano jeseniške kulturne skupnosti ter prostore za lokalno radijsko postajo Triglav Kinopredstave se bodo začele s slovenskim filmom Christophoros in s filmom Škrlatni dez, Jeseničani pa bodo lahko obiskovali tudi nedeljske matineje. Obenem bodo zapli staro kinodvorano Radio. - Foto F Fer nun * Petkove otvoritve novega Iz braževalnega centra, ki se»mlI*L grede,lepo vključuje tudi v podo* bo tega dela Radovljice, so J? udeležili številni družbenopoli"' čni in gospodarski delavci iz Swf venije in Jugoslavije. Med gos" pa je bil tudi vicepredsednik IBN1 za Evropo gospod Caron iz P^1" za, ki je izrazil prepričanje o se tesnejšem sodelovanju z Intertra-dom v prihodnje. Nov Izobraževalni center ix»* na 6000 kvadratnih metrih M učilnic, 14 delovnih kabinetov in še več drugih prostorov. Gradnja je Intertrade veljala prek 600 milijonov dinarjev. Približno toliko pa je vredna tudi najsodobnejša računalniška oprema, za kateA° je 80 odstotkov prispeval IBM-Center je v rekordnih enajsti*1 mesecih zgradil IMOS Ljubljana SGP Gorenje Radovljica po načrtih arhitekta Janeza Bizjaka. A. Žalar Slovesno za dan republike Vsa Gorenjska bo slovesno obeležila dan republike. Na Jesenic*" bodo v četrtek, 28. novembra, °° 17.30 odprli novo kinodvorano, v kateri bo ob 18. uri tudi osrednji svečanost za praznik republike-Slavnostni govornik bo Alojz Kfl" lan, predsednik OK ZKS Jesenice, sledil bo recital Od Gubca do Tito* ki ga pripravljajo člani gledalisca Tone Cufar. Zapel bo vokalni oktet DPD Svoboda France Prešeren & Žirovnice, sodeluje pa tudi godba Jesniški železarji. V Kranju bodo slavili jutri. 0y 18. uri bo v kinu Center osrednjo proslava, na kateri bo govoru Branko Mervič, sekretar OK ZK& predsednik občinske skupščine Ivan Čvar bo podelil državna od}*' kovanja, nato bo zapel KorošM akademski ok\et. Kranjski gleda' liščniki Tine Oman, Janez Škof tj* Miran Kenda pa bodo odigral1 lo- odlomek iz komedije Državni pov. V likovni .galeriji Nova bodo JJ* ogled risbe akademskega slikaj in grafika Ivana Mršnika. V nirski knjižnici pa bo po prazn1' kih, 3. decembra ob 16. uri, srečo-' nje z ilustratorjem Marjano**1 Mančkom. V Radovljici se bodo za prazntlc sešli v osnovni šoli A. T. Linharta-Nastopili bodo člani šolskega fciM* turnega društva, pianistka Mart1' na Pfeifer in komorni z°° A. T Linharta. Na koncu bo Alm^a priredila modno revijo. Prikazalo bo modele, nagrajene na beogra]' skem sejmu mode. Cicibane bodo sprejeli med pionirje. Na Bledu bo KK SZDL priredil11 proslavo v četrtek, 28. novembra, ob 19. uri v gradu Grimšče. V četn hiši je odprta razstava JuW' ske Alpe v prvi svetovni vojni, f*1' hiatrična bolnica Begunje vabi nO koncert kvinteta bratov Zupan v sredo, 27. novembra, ob 18. uri v dvorani bolnice. V četrtek, 28. n°' vembra, bodo v sindikalnem doMu v Kropi odprli razstavo lovskih tfO' fej kroparske Lovske družine, J ""V »vi vvwi vr*« uv/L/orvc Lir U« i"' » slavi 40 let delovanja. Razstava b° odprta do 2. decembra, vsak dafl med 10. in 18. uro. Na predvečer praznika repub^ ke, 28. novembra, ob 17. uri, se b°' do na svečaiiosti v galeriji loškc9a. gradu zbrali Škofjeiočani Ob ie) priložnosti bodo podelili priznan]* občinskega odbora ZZB Skofja fca, državna odlikovanja in nagra'^ de šolarjem, ki so sodelovali v nO' tečaju 40 let svobode. V kulturne ^ programu bodo nastopili Gorenj6' vaški oktet in učenci škofjelošk^ glasbene šole, prebrali pa bodo & di nagrajene spise loških šolarje^-V četrtek ob 18.30 tudi v Tržič", pripravljajo slovesnost. V osnovi šoli heroja Grajzerja bo v okvi1* praznovanja srečanje glasben1^ amaterjev Tržiča. Podelili bodo di državna odlikovanja. KROPA - V soboto, 30. nove* bra, ob 19.30 bo v Kropi konC& pevskih zborov slovenskega P*?^ svetnega društva Radiše. Nastop1 bodo moški in mešani pevski zbO ter fantovski oktet. Koncert posvečen dnevu republike. SKOFJA LOKA - V sred* 27. nooembra, ob 18. uri bodo v 9 0 leriji na loškem gradu odprli Per občinsko razstavo fotografij in Z,, vo občinsko revijo amaterskega r ma. Po otvoritvi razstave in P^ jekciji filmov bodo nn HornO1 pripravili še delovni razgovor. Gorenjska pred praznikom 3. stran mmmm^iGLAS ČAS,KI PRIHAJA,BO ZA ZVEZO KOMUNISTOV IZREDNO ZAHTEVEN Jože Košnjek Boris Bavdek Pogovor z Borisom BAVDKOM, sekretarjem medobčinskega sveta Zveze komunistov za Gorenjsko "^kateri komunisti podlegajo kratkoročnim interesom in željam ozkih okolij. Kazmere takšnega obnašanja ne dopuščajo več. Ljudje ocenjujejo uspešnost Zveze komunistov tudi po sposobnosti, premagati te interese. To je v bistvu sakodnevni izpit komunista in njegove organizacije,« poudarja Boris Bavdek • Za Zvezo komunistov bodo v Prihodnjem obdobju priprave na kongrese prevladujoča nalo-8*> Kako se bodo gorenjski komunisti vključili v priprave na h°ngrese in v oblikovanje dokumentov 10. kongresa ZKS in 13. K°ngresa ZKJ? »Zveza komunistov na Gorenjcem se je že in se bo še ustvarjalno vključila v oblikovanje dokumentov obeh kongresov. Zelo Pomembno je, da v teh razpravah Pademo do prave ocene stanja in đa predvsem opredelimo tudi ^roke, zakaj smo se znašli v ta-*° težkem gospodarskem položaju- Obe poročili (za Zvezo komu-nistoy Slovenije in za Zvezo komunistov Jugoslavije) morata da-u takšno poenoteno oceno, ki bo la-hko tudi osnova oblikovanju resolucij, v katerih bodo opredelje-n* cilji in naloge Zveze komunistov v naslednjem obdobju. Med Pripravami na kongrese bo nujno pogovoriti tudi na mnoga statusna vprašanja in Zvezo komunistov organizirati tako, da bo sposobna zagotavljati poenotenje stališč in njihovo učinkovito ures-aičevanje. Pomembno delo nas caka pri kadrovski prenovi organizacije. Smo v obdobju, ko bodo vodilne funkcije v velikem številu ^Pustili ljudje, ki so imeli pomembno vlogo v naši revoluciji in P0vojni izgradnji. Enake naloge oodo v tem obdobju imele tudi Fogramskovolilne seje osnovnih ln občinskih organizacij ZK. Dogovorjeni smo, da bodo program-SKovolilne seje osnovnih organi-*?cij še letos, občinskih organiza-Cl3 pa do konca februarja. V tem razgibanem in zahtevnem času čakajo komuniste še Qruge naloge. n Prva skupina nalog je poveza-,a 2 ustvarjalnim sodelovanjem °uiunistov pri pripravah in spre-rr!mU razlicnih planskih doku-j^Utov, tako dolgoročnih, sred-^er°čnih in planov ter resolucij £ leto 1986. V drugo skupino na-8 tega obdobja sodijo razprave v Uložnih spremembah v politiku1 sistemu. V kratkem bodo ojavljeni ustrezni dokumenti in Ugotoviti bo treba široko javno ^Pravo med vsemi ljudmi, ne Pina° med komunisti. Tretja sku volihfa^°^ soc** v okvir PriPrav nj ^^e. ZK ima kot vodilna idej ^PoHtična sila v okviru SZDL Ho ^olitvah še posebne odgovor-SjC ^D vsem tem pa mora biti df/ Ustvarjalna pri premagovanju vliat enin Protislovij in zagota-cem Uresuičevanje sklepov obeh in i alnih komitejev ter sklepov iti omeritev občinskih komitejev osnovnih organizacij Zveze ko-leunistov. V mislih imam 13. in £K<,Seio CK ZKJ, plenum CK l0e^ 0 aktiviranju lastnih sil, na-JJJL8 P°dročja družbenih dejaven* itd" Komunisti se bomo kot 1 drugih družbenopolitičnih organizacij vključevali tudi v pripravo kongresov teh organizacij. Skratka, obdobje, ki prihaja, bo politično izredno intenzivno in zahtevno za Zvezo komunistov, da se bo ponovno potrdila kot vodilna idejnopolitična sila.« Na Gorenj skem skoraj 11.000 komunistov • Zadnja seja CK ZKJ je temeljito ocenjevala sestavo članstva ZKJ. Kako množična je Zveza komunistov na Gorenjskem, kakšna je njena socialna sestava in kakšno je gibanje članstva? O tem je včeraj razpravljal tudi medobčinski svet ZKS za Gorenjsko. »Najprej glavni podatki. Na Gorenjskem je bilo konec junija letos 10.731 komunistov, od tega v kranjski občini 4481, v jeseniški 2304, v radovljiški 1084, v škofjeloški 1349 in v tržiški 793. 3228 je žensk, 1380 komunistov je mlajših od 27 let, 3117 jih je starih od 28 do 35 let, 2356 jih je starih od 36 do 45 let, 1796 jih je starih od 46.do 55 let in 2082 nad 55 let. Med zaposlenimi je 8579 komunistov. Od njih jih ima 1967 visoko in višjo izobrazbo, 2681 srednjo, 350 komunistov ima visoko kvalifikacijo, 2082 jih je kvalificiranih, 637 jih je nekvalificiranih, ostalih pa je 862. Mogoče še podatek, da je v Zvezi komunistov 14 zasebnih kmetov, 63 obrtnikov, 1673 upokojencev in 205 dijakov in študentov. Podatki povedo, da je na Gorenjskem delež komunistov med prebivalci nekoliko nižji kot v Sloveniji (SRS 6,4 odstotka) in da je pod republiškim povprečjem tudi delež članov ZK med zaposlenimi. Zlasti nizka vključenost zaposlenih v Zvezo komunistov je v škofjeloški občini.« • Kako komentiraš podatek, da se je na Gorenjskem število komunistov od leta 1982 do konca letošnjega junija zmanjšalo za 241? »V tem bodobju je bilo izključenih 189 članov, črtanih 260, 346 pa jih je izstopilo na svojo željo. V Zvezo komunistov je bilo v tem obdobju sprejetih 554 novih članov. Največji delež odpade na delavce (252) in na mlajše od 27 let (230), ostali pa so iz drugih statističnih kategorij. Število komunistov se je torej zmanjšalo za 241.« Izrazitejša idejnopolitična diferenciacija »Podatki kažejo, da je prišlo zlasti leta 1983 do izrazitejše idej-nopolitične diferenciacije med komunisti. Med vzroki za izključitve prevladujejo nespoštovanje statuta, neizpolnjevanje nalog in delovanje v nasprotju s stališči in sklepi partije. Neaktivnost, neplačevanje članarine in neudeležba na sestankih so najpogostejši vzroki za črtanja. Kot vzroki za izstope pa so najpogosteje navedeni višina članarine, slabi medsebojni odnosi, nezadovoljstvo s sposobnostjo Zveze komunistov pri premagovanju družbenih protislovij in drugi vzroki. Nedvomno bo na gibanje partijskega članstva tudi v prihodnje najbolj vplivala učinkovitost in sposobnost Zveze komunistov pri premagovanju družbenih protislovij nasploh ter še zlasti v temeljnih organizacijah in skupnostih. Idejnopolitična diferenciacija bo vsekakor prisotna tudi v prihodnjem obdobju. Upoštevajoč Gorerijsko kot izrazito delavsko okolje ter naravo Zveze komunistov kot avantgardne politične sile delavskega razreda bo morala ZK okrepiti aktivnosti, da se bo še bolj usidrala med delavstvom, mladino in ostalimi strukturami.« Znanje in tehnologija sta prihodnost Gorenjske • V odgovoru na prvo vprašanje si omenil naloge komunistov pri pripravi planskih dokumentov. Zadnje čase intenzivno potekajo razprave tudi o osnutku dogovoru o temeljih planov gorenjskih občin do leta 1990. V osnutku je še posebej izrazita potreba po prestrukturiranju gospodarstva, ki naj bi Gorenjski odprlo nove možnosti razvoja. »Analiza gorenjskega gospodarstva je pokazala v primerjavi s slovenskim nadpovprečni delež industrije, ki ustvarja okrog dve Boris Bavdek je Kranjčan, rojen 10. novembra leta 1950. Zadnja pol leta opravlja funkcijo sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Po poklicu je diplomirani pravnik. Pred tem je bil sekretar izvršnega sveta kranjske občinske skupščine, v letih 1978—1981 predsednik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, član CK ZKS od leta 1978 dalje in izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Pred izvolitvijo za sekretarja MS ZKS za Gorenjsko je bil zaposlen v republiškem štabu za teritorialno obrambo SR Slovenije. tretjini dohodka. Njen razvoj je bil v preteklosti ekstenziven ob visoki stopnji zaposlovanja. Zato je prihodnje srednjeročno obdobje skrajni čas za uveljavitev kvalitetnejših dejavnikov razvoja, zlasti znanja in tehnološkega napredka. Še zlasti dvoje je treba upoštevati pri načrtovanju razvoja: primerjalne prednosti, ki se kažejo v delovni usposobljenosti, sedanji gospodarski in industrijski sestavi ter tudi zemljepisni legi, in omejitvene faktorje, kot so kadri, prostor in varstvo okolja. V razpravah je prišlo do prevladujoče ocene, da bi bilo nesmotrno ali celo škodljivo prestrukturiranje po dejavnostih. Tekstilna, čevljarska, lesna in druge industrijske veje imajo spoštljivo tradicijo, delavci dobro obvladajo svoje delo. njihova učinkovitost in kvaliteta dela pa se potrjujeta na konvertibilnih trgih. Drugače je s tehnologijo. Oprema industrije ima visoko stopnjo odpisanosti. Nadomestiti jo bo treba s sodob-nimi.računalniško vodenimi procesi, robotiko. Prestrukturiranje naj bo torej predvsem tehnološko s ciljem, da z manj, vendar stro-kovnejšimi delavci, z racionalnejšo uporabo energije, z uvajanjem ekološko čistejše tehnologije izdelamo več zahtevnejših in kvalitetnih izdelkov, ki bodo uspešni na konvertibilnih trgih. Planski dokumenti med drugim še posebej poudarjajo tudi razvoj turizma, zlasti v radovljiški in jeseniški občini, hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, tako družbenega kot zasebnega, kvalitetnejšo trgovsko ponudbo in živahnejšo kmetijsko proizvodnjo, ki zadnja leta stagnira.« Največje naložbe so na Gorenj skem »Sedaj na Gorenjskem uresničujemo tri največje slovenske naložbe: elektrojeklarno na Jesenicah, ki naj bi bila končana 1. februarja leta 1987, uvedbo novega sistema telefonije v Iskri Telema-tiki in veliko naložbo v Gorenjskem tisku. Vlagajo tudi v tradicionalnih industrijah (tekstilna, lesarska, obutvena), tudi s pomočjo tujih posojil. Pred nami je velika naložba v karavanški predor, ki bo skupaj s spremljajočimi dejavnostmi tvoril pomembno možnost za razvoja. Obetajo se vlaganja v turizem. Od skupnih jugoslovanskih planov kar trije segajo nu Go- renjsko. To so elektrogospodarstvo, pošta in železnica. Od 13 skupnih jugoslovanskih programov pa jih bo vsaj devet zadevalo Gorenjsko (lesarstvo, obutvena industrija in podobno). Naložbeni dinar bo treba zagotoviti tudi v kmetijstvu in trgovini. Ob tem pa poudarjamo, da bo nujno kljub omejenim naložbenim možnostim zagotavljati usklajen razvoj družbenih dejavnosti kot so šolstvo, zdravstvo, stanovanjska gradnja in podobno, saj so neločljiv razvojni dejavnik. Poskrbeti bo treba, da bodo te dejavnosti sodobno opremljene.« Škodljivi ozki ali celo osebni interesi • V preteklosti je Zveza komunistov na Gorenjskem pripravila več problemskih konferenc za posamezna področja, kot na primer agroživilstvo, energija in podobno. Vedno ni bilo uspehov. Kje so po tvoje razlogi za to? »Zveza komunistov bo tudi v prihodnje kot idejnopolitična sila sprotno ocenjevala idejnopoliti-čne vidike razvoja in s svojo mobilizacijsko vlogo prispevala k reševanju odprtih vprašanj. Tudi s problemskimi konferencami po dejavnostih skuša prispevati k poenotenjii ciljev in doseganju boljših rezultatov. Vedno pri tem nismo bili uspešni tudi zaradi tega, ker tudi nekateri komunisti podlegajo kratkoročnim interesom in željam ožjih okolij. Razmere, v kakršnih smo sedaj, takšnega obnašanja ne dopuščajo več. Ljudje ocenjujejo uspešnost ZK predvsem na osnovi njene sposobnosti, da te interese premaga in odpira perspektive razvoja. To je v bistvu vsakodnevni izpit komunista in njegove organizacije, ki ga morata polagati pred delavci. Prav tu bo najizrazitejša idejnopolitična diferenciacija med komunisti. Ocene o slabem političnem razpoloženju med ljudmi, celo apatiji, občutku nemoči, ki so zelo pogoste v različnih okoljih, se bodo spremenile le v primeru, če bomo zbrali vsi skupaj, predvsem pa komunisti, dovolj moči za zaustavitev neugodnih gospodarskih gibanj in zagotovili razmere za hitrejši razvoj, za boljše delo in večjo blaginjo. Prepričan sem, da smo to sposobni. Ob tej priložnosti čestitam Gorenjcem ob 29. novembru, prazniku republike!« ^°ena: lani dobro te^rQv je zima letos precej pohi-pre' paradi varnosti ne bi smeli Soljcf . Varčevati s pravočasnim Ših n^em nekaterih najnevarnej- °estnih odsekov P°di ~~ ^ prostorih Cestnega P°di r ?° Predstavniki vodstva V{*i4h in toztla Vzdrževanje in stavir° cest minuli četrtek pred-skun gorenjskim občinskim k°rnuStim zaceste- UNZ KranJ, špek -a^nim organizacijam in in-$k,e ^.^kim službam načrte zim-fizir .ZDe na gorenjskih katego-arUn cestah. Hkrati pa so ocenili zimsko službo v minuli zimi. Ocenili so, da je cestna služba na gorenjskih cestah lansko zimo dobro opravila delo. Nekaj izjem sicer ne govori v prid takšni oceni. Prav te pa bi morale biti izhodišče, da bi bilo letos še boljše, so se strinjali na posvetu. Vendar kaj dosti več od pluženja in čiščenja cest po že utečenem vrstnem redu ni moč pričakovati. Posebno še, ker je letošnja zima pohitela. Vzdrževalci pa so se s soljo oskrbeli v glavnem na podlagi lanske zime, ki je bila dokaj huda, vendar ne tako zgodnja. Na težave zaradi pomanjkanja soli so opozorili predstavniki kranjske komunale, ki so, kot kaže, zamudili načrtovano preskrbo iz Tuzle. Zadevo zdaj rešujejo. Vsi vzdrževalci po vrsti pa so ugotavljali, da je njihova že tako stara oprema in mehanizacija letos samo še za leto dni starejša. Več si s tem v zvezi obetajo v prihodnje na podlagi dogovorov z občinskimi skupnostmi za ceste, ki naj bi namensko izločile nekaj denarja za nakup vozil in mehanizacije za zimsko službo. Novost letošnje zimske službe na Gorenjskem, kot so napovedali, bodo urejena začasna mesta za izločanje težkih vozil med dolgo- trajnim sneženjem. Ta novost pa je povezana tudi z napovedjo, da se bo med letošnjo zimo kaj hitro lahko zgodilo, da bodo morali med čiščenjem in posipanjem za nekaj časa zapreti posamezne (tudi pomembne) cestne odseke. Vzdrževalci so namreč še posebej poudarili, da to dopušča tudi zakon. Druga novost ob daljšem sneženju oziroma že kar v izrednih razmerah pa bo vključevanje dodatnih voznikov s pomočjo štabov civilne zaščite. Predstavnika UNZ Kranj sta se strinjala s predloženim načrtom, menila pa sta, da bi bilo kljub varčevanju na posameznih kri- tičnih odsekih potrebno pravočasno predhodno soljenje. Takšna mesta, kjer je poledica reden in pogost pojav, so na gorenjskih cestah dobro poznana. Ob ugotovitvi, da se na cesto podajamo le z opremljenim vozilom za zimske vozne razmere, pa je bila še kako utemeljena pripomba, da bi v av-to-moto društvih morali bolje poskrbeti, da bi vozniki znali nameščati snežne verige. O tem, da se cestarji in vzdrževalci pločnikov ne bi med sneženjem nenehno zasipavali, pa naj bi v prihodnje razmišljali predvsem projektanti. A. Žalar GLAS 4. STRAN Zakaj Bohinjci ne marajo vikendašev TOREK, 26. N0VEMBRA1M! V BOHINJU JE LEPO, TODA TEŽKO JE TAM ŽIVETI Marija Volčja* Bohinj je lep, tako lep, da je prevzel že Prešerna, ki je zapel slavospev obali Bohinjskega jezera in slapu Savica. Bohinj je lep za vse, ki hodijo tja počivat. Bohinj je seveda lep tudi za domačine, toda bohinjski vsakdan je trd že od nekdaj. Danes nič manj. Prišleki in domačini se često gledajo postrani, ni koristnega sožitja. Mnoge je pač privedla sla po svojem koščku Bohinja, po počitniški hišici v najlepšem kotičku. Domačini pa seveda nočejo postati domorodci v rezervatu, žele si napredek, lepše in boljše življenje. Tako se krešejo iskre. Bohinj je slovenski, ko gre za ohranitev njegovih lepot, prav nič pa ni slovenski, ko je treba tam kaj narediti. Bohinjci celo pravijo, da je Bohinj pastorek radovljiške občine. Da morajo nenehno čakati, kdaj bodo na vrsti. Bohinj nima jasno začrtane razvojne poti, zato hotelirji tišče k jezerski obali, varstveniki okolja pa jih pode v Bohinjsko Bistrico, kjer namesto hotelov grade počitniška stanovanja, ki domačinom ne bodo prinesla pravega zaslužka. Na Beli je zmanjkalo asfalta Včasih so Bohinjcem očitali, da se prepirajo med sabo, da se ne morejo dogovoriti, kaj bi radi. Zdaj jim ne več, saj so v Bohinju tako enotni, da bi bili takšni očitki že smešni. O vsem se pogovorijo skupaj, vse krajevne skupnosti, vsi krajevni dejavniki z združenim delom vred. Zadnja leta so jim pravili, naj počakajo, da na Bledu postore najnujnejše. Razumeli so, počakali. Toda zdaj so na vrsti Lesce. Bohinjci pravijo, da v osnutkih občinskih planov ni niti tistih stvari, ki so dolg preteklosti. Teh dolgov pa je kar nekaj. Začnemo lahko pri novi telefonski centrali v Bohinjski Bistrici, saj stara posebej v zimski sezoni ne more več potešiti želja po telefoniranju. Bohinjsko združeno delo je dalo denar za prostor, zbraii so 12 milijonov dinarjev. Zdaj pa vse kaže, da bo prostor ostal prazen. Cesta na Ravne je bila že v dveh srednjeročnih planih, deloma so jo uredili sami, ostal pa je odsek, ki zahteva več denarja. Usodo prestavljanja iz petletke v petletko ima tudi obnova ceste od Bohinjske Bistrice do Ukanca in od tam položitev asfalta do Savice. Kot da ljubiteljev Bohinja ne moti krpa pri krpi ter makadam do Savice, ku mu Bohinjci pravijo kar slovenska sramota. Več let je bila v načrtih tudi cesta Mrzli studenec—Koprivnik, zdaj je vržena ven. Bohinjci pravijo, da je povsem nesprejemljivo, ker so bohinjske ceste v osnutku načrtov napisane šele pri drugi različici, ki je seveda povezana z večjim prispevkom za ceste. Mar ne bodo vsi drugi glasovali za prvo, Bohinjci pa bodo ostali sami. To je toliko bolj nesprejemljivo, ker je bohinjsko združeno delo prispevalo 100 milijonov dinarjev za gradnjo ceste pri Bohinjski Beli. S tem denarjem bi lahko popravili veliko cest v Bohinju. Letošnje krpanje cest zato lahko uporabimo kar kot prispodobo za bohinjske tegobe. Pri Beli je zmanjkalo asfalta, saj so krepko polepšali Bled, ki je pred sezono imel dva visoka obiska. Na čistilno napravo so mislili že pred desetimi leti Čistilna naprava v Bohinjski Bistrici je bila v načrtih zapisana že pred desetimi leti. Zdaj je le omenjena v dolgoročnem načrtu, v srednjeročnem je ni več. Domačinom res ne moremo očitati, da jim je vseeno, kakšna je Sava in kako je umazano jezero. Če je slovenska javnost zagnala tak hrup ob sporni cesti, ki je pot in ne cesta, naj ga zažene zdaj .ko gre za ohranjanje čistih voda, pravijo Bohinjci. Vsi stanovajnski bloki, ki so bili v zadnjih desetih letih zgrajenih v Bohinjski Bistrici, so brez greznic, odplake tečejo naravnost v Savo, saj so računali na čistilno napravo. V Ukancu je 85 počitniških hišic in 27 počitniških domov, iz vseh se odplake stekajo naravnost v jezero. Tudi čistilna naprava pri hotelu Zlatorog dela slabo. Zgrajena je bila kanalizacija od Mladinskega doma do Ribčevega laza, nihče je ne uporablja. Torej ni nič čudnega, če vodarji ugotavljajo, da je jezero onesnaženo, že 10 odstotkov pod dovolje no mejo. Domačini sami pravijo, da Sava ni več bistra, da je struga že poraščena, zelena. Kakšna pa naj bi bila, če mora požreti toliko odplak! Tudi s turizmom imajo slabe izkušnje Tudi v pogledu turizma razvoj Bohinja ni jasno začrtan. Domačini se zavzemajo za kvalitetni, stacionarni turizem, ki bi jim prinesel zaslužek. Radi bi videli, da bi v Bohinju gradili hotele, posebej v Bohinjski Bistrici, s čimer bi ohranili lepote jezera, hkrati pa bolj izkoristili smučišče na Kobli. Toda hotelirji tišče k obali jezera, kolikor je sploh želja, da bi investirali v Bohinju. Alpetor je deležen hudih kritik; Bohinjici se vse bilj ozirajo na Bled, kjer turizem prinaša veliko več denarja. Prav zanimiv je podatek, da se kar 40 gostinskih delavcev iz Bohinja vozi na delo v blejske hotele, da seveda ne govorimo o tem, koliko si jih je poiskalo delo v tovarnah. Ali res lahko Bohinjcem očitamo, da nočejo biti natakarji in kuharji? Če to nočejo biti doma, radi pa so na Bledu, je z bohinjskim turizmom res nekaj hudo narobe. Namesto da bi gradili nove hotele, grade počitniška stanovanja, ki nam ne bodo dala pravega zaslužka, pravijo Bohinjci. Še vedno je dosti želja po počitniških domovih, tudi počitniške hišice še rastejo, celo tam, kjer ne bi smele. Predlagali so, da bi Bohinj dobil vsaj tisti denar, ki ga vikenda-ši kot davek plačajo občini. Toda pobuda je bila odbita. Morda bi domačini gledali vikendaše malce manj postrani, če bi vsaj s tem dinarjem lahko kaj naredili v kraju. Ko bi vsaj trgovci imeli več posluha in ne bi ob sobotah, ko pridejo vikendaši, nenehno manjkalo kruha, mleka ... Vsi otroci so rekli, da bi bili radi doma Ko so napravili anketo med osmošolci bohinjske osnovne sOr le, so prav vsi otroci napisli, da bj radi ostali v Bohinju. Vendar jift bo kdo vekoliko končno le odšlp-Najprej se bodo vozili na delo tja do Jesenic, nato bodo nekateri ostali tam, drugi bodo obsojeni na večurno pot na delo. Poln vlak W trije avtibusi vsako jutro odpelji jo proti Jesenicam. Turizem ne more biti edina razvojna možnost Bohinja, vsi paC ne bodo gostinci. Delo dlje od Bohinjske Bistrice je za prebivalce odmaknjenih, hribovskih vasic tako rekoč nedosegljivo, saj je ze pot v dolino dolga. V bohinjskih obratih LIP ne bodo več zaposl£ vali, Bohinjci so vse bolj žele kakšno novo, seveda čisto tovarno. Časi so težki, za Bohinj dvakrat težki. Najlepše je to moč ponazoriti s tem, da izgubljajo droO' ne stvari, ki pa jim veliko Pon?^ nijo. Petindvajset let so labK° stvari v zvezi s socialnim zavarovanjem urejali v Bistrici, zdaj jn* grozi, da bo treba na pot v RadOv' ljico. Res, kaj je ceneje: da va°x9'' jo vsi Bohinjci hoditi tja ali da en delavec enkrat na teden pride v Bohinj? SMUČARJI SE SPOGLEDUJEJO Z VRŠIČEM Darinka V neposredni bližini — 20 kilometrov daleč — ima Kranjska gora hudo konkurenco. Beljak ima 18.060 hotelskih in penzionskih ležišč, le uro vožnje z avtomobilom iz Kranjske gore Avstrija in Italija ponujata skupaj 200.000 turističnih ležišč. Njihova zimska ponudba je neprimerno boljša, prožnejša in bolj prilagodljiva, zato se Kranjska gora resno in zavzeto pripravlja na razširitev in obogatitev svoje turistične ponudbe. Zdaj ima štiri sedežnice in 14 vlečnic na 810 metrih nadmorske višine, na pobočjih leži sneg do 90 dni. Razumljivo je, da se vedno bolj spogleduje z bližnjim Vršičem, kjer leži snežna odeja do 150 in več dni. Sistem vršiških žičnic zato počasi, a vztrajno prihaja tudi v dolgoročne občinske plane. Ideja Vršiča oživlja vedno bolj tudi zato, ker na nobeni mednarodni kandidaturi za večja tekmovanja Kranjska gora nima kaj iskati, če ne bo ponudila tudi visokogorskega smučarskega zaledja. Na olimpiado treh dežel lahko kar pozabi, če ne bo sedežnic v dolini Klina »n Vržiša. NAČRTI SO JASNI: DVOSEDEŽNICA KLIN DO KOČE NA GOZDU, m T,rA DVOSEDEŽNICA KOČA NA GOZDU DO ERJAVČEVE KOČE, DVOSEDEŽNIK KAMNITNICA IN VLEČNICA KLIN. GRADNJA: VSAJ DO LETA 1990. Ovire so znane: Vršič leži v osrednjem območju Triglavskega narodnega parK y kjer je prepovedana vsaka gradnja. Kranjska gora upa na spremembo zakon3 dokazuje, da bo brez Vršiča životarila, varstveniki so že zdaj pripravljeni z ^ vsemi sredstvi braniti visokogorski alpski svet. Denarja kajpak ni v izobilju** se bo Kranjski gori nudila možnost za večjo kandidaturo, tudi denar ne bo nepremostljiva ovira. Tedaj pa bo završalo, tedaj se bo dokazovalo. Samo zato, ker vse do danes ne ^ vemo, ali bi varovali, uničevali ali prodajali. Zato, ker ne znamo hkrati varov* in dobro prodajati. Vid Černe, Kranjska gora: na Vršiču se smuča in se bo smučalo Vsakemu domačinu je težko govoriti o gradnji vršiških žičnic. Kdor gleda na predvidene gradbene in krčitvene posege v dolini Pišnice z ekološkega in naravovarstvenega stališča, se mu le-ti upirajo, ker v bistvu vidi prestavitev zimskega vrveža z vsemi neljubimi posledicami do okolja v dolino od Klina do Vršiča. Z izsekom večjih gozdnih površin za-smučarsko progo in smučišča, s postavitvijo ustreznih žičnic in spremljajočih objektov bi bilo bistveno porušeno naravno ravnotežje rastlinstva, živalstva in vsega okolja. Večini Slovencev, kot narodu gorohodcev in ljubiteljev nepokvarjene narave, se to upira, posebno še, ker vršiški projekti niso bili še nikdar predstavljeni in pojasnjeni širši javnosti. Vendar pa se kranjskogorsko in vse gornjesavsko turistično gospodarstvo vse bolj ozirata proti svojemu visokogorskemu zaledju, ki naj bi reševalo prostorsko stisko smučišč in nudilo vsako leto zanesljivo snežno odejo. Tako bi turizem s svojo reklamo in propagando lahko ponudil smučanje od 810 do 1600 metrov nadmorske višine že od novembra do pozne pomladi. Vsa smučišča pod tisoč metri nadmorske višine veljajo namreč v Evropi kot nezanesljiva in zaradi tega manj zanimiva. Velja pa omeniti, da se je na Vršiču že od nekdaj smučalo, se smuča in se bo smučalo, vendar nenadzorovano, neurejeno in nezavarovano. Za morebitne nesreče ali snežne plazove nihče ne odgovarja. Smučarsko urejen Vršič ne more biti samemu sebi namen. Kadar bo, če bo, naj bo posledica nujne potrebe zimske rekreacije naših smučarjev in usklajene rasti Kranjske gore s svojo okolico na vseh področjih gospodarstva, ne le turizma. Do katere stopnje razvoja pa naj se Kranjska gora razvija skladno s svojimi naravnimi danostmi, žal do danes še nihče ni vedel povedati, niti jo vgraditi v njeno okolje tako, da bo ostala idilična alpska vas kot poživitev in ne kot nasprotnik Triglavskega narodnega parka. Ivan Fabjan, direktor Triglavskega narodnega parka, Bled: Triglavski park ni formalnost Zakon o Triglavskem narodnem parku prepoveduje gradnjo smučarskih prog in žičnic v osrednjem območju narodnega parka, medtem ko to ne velja za njegovo robno območje. Vršič z vso ožjo in širšo okolico, kjer naj bi bilo urejeno smučišče, v celoti leži v mejah osrednjega območja narodnega parka. Ta gradnja je v izrecnem nasprotju z zakonom in pomeni njegovo neposredno kršenje. Vsakršen plan je zato neveljaven, saj zakon ni bil sprejet zato, da ga spoštuje in uresničuje le delovna organizacija Triglavski narodni park. Naša ustanova je že dala stališče in pripombe na osnutek dolgoročnega plana občine Jesenice do leta 2000, ki med drugimi prostorskimi posegi omenja tudi možnosti Vršiča. Izjemna obravnava za posege-nasprotne določilom zakona ? TNP, ki naj bi jih dajala skupi** na SRS, pa ni bila do zdaj z ni#" mer sprožena. Menimo, da bi H zato morala ustaviti tudi pripraVf vseh izvedbenih načrtov za gra°/ njo smučišča in žičničarskega s1' stema, dokler ni sprejeta ustre/ zna odločitev republiške skupŠC1' ne za pripravo vsestranskih načrtov in preverjanja ustreznosti Jfl ga posega, kar bi bilo podlaga z* izjemno obravnavanje. Sedaj P9 se družbena sredstva negosp0] damo trosijo za načrte in razgj*' šajo kandidaturo za smučarsK* tekmovanja, ki naj bi vključeval* tudi vršiška smučišča. Predhodne pa niso bila sprejeta temelj0 stališča o takem posegu. Vsakršno pozitivno obravnava nje izjem od zdaj predpisane urCj ditve bi sprožilo plaz takih ^ drugačnih zahtev po podobnih i* jemah drugod v območju nar°f nega parka. Kratkovidna politi* bi pripeljala do razvrednotenj narodnega parka in ga spremen la v formalno farso, ob vsebin skem izigravanju temeljnega V0' ma narodnih parkov. knjiga, spoštovana in draga Danica Zavrl - Žlebir Mesec knjige, ki ga je te dni praznično zaokrožil slovenski knjižni sejem, nas „ znova sili k razmisleku o knjigi. Kulturni poslanki, ki ima med ^ovencii ze stiristoletno tradicijo, ob takih priložnostih radi pritikamo zveneča imena, v vsakdanjiku pa ima mnogo manj zavidljiv položaj. Pa ne med bralci, ki jim se vedno pomeni veliko kulturno vrednost, čeprav v pehanju za gmotnimi dobrinami duhovno izgubljajo prednost. Bolj nas skrbi, ker knjiga postaja draga, obremenjena z visokimi obrestnimi merami, neučinkovito subvencionirana, zaradi cesar je bralcu dostopna in med mnogimi ljudmi le stežka opravlja svoje kulturno m P*osvetljensko poslanstvo. Razdrobljeno založniško, ki zaradi organizacijske ^ _ šibkosti in programskih neusklajenosti nič ne prispeva k pocenitvi knjige, ^skarne, ki so opremljene za tiskanje knjig petdesetmihjonskega naroda, le od Nige ne morejo živeti. Še manj lahko od knjige živi avtor, pisatelj m pesnik. Z bornim honorarjem, v katerem bo kmalu večji delež namenjen tipkanju kot pa snovanju, mu jemljemo vrednost in motiv za umetniško ustvarjanje. Veriga knjižnih ustvarjalcev, od pisca, založnika, tiskarne do prodajalca, naj bi resnično bila veriga, ki nosi kulturno poslanstvo. Tako pa se njen osnovni namen v tej verigi vse bolj izgublja, vse bolj iz duhovne vrednote postaja tržno blago. Nedvomno je knjiga tudi to, vendar ji danes tržne razmere niso naklonjene, njihove posledice pa so lahko usodne. Majhen narod smo in knjiga veliko pripomore k oblikovanju narodove zavesti, ne le k njenemu preživetju, temveč tudi k bogatenju. Trg bo v prihodnje knjigi še manj naklonjen, zato ji mora biti tembolj naklonjena kulturna politika. Iz družbenih sredstev bi morali več dajati za knjigo, pa naj so nam v teh razmerah druge dobrine, zlasti gmotne, še tako pomembne. Samoniklo ljudsko pripovedništvo ima obilo bralcev za*redi šestdesetih let je znova azivela knjižna produkcija založ-£ Kmečki glas, ki jo je leta 1943 j>snoyal Juš Kozak. Oprla se je na JJJ. stebre samoniklega ljudskega jjipovedništva, Magdo Stražišar, *u«o Krvino in Ivana Sivca. Spr-na ¥ zal°žba izdala po tri knjige J* leto, zdaj jih leposlovna bera g!sega osem do deset. Naklada, ^JUjoč velikemu povpraševanju in JJV/ti akviziterski prodaji hitro TOide. Zlasti sta se bralcem priljubi11 avtorici Joži Munih-Petrič in agda Stražišar, med uspešnica-5^. Pa so tudi dela Ivana Sivca, *ll*e Krvine, Anice Zidar, Jane-q* SvaJcnerja, zadnje čase tudi ienjca Janeza Zupana. k«ia! se koncept knjižne zbirke S£^8a £lasu spreminja. Ha-t*em • ■°mači3sko povest še vedno ve i 3ej0, a so temu žanru dali no-2aio?aZne možnosti. V zbirke so sio i ^ dela vrhunskih profe- onalnih avtorjev, denimo Mirni n2feixSkove« ki z delom Skobci a dolino nadaljuje Vigenjce, ro-r*rJ0 kroparskih žebljarjih. Lite-n^na bera Kmečkega glasa odlič-sknP°kriva Gorenjsko in Dolenj-Pov °^ tod Je več avtorjev, veliko V kJ*- zato tudi precej bralstva. Žb» °čern programu kani zalo-I* seči tudi na Primorsko (že le-u 2 romanom Šavrinke avtorja rna].ana Tomšiča, pravega bisera ^gičnega realizma) in v Prek-JJJJP (z Lainščkovim Cirkusa-^Hem, vernim naslednikom .^njČeve povesti). Odpirajo se Li *uJim mojstrom peresa (pri- Kli ie leto bodo izdali Londonov pJ£. divjine, ki je v Sloveniji izšel ftic* X°ino> PO vojni pa kot slikali vMikija Mustra). Posebno je deh£ba ^ečki glas naklonjena dai fantom, saj nosi levji delež iz-Vsi gramih prvencev, tretjino ^klM - enske produkcije. Tod je 111'že marsikateri prisateljski tej r^t. ki jih tudi med samorastni-Se ?e manjka. Posebej zadnje ča- 'Zstopa Ivanka Čadež. reea m blizu Je žanr' na kate" s *a Prisega založba Kmečki glas, gaJ 3e Prilagojen okusu preproste-1^' a Poštenega bralca. Teh je vedo '|e da knjiga težko najde pot bobra knjiga se utaplja v Poplavi Povprečja dt^JJ.tga, kulturna poslanka, v Stis1Dl.se nima mesta, ki ji gre. ^aih t J° ekonomske težave, v Hal m kulturni srenji je obsojena s?^^ostevilne naklade, s tem k aži in oddalJu3e množične-kuit, alstvu. Kakšna Je kn3'i8a-*Wrna vrednota, ujeta v primež *&.u5°mskih zakonitosti, v očeh ^0vmka, literarnega urednika Kmečki glas'Branka Gra" • Kakšno je mesto knjige med maloštevilnim narodom, ki pa je vendarle preplavljen z obsežno knjižno produkcijo? »V Sloveniji je prostora za tri dobre romanopisce, enega dramatika in enega scenarista. A le Društvo slovenskih pisateljev šteje 250 članov. Po eni plati imamo knjigo za tržno blago, po drugi pa ponudba tega blaga na tržišču daleč presega povpraševanje. Knjig je dovolj. Z neselektivnostjo smo naredili slabo uslugo zlasti dobri knjigi, nadpovprečnemu avtorju. Nekaj dobrih se namreč utaplja v poplavi povprečja. Kratko potegnejo avtorji s svojimi bornimi honorarji. Družba prizna strokovnost tistemu piscu, ki spričo svoje komunikativnosti uspe s knjigo prodreti na trg. Da pa med številnimi ne bi prezrli Kosovelov in Kafkov, ima družba še en korektiv, priznanja in nagrade. Ta dva elementa, komunikativnost in priznanje, naj bi bili tudi merili za avtorje. Kdor nima ne enega ne drugega, naj preneha pisati.« # Zakaj je knjiga tako draga? »Knjiga je bila vedno draga, odkar pa je tržno obremenjena s krediti, je še dražja. Stroški knjižne produkcije (že papir) so tolikšni, da nas ne rešijo niti visoke naklade. Knjiga je draga, slovensko tržišče pa majhno. Založbe pa vseeno ne zgubljajo upanja. Modro namreč .verjamejo, da bo pravi bralec knjigo kupil kljub ceni.« Kulturna skupnost Slovenije nameni 18 do 19 odstotkov svojega denarja knjigi. V finančno siromašni skupnosti, ki financira še toliko drugih dejavnosti, je to veliko. V družbi, kjer je knjiga draga, pa ta subvencija malo pomeni. Za slovenske kulturne potrebe bi potrebovali vsaj trikrat več denarja kot ga premorejo. Žal znaša izguba v kaki naši tovarni več kot vsa subvencija za knjigo, je poudaril na otvoritvi slovenskega knjižnega sejma tudi slavnostni govornik Franc Šetinc. Ne zavedamo se dovolj, da je izguba knjige pogub-nejša, kot pa če bi se morali odpovedati nedonosni in nesmotrni proizvodnji. Cankarjeva založba je ob jubileju, svoji 40-letnici, izdala »top listo« svojih uspešnic. Nesporni »bestsell-er« je Slovenska kuharica Felicite Kalinšek z naklado 170.100 izvodov in 13 izdajami. Med uspešnimi so tudi miniaturke Tristo narodnih, An-gleško-slovenski slovar in Slovar tujk, medtem ko so Prešernove poezije z 80.000 izvodi naklade in desetimi izdajami šele na petem mestu. Sledijo Nemško-slovenski slovar, Leksikon, Zakladi Slovenije, Kaj mora ženska vedeti o sebi in Doktor Živago. Najstarejša slovenska založniška hiša je Mohorjeva družba, ki je nastala leta 1852. Nekaj mlajša je Slovenska matica iz leta 1864. Pred vojno, leta 1938, so osnovali tudi Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, ki ima prav tako bogato knjižno produkcijo. Takoj po vojni so se rodile Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, založba Delavske enotnosti, Založništvo tržaškega tiska in Mladinska knjiga. mo doseči pomembnega poslanstva. S knjigo potrka tudi na najbolj zakotna vrata, kamor knjiga sicer ne bi prišla. Zlasti velik pomen ima ta način na podeželju, kjer knjigarne žive pretežno od papirničarstva in knjiga po tej poti ne pride pogosto do bralca.« Knjiga in bralci Dirka s časom, poklicna obremenjenost, skrbi, navezanost na druge medije (zlasti televizijo) so omajali položaj knjige med ljudmi. Vendar številne raziskave kažejo, da knjiga še vedno sodi v naš vsakdan. Zlasti med mladimi je trdno vsidrana. Lanska raziskava Raziskovalnega inštituta pri fa- • Na Slovenskem je kar 21 založb. Ni to preveč za našo majhno kulturno srenjo? »To ni nič narobe, kvečjemu prednost, saj pomeni pluralizem. Ne bremeni nas število založb, kajti režijski stroški zaradi naše številčnosti niso nič večji. Pač pa smo med kladivom in nakovalom števila avtorjev in števila bralcev.« • Ali obstaja razkorak med tržnim značajem knjige in njenim kulturnim poslanstvom? »Kdo naj presoja, kaj je kulturno? Le bralec. Bralci so trg. Ne smemo dopustiti, da bi o tem razsojal kdo mimo bralca.« • Kaj sodite o tako imenovani akviziter ski prodaji? »Etični moment takšne prodaje morda ni ravno pravšnji, pa ne zgolj zaradi zaslužka akviziterjev (od prodajne knjige ima ta 30 odstotkov, avtor največ 5), bolj zaradi nasilne metode. Toda kljub pomislekom akviziterstvu ne more- Prvakinja v dosedanji knjižni produkciji je nedvomno Mladinska knjiga s 6952 knjižnimi naslovi v skupni nakladi več kot 55 milijonov izvodov. Državna založba Slovenije je izdala 6713 knjig v nakladi 41 milijonov, Cankarjeva založba ju dohiteva z 2853 naslovi v 17 milijonov in pol izvodih. Na četrtem mestu je Mohorjeva družba, rekorderka v povprečni nakladi, sledijo založba Obzorja, Prešernova družba, Tehniška založba Slovenije, Borec in Pomurska založba. V Sloveniji je v štirih desetletjih izšlo 68.000 knjig v prek 300 milijonov izvodih, od tega dve tretjini naklade odpadeta na založbe. Večina knjig je izšla zunaj organiziranega založništva, le 25.000 naslovov v 21 slovenskih založbah. kulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani ugotavlja, da je med anketiranimi Slovenci 48 odstotkov takih, ki ne preberejo nobene knjige. Mladih od 18 do 25 let, ki ne berejo, je tretjina. Raziskava ne zajema mlajših, ki so najzvestejši prijatelji knjige, saj segajo po vseh zvrsteh, od leposlovja, poljudnoznanstvene literature dO obveznega šolskega čtiva in stripov, ki jim učinkovito nadomeščajo žepno knjigo. Razveseljivo je, da ima knjiga med njimi toliko privržencev, žalostno pa, da se veselje do branja z leti izgublja. Bralce je najti med vsemi sloji ljudi, le da jih je več med bolj izobraženimi in onimi z višjimi dohodki. Bralna kultura kaže na enoličen okus, saj se večina izreka za leposlovje, medtemkoimajapo-ljudnoznanstvena, strokovna in družbenopolitična knjiga manj privržencev. Najpogosteje beremo prevode tujih avtorjev, zanimanja za tuje jezično knjigo pa v omejenem slovenskem kulturnem prostoru ni. Tako gojimo izključno slovensko knjižno produkcijo. V tem smo povsem drugačni od, denimo, Fincev, ki so vajeni brati v dveh, treh jezikih, in izdaje v švedščini in angleščini poleg knjig v maternem jeziku niso nič izjemnega. Tam tudi milijonske naklade knjig niso redkost, pa čeprav ne sodijo med velike narode. Beremo, ker čutimo potrebo po knjigi, ker nam daje odgovore na številna vprašanja, ker širi obzorje in znanje, ker preganja dolgčas, ker tudi drugi berejo. Knjiga nas duhovno, čustveno, intelektualno, estetsko in etično bogati. Vajeni smo si jo izposoditi v knjižnici, kupiti in z njo dopolniti domačo knjižnico, dobimo jo od prijateljev v dar ali na posodo. Čeprav večina bralcev meni, da je knjiga predraga, pa je vendar nakup najbolj razširjen način, kako do knjige. To je pač najlagodnejša pot, zlasti če knjigo prinese na dom akviziter. Zakaj kupimo knjigo? Večino vodi ljubezen do te kulturne vrednote, druge spet želja, da bi otrokom ustvarili zgledno knjižnico in jim privzgojili bralne navade, tretje spoznanje, kolikšna je njena vrednost, četrte potreba po njej v šoli ali pri poklicnem delu. V knjižnico zahajajo zlasti tisti, med katerimi so najbolj zakoreninjene bralne navade, mladi in bolj izobraženi ljudje, tudi meščani pogosteje kot vaščani, vendar iz drugega razloga, ker je pač mreža knjižnic v mestu dostopnejša. Kakšna knjiga ima največ privržencev? Med leposlovjem pred-njačijo zgodovinski romani, romani o drugi svetovni vojni in NOB, življenjepisi velikih ljudi, romani ali povesti iz sodobnega življenja, tudi romani z močno poudarjeno ljubezensko zgodbo, pustolovski romani, spomini in pričevanja, romani iz sodobnega življenja v drugih deželah, kriminalke. Zaostajajo humoristična in satirična dela, potopisi, drame, družbenokritični romani in povesti, pesmi, znanstvena fantastika in eseji. Prvi dve zvrsti berejo bra ci vseh slojev, medtem ko bolj izobraženi, segajo po zahtevnejšem čtivu. Pri branju večino najbolj privlači napeta in razgibana zgodba, resnični življenjski problemi, pa tudi zanimiva zgradba povedi. Literarno estetsko manj zahtevne bralce vabi h knjigi zlasti napeta zgodba, resnični problemi iz življenja, duhovitost, zabavnost, avtorjeva politična drznost in izzivalnost snovi, koristne informacije o stvareh, ki jih ne poznajo, medtem ko bolj poglobljen pogled na knjigo izpričujejo tisti, ki berejo zato, ker ima knjiga psihološko pronicljivo orisane osebe, ker ima zanimivo zgradbo, ker je skladno zaokrožena celota, ki deluje prepričljivo. Razveseljivo je, da med prebranim, pa čeprav je med bralci tudi veliko neukih", preprostih ljudi, ne prevladuje literarna plaža, kvečjemu je vmes veliko povprečnih del brez večjih literarnih kvalitet. To je le nekaj paberkov iz raziskav, ki se ukvarjajo z odnosom bralcev do knjige. Podatki, številčna razmerja, tabele, povzetki sicer ne povedo vsega in le deloma lahko odkrijejo pogled na knjigo in odnos bralcev do nje. Ne govorijo o globoki socialni pogojenosti branja, pa o prepadu med tistimi, ■ ki le priložnostno preberejo kak strip, roman v zvezku ali časopisni sestave^ in onim, ki redno prebirajo vsakovrstne knjige, ki se lahko pohvalijo z razvitimi bralnimi sposobnostmi, potrebami in navadami. Raziskave govorijo o bralcih in nebralcih, pri čemer pri prvih veljajo sila prizanesljiva merila, saj je bralec v teh statistikah že tisti, ki v letu dni prebere le eno knjigo. Pa vendar raziskave odslikavajo položaj knjige med bralci, s čimer služijo oblikovanju kulturne politike na tem področju. 6. STRAN Prodaja mimo zadruge se povečuje, število črnih zakolov narašča ... TOrEK, 26. NOVEMBRA 1985 RAZRAHLJANI ZADRUŽNI ODNOSI Cveto Zaplotnik V krizi je vse gospodarstvo, ne le kmetijstvo in ne samo kmetijske zadruge, pa vendarle so težave v tej panogi in predvsem v zasebnem kmetijstvu drugačne narave kot v drugih. Zadružni odnosi so razrahljani. Strokovnjaki, ki so analitično preučevali zadružništvo, so ugotovili, da imajo politično moč v zadrugah zaposleni, ne glede na to, koliko kmetov »sedi« v zadružnem svetu in v drugih samoupravnih organih. Tudi udeleženci nedavnega zbora kmetov v Voklem so ob navzočnosti Lea Frcliha, predsednika Zadružne zveze Slovenije, na glas povedali, da se zanje nihče ne potegne in da lahko odločajo le o tem, aii bodo preostanek denarja namenili za izlet na kmetijski sejem v Gornjo Radgono ali v Novi Sad. V zadrugah nas samo kritizirajo, ker ne delamo tako, kot so si zamislili, je dejal eden od udeležencev. Kmetje so nezadovoljni z delovanjem zadrug. To se je pred leti pokazalo v škofjeloški občini, kjer je skupina kmetov hotela ustanoviti »čisto svojo zadrugo«, pa so jih politiki prepričali, češ saj zadrugo že imate, to uredite tako, da bo dejansko postala »vaša«. Nezadovoljstvo se izraža tudi v tem, da kmetje vse bolj sanji iščejo trg za kmetijske pridelke, predvsem za krompir. Gorenjski kmetje so lani na »črno« zaklali, sodeč po številu odanih kož v Koteks-Tobus, okoli dva tisoč govedi ali približno toliko, kolikor na leto zakoljejo govedi v radovljiški oziroma jeseniški klavnici. Kmetje Gorenjske kmetijske zadruge so (bodo) letos prodali mimo zadruge domala deset tisoč ton krompirja. Za vse to ne moremo obtoževati zadrug, še ■ manj kmetov; korenine tovrstnega špekulantstva izvirajo iz splošnega nereda, & dejstva, da imamo pri nas en trg, ki priznava le cene, ki jih je določila zvezna vlada, in drugega, »svobodnega«, »črnega« (kakorkoli ga že imenujemo), na katerem veljajo tudi precej višje cene. Zadruga in kmet skleneta vsako leto pogodbo o medsebojnem sodelovanju — pogodbo, ki vsebujejo tudi kazni, če kateri od podpisnikov ne bi izpolnil zapisanih obveznosti. Pa vendarle: zadružni sveti, ki odločajo o kaznih za nespoštovanje pogodb in za podobno špekulantsko ravnanje, se le redko odločijo za kaznovanje. Prihaja do solidarnosti med kmeti, zato tudi domala vsem pogledajo skozi prste. Tudi sodna praksa pozna le malo primerov, da bi kmet tožil zadrugo ali nasprotno — zadruga kmeta. Na Gorenjskem se še najbolj spominjamo primera iz cerkljanske zadruge, ko se je na zatožni klopi znašla kisla repa kmeta Cirila Sajovica iz Velesovega. Zadružna pogodba je izgubila pomen, postala je le kos papirja z vsebino, ki jo vsak podpisnik razlaga po svoje. Kmetje se sklicujejo na pogodbo, ko, denimo, sami ne morejo prodati vsega krompirja; zadruga zahteva ursničitev dogovorjenega, ko zaradi premajhne oddaje ne more izpolniti obveznosti do svojih kupcev, in podobno. Jaka Gartner: kmetje so razdvojeni med dvema trgoma in dvojnimi cenami »Vsi gorenjski kmetje so vsaj formalno vključeni v eno od zadrug, vendar so le redki, ki vse tržne presežke s svojih kmetij oddajo zadrugi,« meni Jaka Gartner, predsednik medzadružnega sveta Gorenjske, vodja komerciale v škofjeloški kmetijski zadrugi. »Koliko gre v zadrugo in kolikšen del na »črni« trg, je odvisno predvsem od obilnosti letine (od ponudbe) ter od cenovne politike, manj pa od poštenosti oziroma nepoštenosti kmetov. Pri mleku niti ni možnosti za kakršnokoli špekulantsko ravnanje: vse namolženo mleko gre prek zadrug v eno od gorenjskih mlekarn, doma ostanejo le litrčki, ki jih kmetje oddajajo sosedom in sorodnikom. Pri mesu so možnosti že večje. Število »črnih« zakolov naraste predvsem v obdobjih, ko se porušijo cenovna razmerja med surovinami (krmili) in mesom ali v primeru pomanjkanja mesa. Povedano enostavneje: kmetje koljejo živino doma samo takrat, ko se jim to tudi splača. Najslabše je stanje pri krompirju, saj ocenjujemo, da je letos »ušla« mimo zadrug že najmanj tretjina pridelka. Koga kriviti? Kmete ali zadrugo? Menim, da je glavni krivec poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine, ki je za čas ozimnice, kajpak zato, da bi občanom zagotovila cenejši nakup krompirja, določila odkupno ceno tridesetih dinarjev za kilogram. Kaj se je zgodilo ob tem? Zadruge, ki bi lahko v tem času prodale največ krompirja svojim kupcem, ga pri kmetih niso dobile, ker so ga le-ti prodajali tudi dvajset dinarjev dražje občanom in celo sindikalnim organizacijam. Škoda je bila dvojna: zadruge so ostale brez krompirja, občani pa so zanj odštelj kar precej več, kot je predvidevala poslovna skupnost.« Nobenega dvoma ni, da se v sedanjih gospodarskih razmerah bolje godi kmetom, ki se znajdejo, kot poštenim zadružnikom. Špekulantske vrste se množijo in kot je dejal Pavle Šubic, nekdanji direktor Gorenjske kmetijske zadruge in podpredsednik Zadružne zveze 'Slovenije, na enem od »kmetijskih sestankov« v Kranju, to dolgoročno vodi v propad zadrug. Stanje se bo namreč še poslabšalo, če ne bomo napravili reda, odpravili dvojnega trga in dvojnih cen ter poštenemu kmetu zagotovili prednosti pred kršitelji zadružnih pogodb. Zdi se, da niti zadružna zveza Slovenije niti drugi (odgovorni) organi in organiza-k, cij£ ne najdejo načina, kako bi to T dosegli. > Kmet bo oddal zadrugi vse pri de'ne, razen tistih, ki jih potrebu jV v.w domačo porabo, le v primeru, !o cene -a »uradnem« in »čr- mu bo nekdo (intervencijski sklad?) plačal razliko do cene, ki bi jo dosegel na »črnem« trgu, meni Jaka Gartner. »Mislim, da ni pravično, da so zdaj tudi kmetje, ki ne spoštujejo zadružnih pogodb, prav zaradi nedoslednosti zaposlenih v zadrugi deležni vseh ugodnosti in olajšav (premij, regresov, prispevkov za zavarovanje živine, prispevkov za pokoj-ninsko-invalidsko zavarovanje kmetov, davčnih olajšav ...). Će ne že danes, vsaj jutri bo moralo priti do razlikovanja med kmeti in vso družbeno pomoč graditi na tem, koliko litrov mleka, koliko kilogramov mesa, koliko ton krompirja in ostalih pridelkov bo kdo oddal zadrugi.« Gorenjska je majhna, a kot kaže prevelika, da bi se dogovorili o enotnih premijah in regresih, o enotnih obrestnih merah za kratkoročna posojila, o enotnem plačilu različnih prispevkov. Vsaka občina, vsaka zadruga in tudi vsaka temeljna zadružna organizacija vodijo svojo »politiko«. Neenoten pristop do gorenjskih kmetov po- bilo tudi nesmiselno, da bi jih tlačili pod isto streho. Morda jih bodo v to čez leta in desetletja prisilile gospodarske razmere; zdaj pa bi se morali zavzemati predvsem za to, da bi prišlo med njimi do tesnejšega sodelovanja,« pravi Jaka Gartner. Franc Sajovic: za nered so krive tudi zadruge »V zdajšnjih razmerah, ko je povpraševanje po kmetijskih pridelkih večje od ponudbe, imajo neorganizirani kmetje, da ne rečem — špekulantje, še koristi, to- kmetijskih zadrug,« poudarja Franc Sajovic. »V tržiški zadrugi smo se — to upam trditi — vedno potrudili, da bi v normalnih okoliščinah izpolnili obveznosti do kmetov — jim preskrbeli gnojila in ostali reprodukcijski material, omogočiti najemanje različnih posojil, zagotovili prodajo kmetijskih pridelkov ..., toda hkrati smo zahtevali, da so se tudi kmetje držali dogovorjenega. Ko je pred leti eden od naših zadružnikov prosil za gradbeni material brez prometnega davka, češ da bo delal hlev, ga je tudi dobil, a ko se je odločil za gradnjo stanovanjske hiše, je moral razliko doplačati. V zadrugi nimamo večjih težav s spoštovanjem pogodb. Kmetje koljejo živino doma le za lastne potrebe in morebiti še za bližnje sorodnike, a da bi ga prodajali, o tem še nisem slišal. Zelenjava gre vsa prek zadruge, mleko prav tako, krompirja 90 odstotkov. V pogodbo smo zapisali, da ga morajo oddati s hektara 15 ton. Če ga pridelajo še vzroča nezadovoljstvo ne le na mejnem območju občin in zadrug, temveč tudi drugod. Medzadružni svet Gorenjske bi lahko pri tem odigral pomembno vlogo, vendar, kot pravi predsednik Jaka Gartner, je njegovo delo oteženo, ker za sabo nima strokovne službe, ki bi pripravljala podatke, analize in podobno. Vsako odločanje na pamet pa bi prej škodilo kot koristilo. Komunisti so pred dvema letoma na problemski konferenci o nadaljnjem razvoju gorenjskega kmetijstva in živilstva tudi sklenili, da bi na Gorenjskem ustanovili enotno kmetijsko zadrugo z organizacijami po vseh občinah. Sklep je ostal le na papirju in, kot kaže, tudi zdaj ni možnosti, da bi ga uresničili. »Zgodovina in pretekle izkušnje nas učijo, da združevanje na silo ne vodi k napredku. Gorenjske kmetijske zadruge.se, za.zdaj.šo rnio •,, .,•»,,. ;<-n< poveaufcti-, zau7«t. da vprašanje je, kdo jih bo imel v času, ko bo vsega na pretek Takrat bo zadružništvo postalo pomembnejše«, meni Franc Sajovic, direktor Gorenjske kmetijske zadruge — TZO Tržič. »Večina kmetov je poštenih, držijo se pogodbeno dogovorjenih obveznosti in zato tudi upravičeno zahtevajo, naj se ukrepa proti vsem, ki izkorišča jo sedanje razmere v škodo poštenih zadružnikov in družbe nasploh. Kmetje zahtevajo: direktorji, napravite red! Trdim, da so za razrahljane zadružne odnose deloma krivi tudi zaposleni v zadrugi, ki so pogosto popuščali, delali izjeme. Izjema (nespoštovanje pogodbe) je postala pravilu, dokler pravilo (spoštovanje pogodbe) ni postalo izjema. Špekulantske vrste se množijo Letos bo pogodbe izigrala, denimo, desetina kmetov in ker se tem ne bo nič zgodilo, jih bo naslednje leto že petina — in t£*fcp*#*&rejt) S,ij^am,.6e, da .to. ■ -hut (hA&ja ocriw, vodi.k i propadu pet ali deset ton več, lahko razliko tudi sami prodajo.« Zadružni delavci so preveč popustili že pri sklepanju pogodb. Na&odajo lažnim številkam o staležu živine, o površinah, ki jih bodo v kolobarju, na primer, namenili krompirju, in podobno. Ni važno, kje sklepajo pogodbe: lahko tudi v zadružni pisarni, če natančno poznajo kmetijo, če vedo za obseg kmetijske zemlje, za število govedi. . . Zajeti pa je treba vse hektare, vso proizvodnjo.« »Kako poštenemu in vzornemu zadružniku dati večjo veljavo?« se sprašuje Franc Sajovic. »Davčna politika bi pri tem lahko odigrala pomembno vlogo. Občutno bi morala povečati davek na zemljo in uvesti olajšave, ki bi temeljile na količinah zadrugi oddanega mleka, mesa, krompirja in ostalih kmetijskih pridelkov. Na ta način bi se tudi »znebili' vseh tistih, ki držiio le roko p.^\<) ,'enc,ljv»..bojj ma in koliko pridelajo na njej. Zakonodajalec s tem predlogom ne more prodreti; bržčas zato ne, ker o tem odločajo ljudje, ki so tudi lastniki kmetijske zemlje.« »Zmotno je tudi mišljenje,« meni Franc Sajovic, »da bomo samo z drugačno organiziranostjo g0* renjskega zasebnega kmetijstva izboljšali njegov gmotni položaj; povečali odkup pridelkov, doseg11 večjo učinkovitost pospeševalne službe ... Vsi, ki delamo v kmetij' stvu, dobro vemo, da je to možno samo z boljšim delom. Gorenjsko kmetijsko zadrugo resda vsi kriti' zirajo, a vendarle je po odkupu kmetijskih pridelkov v slovenskem vrhu. Z združitvijo hranilno/ kreditnih in računovodsko-*1' nančnih služb ter z drugimi spre* membami se bo še okrepila. To p8 vsem ne ugaja: močne zadruge se predvsem bojijo kmetje, ki bi se naprej radi ribarili v kalnem.« Janez Šifrer: vsi kmetje nismo špekulantje, smo predvsem pridni in varčni »Ne bi se strinjal s tem, da r zadružništvo v krizi. Kmetje ^ vedno zaupamo zadrugi: preskrb nam gnojila in ostali reprodukcij' ski material, zagotovi prodaj0 kmetijskih pridelkov, omogoči n** jemanje posojil, od kratkoročni«1 do dolgoročnih, ureja nam zavarO" vanje živine, pokojninsko-invali0; sko zavarovanje kmetov . ..« praV1 Janez Šifrer, kmet iz Zabnic*' predsednik zadružnega sveta Gorenjski kmetijski zadrugi j TZO Sloga Kranj. »Večina kmetov je poštena, večina tudi izpolni dO" govorjene obveznosti iz pogodbe-Vem, da so med nami tudi špek^j lantje, toda kmetje so v prvi vrs" pridni in varčni. Število zadružn£ kov.ki izigravajo pogodbena dolo^K la, resda narašča, vse več je tuo1 prodaje krompirja mimo zadrug*" Zakaj? Zato, ker je prireja me* in mleka' nedonosna in ker edi*1 krompir, če ga prodamo sami. 4 gotavlja primeren prihodek, kar je tudi treba omeniti — vsi iščejo dohodek na »črnem« trg* ves zaslužek vlagajo v kmetijstvo* ne gradijo počitniških hišic °° morju, ne hodijo na izlete v tujin* ne privoščijo si dragih zabav •% Večina kmetov je tudi trdno pričana, da bi le težko shajali bf*j| zadruge: nekaj krompirja bi že^Jj mi prodali, vsega težko. Zadrug je za /daj le organizacija za s&£: lovanje s kmeti, fbstati pa mO^g < k« J >., ic-. xk>lso aaa,.ciiL. zadrwk Gorenjski gozdarji in lesarji, razen njih pa še Tovarna celuloze in papirja Aero Medvode, so se pred nekaj več kot desetimi leti združili v sestavljeno organizacijo GLG Bled — Združeno gozdno in lesno gospodarstvo. V samoupravni sporazum so zapisali, da bodo razvijali dohodkovne odnose, se medsebojno oskrbovali z lesom in devizami, skupno vlagali v gozdove in v sno-predelovalne °brate, pospeševali izvoz, usklajevali načrte in proizvodne programe — in še bi lahko naštevali cilje, za katere so se tedaj opredelili. Dohodkovni odnosi, kakršne je predvidel Zakon o združenem delu, niso *azrveli. Gozdarji (tako kot še številni »surovinarji« v državi) so si izborili boljši, da ne rečemo monopolni položaj, predvsem po zaslugi tega, ker je les spričo prevelikih zmogljivosti lesno-predelovalnih obratov postal zelo iskano in cenjeno blago. Lesarji, predvsem proizvajalci končnih izdelkov, so v težjem položaju, ker bolj kot gozdarji občutijo manjšo kupno moč prebivalstva, prepolovljeno stanovanjsko gradnjo, zaostreno posojiino-denarno politiko, zaostanek v znanstveno-tehnološkem razvoju, nedodelano zakonodajo... Z gozdarji o ceni niti ne upajo kaj dosti razpravljati, če si nočejo nakopati težav ie ^ oskrD* s hlodovino in z drugim lesom. Izvažati morajo, četudi pod ceno, ker Prodaja na tuje tudi zaradi prevelikih zmogljivosti odločilna v njihovem boju za preživetje. Tudi.na domačem trgu imajo prednost boljši in kakovostnejši. Zlit: Izdelkov ne upajo več dražiti, ker so že ob tričetrtletju imeli za 8.130 milijonov dinarjev zalog (količinsko 20 do 30 odstotkov in vrednostno enainpolkrat več kot lani v enakem obdobju). Razlike, kakršne se kažejo ob tričetrtletnih gospodarskih rezultatih med članicami sozda, še nikdar v vsej desetletni zgodovini sestavljene organizacije niso bile večje kot letos. Gozdarjem in tovarni v Medvodah gre dobro, vsem ostalim (Alplesu, Zlitu, Jelovici, LIP-u in škofjeloškemu Gradisu) bolj ali manj slabo. Gozdarji imajo denar, lesarji celo za sto milijonov dinarjev izgub. Lesarji sov tričetrt leta namenili za rezerve in razvoj, posodabljanje in širjenje le 26 milijonov več kot v lanskem devetmesečju (v Alplesu celo polovico manj, v Gradisu četrtino in v Jelovici domala tri četrtine), gozdni gospodarstvi Kranj in Bled lani 183 in letos 404 milijonov, Aero Medvode pa letos kar enajstkrat več kot lani, vendar podatka nista primerljiva, ker je tovarna celuloze in papirja lani nekaj časa mirovala zaradi obnove. Razlike v gospodarjenju se kažejo tudi v osebnih dohodkih: delavci, zaposleni v lesni industriji, so do tričetrtletja zaslužili povprečno 42 tisoč dinarjev na mesec ali dve tretjini več kot lani (največ v Gradisu, 52 tisočakov, in najmanj v Zlitu r- 38 tisoč dinarjev), gozdarji nekaj manj kot 60 tisočakov (domala štiri petine več) in v tovarni celuloze 61 tisočakov ali skoraj še enkrat toliko kot lani. es je slabe kakovosti »Gozdno gospodarstvo Kranj £am na leto dobavi okrog 25 tisoč kubikov hlodovine, kar zadošča potrebam naše tovarne,« poudarja Marjan Bizjak, direktor trži-=*ega Zlita. »Septembra smo plačali za kubik smrekove in jelove hlodovine 15.500 dinarjev in ra-tega še približno 1500 dinarjev za gradnjo gozdnih cest in uruga vlaganja v gozdove. Ne bi ^ Pritoževali nad ceno, če bi bil *es vsaj kakovosten. Lepih hlodov dobimo premalo. Vemo, da ima smreka vrh in tudi vejnate hlode, toda včasih se nam le dozdeva, da gredo najlepši hlodi drugam. Bo-J*m sejda bo tudi les, ki ga imajo gozdarji že nekaj mesecev na za-j°gi, precej slabše kakovosti. Kaj Oo to pomenilo za nas? Iz vsakega kubika hlodov bomo dobili manj tepih desk. Izkoristek bo manjši.« Ko so v Zlitu obravnavali ^-milijonsko izgubo v temeljni organizaciji Pohištvo-tapetništvo, so ocenili, da je zanjo več razlogov, poleg dragega lesa in ostalih surovin še prevelik investicijski zalogaj, izvoz na zahod, ki se v se-aanjih gospodarskih razmerah ne splača, in pomanjkanje delavcev v novi tovarni masivnega pohištva. »Dokler bo povpraševanje po lesu večje od ponudbe, toliko časa se bomo z gozdarji težko sporazumeli. Pristati bomo morali na njihove cene,« poudarja Marjan Bizjak in dodaja, da je ohrabrujoče Predvsem to, da imajo navzlic Manjši kupni moči prebivalstva Prazna skladišča in zadosti naročil. viji Čedalje bolj ograjujejo,« pravi. »Pri nas so se surovine v tričetrt leta podražile 1,3-kratno (hlodovina za 110 odstotkov, žagan les za 153, stekla vseh vrst za 145), medtem ko so se okna jelo-bor le za 42 odstotkov, vrata za 53. Tudi mi bi lahko navili cene, toda potem bi bile zaloge navzlic temu, da imamo prodajalne po vsej Jugoslaviji, še precej večje. Mislim, da so podatki dovolj nazorni: gozdarji (kot tudi drugi »surovinarji«) se obnašajo monopolno, mi, lesarji, smo prisiljeni upoštevati tržne zakonitosti.« Jeloviški tozd Gradnja montažnih objektov je zaradi pomanjkanja naročil in neizkoriščenih zmogljivosti imel ob tričetrtletju 56,2 milijona dinarjev izgube. Ob tem, ko v Jelovici obravnavajo rezultate gospodarjenja (ki so vse prej kot rožnati), razmišljajo tudi o tem, da bi dolgoročno preusmerili del proizvodnje, saj ni moč računati, da bo lesa v prihodnosti kaj več. Nasprotno: spričo ran, ki jih je gorenjski gozd dobil lani ob viharju in letos ob prvem snegu, Jelo tretjini več kot v lanskem devetmesečju. Ob tem, da je skoraj če-trtino tričetrtletnega izkupička zaslužil z izvozom, predvsem s prodajo opaznih plošč, se tako kot drugi lesarji ubada s kopičenjem zalog. Ob tričetrtletju je imel v skladiščih 70.185 vratnih podbojev, še enkrat toliko kot lani, dvomesečno proizvodnjo vratnih kril (24.712), 4673 postelj, 2213 nočnih omaric, 1313 omar .. »V verigi, v kateri so gozdarji in drugi »surovinarji« ter lesnopredelovalni obrati, bo moralo prej ali slej priti do tesnejšega sodelovanja, tako da bo položaj gozdarjev odvisen tudi od rezultatov lesarjev, in obratno. Če do takšnega sporazuma med njimi ne bo prišlo, bodo proizvajalci končnih izdelkov iz leta v leto v težavnej-šem položaju,« meni Franc Bajt, direktor LIP. »Z Gozdnim gospodarstvom Bled dobro sodelujemo. Se predno smo se združili v sozd GLG, smo si med seboj pomagali: gozdarji nam na leto dobavijo od merno, ne da bi upoštevali zmogljivosti gorenjskih gozdov, razvili lesno-predelovlane obrate. Lesa je premalo, kupcev preveč — v takem položaju je gozdarstvo naenkrat postala panoga, ki ima prihodnost,« poudarja Miloš Marti-novič, direktor Gozdnega gospodarstva Kranj. »Gozdarji smo vedno dobavili lesarjem dogovorjene količine lesa, medtem ko lesna industrija ni izpolnila vseh obveznosti do gozdarjev, predvsem kar zadeva zagotavljanje deviz. Vemo, da so lesarji v težavah, zato tega problema v sozdu tudi nismo zaostrovali, vendar pa smo si devize, potrebne za nakup gozdarskih strojev in nadomestnih delov, priskrbeli sami s prodajo lesa zunaj sozda.« Kje so korenine izjemno dobrega tričetrtletnega gospodarskega rezultata v Gozdnem gospodarstvu Kranj? Sliši se nenavadno, a vendarle je res, da je k temu največ prispeval lanski vetrolom. Oddaja lesa, ki je sicer natančno opredeljena v gozdnogospodar- vica: Jj°i za surovine — in za kupce w^ Jelovici priznajo, da še sedaj Plačujejo davek preteklih poslov-lft odločitev, ko so razvoj tovar-^e gradili na uvoženem lesu iz ^vstrije. Ko je nakup na tujem Padel v vodo, se je delovna orga-!zacija znašla pred domala ne-^sljivim problemom — kje dobiti ^anJkajoče količine lesa. Upanje, da bo to uredil gorenjski le-. arsko-gozdarski sozd, se je kma-u razblinilo. »Res nam je Gozdno pspodarstvo Kranj letos dobavi-£ celo tri tisoč kubikov hlodovine Jpavcev več, kot smo se dogovorijo razen tega smo od članic dobili ^ šest tisoč kubikov žaganega le-f*« vendar tudi s tem ne moremo l« zadovoljni, ker vemo, da BuJ^ gospodarstvi Kranj in J?*** prodata na leto kupcem zubni se najmanj 25 tisoč ku-jkov; to pa je prav toliko, kolikor uodovine nam na leto zmanjka vfj[^moteno obratovanje,« je posedal Viktor Potočnik iz Jelovice. j Namesto hlodovine kupujejo iu?n les (v sozdu GLG'V Kočev" ig , mor so vlagali, drugod v Jugoslaviji ter v Sovjetski zvezi) in iT, tem izgubljajo, ker bi hlode 2r*° sami žagali, pri vsakem ku-j^ku deset tisočakov in pri skup-Jjem prihodku 250 mihjonov di-^jev. kj'Naši tekmeci iz drugih repu-kupujejo les tudi polovico ce-J*jfe» zato nam tudi lažje konkuri-*Jo in ^ nameček še znižujejo j*ne. Jelovica ne more priti do ta-.<* Poceni surovin, ker se lesarji ^ gozdarji tudi drugod v Jugosla- Foto: Franc Perdan in številnih nevarnosti, ki mu pretijo (bolezni, škodljivci), bo lesa zanesljivo manj. LIP: obrestuje se dobro gospodarjenje v preteklosti Blejski LIP v primerjavi z drugimi gorenjskimi lesarji za zdaj še manj občuti krizo v lesni industriji, ker si je v preteklosti s pametnim gospodarjenjem zagotovil denar, potreben za nemoteno proizvodnjo, razen tega pa mu nekaj sredstev še celo ostaja in jih posoja drugim, kar mu tudi povečuje dohodek. Do letošnjega tričetrtletja je za »hude Čase« (za rezerve) in za vlaganja v razvoj izločil iz čistega dohodka 349 milijonov dinarjev ali domala dve 85 do 90 tisoč kubikov lesa, mi jih preskrbimo devize. Veliko smo tudi skupno vlagali — v tovarno vrat, v mehanizirani skladišči lesa na Rečici in v Bohinju, v kotlovnice in gozdove. Mislim, da jim lahko privoščimo tudi v povprečju 15 tisočakov višje osebne dohodke, kot jih imamo v LIP-u, saj delajo v težavnih razmerah.« Gozdno gospodarstvo Kranj: v nadrejeni položaj so nas potisnili lesarji »Strinjam se, da so gozdarji v nadrejenem položaju, toda za to so krivi tudi lesarji, ki so preko- skih načrtih, je bila letos zaradi izjemnih razmer za 48 tisoč kubikov večja, kot so načrtovali. Vse polomljeno in izruvano drevje so, kajpak ob veliki pomoči kmetov, pospravili sami. Večja delovna storilnost in dodatni napori so jim tudi prinesli nekoliko višje osebne dohodke. Kvalificirani se-kač je do tričetrtletja povprečno zaslužil na mesec 70 tisočakov. Nekaterim se to zdi veliko, v resnici pa še vedno ni zadosti, da bi se kmečki fantje radi odločali za ta poklic. Delo je namreč nevarno, naporno... »S tem, ko smo uveljavili nekoliko višje cene lesa, smo dosegli, da so kmetje vse, kar smo jim gozdarji odkazali, tudi posekali in oddali gozdnemu gospodarstvu in da tudi ob vetrolomu ni prišlo do večjih »odtujitev lesa,« pravi Miloš Martinovič. »Mislim, da surovine niso edini problem lesarjev. Njihov poglavitni »greh« so vse- kakor prevelike in neizkoriščene proizvodne zmogljivosti ter proizvodni programi, ob katerih se zastavlja vprašanje, ali res vsi zagotavljajo delavcem socialno varnost.« GLG Bled: kriza ni od včeraj »V sozdu smo se trudili, da bi zavrli draženje hlodovine, toda gozdarji so ne glede na to večje stroške, ki so jih imeli pri spravilu lesa po vetrolomu,^vračunali v prodajno ceno,« pravi Rok Ga-šperšič, predsednik kolektivnega poslovodnega organa sozd GLG Bled. »Moramo priznati, da so dogovarjanje o cenah lesa otežavali predvsem kupci, ki so bili za les pripravljeni odšteti tudi precej več kot gorenjski lesarji. Verjamem, da so bili tudi v gozdnih gospodarstvih ob vabljivih ponudbah pred težavnimi odločitvami: komu dati les.« »Tričetrtletni gospodarski rezultati lesarjev so posledica dalj časa trajajoče krize v lesni industriji; Gorenjci pa to krizo še bolj občutijo kot ostali slovenski lesarji, ker so precej odvisni od gradnje novih stanovanj,« pravi Rok Gaperšič. »Alples, Gradiš, Jelovica in Zlit nimajo zadosti svojega denarja za nemoten potek proizvodnje in ker se jim povečujejo še zaloge, morajo najemati kratkoročna posojila; obresti za tovrstna posojila pa so ob tričetrtletju znašale 1227 milijonov dinarjev ali domala petkrat več kot lani. Ob dragih surovinah in ob domala 60 odstotkov nižjih izvoznih spodbudah kot v preteklosti je tudi prodaja na tuje, predvsem na zahodni trg, postala nezanimiva; to pa je tudi eden od razlogov, da članice sozda v izvozu na konvertibilno tržišče niso izpolnile tričetrtletnega načrta.« »Samo razmišljanja o tem, kako bi pocenili les in ostale surovine, ne vodijo nikamor. Lesarji morajo razviti takšne proizvodne programe, da se jim bo splačalo pripeljati (drag) les tudi od drugod, ne samo iz gozdnih gospodarstev Kranj in Bled. Povedano drugače: les bodo morali tako oplemenititi, da bodo lahko v končne izdelke vračunali tudi surovine.« So bili prepričljivejši gozdarji ali njihovi poslovni partnerji — lesarji? Nedvomno je, da bodo le z roko v roki, ne z medsebojnim obtoževanjem in tudi z jamra-njem ne, temveč s smelimi poslovnimi odločitvami, z večjo prodornostjo na domačem in tujem trgu, z znanjem in delom ter z boljšo kakovostjo izdelkov napredovah, se razvijali in ustvarjali dohodek, ki bo vsem, ne le gozdarjem in »celulozarjem«, prinesel boljše gospodarske rezultate — in s tem tudi višje osebne dohodke. @®imiKi^3EHGLAS 8. STRAN Ceste v srednjeročnih planih TOREK/26. NOVEMBRA OPREDELITVE GORENJSKIH POTI ŽIVLJENJA Andrej Žal Na Gorenjskem je 1075 kilometrov kategoriziranih cest; 106 kilometrov magistralnih, 431 regionalnih in 538 kilometrov lokalnih cest. Z njimi upravlja tozd Vzdrževanje in varstvo cest Cestnega podjetja Kranj. Poleg kategoriziranih pa je še precej krajevnih in gozdnih cest, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti in gozdna gospodarstva, ter mestnih ulic in trgov, ki spadajo v pristojnost komunalnih organizacij. Z magistralnimi cestami in avtocesto na Gorenjskem gospodari Skupnost za ceste Slovenije, z regionalnimi in lokalnimi cestami pa občinske skupnosti za ceste v vseh petih gorenjskih občinah. Ocena je, da so gorenjske kategorizirane ceste precej iztrošerie. V primerjavi z drugimi pokrajinami v Sloveniji pa so vendarle boljše. Čeprav je iz republiških virov prišlo na gorenjske ceste manj denarja, je gorenjsko gospodarstvo v zadnjih desetih letih nadomeščalo to razliko. Občinske skupnosti za ceste na Gorenjskem se zavedajo, da je stanje cest nevzdržno. Zato so se povsod (v osnutkih) odločili, da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotavljali več denarja iz lastnih virov, to je iz dohodka tozda na osnovi bruto osebnih dohodkov. Ena od osnovnih opredelitev o skupnih osno planov gorenjskih občin je, da se za cestno gospodarstvo nameni najmanj^ 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov. Povsod pa nameravajo nameniti več: na Jesenicah 1,5 odstotka, v Kranju 1,2, v Radovljici po eni varianti 0,4, po drug1 P8 1,2 in še dodatna sredstva, v Škof ji Loki 1,8 in v Tržiču 2 odstotka. V Kranju razen tega računajo še na dodatne vire za nov ali obnovljen most čez Kokro, v Radovljici pa za blejsko obvoznico in za most čez Savo v Otočah s priključno cesto. Predvideno je, da bi na Gorenjskem od bencinskega dinarja in taks za registracijo dobili denar za 100-odstotni standard vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest. Če pa bo še letos sprejet zakon o 28-odstotni amortizaciji, bodo gorenjske občinske skupnosti za ceste dobile dodatno še okrog 250 milijonov dinarjev na leto. In kaj se obeta do leta 1990? Karavanški predor in cesta do Žirovnice Največji načrtovani cestni investiciji na Gorenjskem v prihodnjih petih letih sta karavanški predor in avtocesta od Hrušice do Žirovnice. Skupnost za ceste Slovenije ima ta projekt trdno zapisan v osnutkih srednjeročnega plana. Predor bi moral biti dokončan do leta 1990, hkrati pa po njihovem načrtovanju tudi tehnična dokumentacija za gradnjo avtoceste do Žirovnice. Po izjavi predstavnikov Skupnosti za ceste Slovenije bi morali z gradnjo predora na naši strani začeti najkasneje sredi decembra letos. To pa hkrati pomeni, da mora najkasneje v prihodnjih dneh Evropska investicijska banka dati tudi soglasje o izvajalcu tega pomembnega objekta, katerega gradnja je ocenjena po predračunski vrednosti programske investicije na 60.103 milijone (novih) dinarjev. V prvi fazi naj bi sam predor, brez opreme, veljal 35.012 milijonov dinarjev. »Takšen projekt,« pravi vodja programsko projektivnega sektorja Janez Gradišar, »zagovarjamo tudi v Cestnem podjetju Kranj in na Gorenjskem. Vendar pa je med našimi stališči in osnutkom Skupnosti za ceste Slovenije nekaj razlik. Svet gorenjskih občin in koordinacijski svet gorenjskih občinskih skupnosti za ceste sta na gorenjskem posvetu predstavnike Skupnosti za ceste Slovenije opozorila, da je do izgradnje predora treba zgraditi tudi cesto od Hrušice do Na-klega vsaj v polovični izvedbi oziroma gorenjskem profilu. Ob teb pa bi bilo treba zgraditi še vzporedno cesto. Najmanj, kar bi bilo treba narediti, je gradnja odseka avtoceste od Hrušice do Žirovnice in ureditev odseka od Radovljice do Črnivca s podvinskimi klanci.« Kot rečeno pa sta v republiškem osnutku le gradnja predora in priprava dokumentacije za avtocesto do Žirovnice. Drugih novogradenj ali večjih rekonstrukcij na magistralnih cestah na Gorenjskem Skupnost za ceste Slovenije v prihodnjem srednjeročnem obdobju ne načrtuje. Vendar pa na Gorenjskem resno računajo na sprejem zakona o 28-odstotni amortizaciji. (Zvezni zakon določa, da je treba v republikah najkasneje do konca leta sprejeti zakone o amortizaciji cest.) Tako bi namreč v prihodnjih petih letih dobili okrog 320 milijonov dinarjev. S tem denarjem pa bi lahko 6jačali vozišča na odsekih Kraje—Javornik v dolžini okrog 3 kilometre in Črnivec—Podtabor v dolžini okrog 6 kilometrov. Izvedljiva bi bila tudi manjša rekonstrukcija na odseku Kranjska gora—Mojstrana. Ta del srednjeročnih opredelitev pa ima posebnost: v programu ni predvidena obnova ceste na Korensko sedlo. Ocenili so namreč, da bo postala ta cesta po izgradnji karavanškega predora manj prometna. Cestarji pa ob tem opozarjajo na drug pomemben magistralni mednarodni odsek. To je ljubeljski predor. Treba bi ga bilo posodobiti in opremiti z varnostnimi napravami. Vendar to za zdaj še ni v planu Skupnosti za ceste Slovenije do leta '990. Radovljiški zalogaj Po obsegu in vrednosti je — kar zadeva gorenjske poti življenja—v prihodnjem srednjeročnem obdobju načrtovana1 velika sprememba v radovljiški občini. Uresničen naj bi bil projekt Blejske obvoznice. Trasa le-te je že znana in začrtana. Potekala naj bi od Betinskega klanca ob robu naselij, vzhodno in južno od Bleda, prek Sedla med Stražo in Dobro goro (vendar brez predora) in se pod garažami Vile Bled priključila na sedanjo cesto proti Bohinju. Trasa sama niti ni tako zahtevna, pač pa bo na tem odseku treba zgraditi kar tri viadukte. Prvi naj bi bil nad Betinskim klancem, drugi nad grapo Jezernice, tretji pa ob priključku pod garažami Vile Bled. Po programu naj bi bila cesta zgrajena do leta 1989. Denar naj bi zagotovila občinska skupnost za ceste. Predvideno je, da bi zbirali denar iz čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela v občini na osnovi bruto osebnega dohodka Trebija-Žiri in uranska cesta Prednost pred vsemi načrtovanimi v škofjeloški občini ima v srednjeročnih dokumentih ureditev ceste Trebija—Žiri. Na tej trasi, ki je glavna vez z žirovskim življem in gospodarstvom, bodo potrebni veliki in dragi posegi. Sedanja cesta je nevarna in milo rečeno nemogoča. Razen utrditve cestišča bodo na trasi potrebna tudi velika dela za zavarovanje terena, ki je ponekod precej pla-zovit. Dela so se že začela, v prihodnje pa naj bi se pospešeno nadaljevala. Zdaj delajo načrte. Dela pa bodo prav gotovo trajala dlje časa. V prvi fazi naj bi rekonstrukcijo ceste financirala Skupnost za ceste Slovenije, nato pa občinska skupnost za ceste. Tako imenovano drugo prioriteto pa naj bi imela uranska cesta. Ne ve pa se še, kdo bo dal denar zanjo. Pravzaprav gre za staro obveznost nekdanje republiške skupnosti za ceste in rudnika urana. Načrtovana je bila prav zaradi rudnika in vsekakor jo bo tudi treba urediti. Lahko pa se Cesta proti Primorski Od večjih del oziroma novogradenj je v osnutku srednjeročnega dokumenta predvideno tudi dokončanje ceste od Britofc. do Ho-temaž. Tak odsek je pomemben »lokalno«, še veliko bolj pa regionalno. Ko bo zgrajen, bo v kranjski občini končan tisti del, ki je bil že pred leti v daljšem odseku začrtan kot pomembna povezava Gorenjske s Primorsko. Gre za cesto od Jezerskega skozi Kranj in Škofjo Loko, naprej po Poljanski dolini in na Primorsko stran. Z letos zgrajeno cesto od Delavskega mostu do Brniške ceste in naprej do Britofa je bil na tem odseku v kranjski občini narejen predzadnji korak. V nadaljevanju je predvidena v srednjeročnih dokumentih tudi v škofjeloški občini in sicer od So-vodnja do občinske meje proti Cerknu. Sicer pa se nameravajo v kranjski občini v prihodnjem obdobju spopasti z nadaljevanjem nekaterih rekonstrukcij. Najpomembnejši odseki, pri katerih pa je sedaj najbrž še prekmalu govo- Foto: Franc Perdan in z dodatnim združevanjem sredstev blejskega gospodarstva. Vsekakor bo to velik zalogaj za občinsko skupnost za ceste oziroma za gospodarstvo. Obvoznica naj bi veljala 710 milijonov dinarjev. Vzporedno z izgradnjo blejske obvoznice pa je predvideno tudi nadaljevanje trase od Bohinjske Bistrice do Jezera in v zgornji bohinjski dolini od Jereke do Jezera. Na regionalni cesti od Lesc prek Kamne gorice proti Kropi je predvidena ojačitev ceste. Od pomembnejših odsekov v radovljiški občini pa velja našteti še naslednje. Na lokalni cesti je predvidena gradnja novega mostu v Otočah. Ob tem pa bi bilo treba zgraditi tudi priključke. Predvidena je tudi obnova mostu v Globokem. Razen tega pa so v programih še načrtovane obnove cest na Koblo, v Begunje, v okolici Lesc in še nekatere. zgodi, da bo dobršen del bremena padel na občinsko skupnost za ceste. V prihodnjem srednjeročnem obdobju pa so v občini načrtovane tudi obnove nekaterih regionalnih cest. Med pomembnejšimi je v Škofji Loki odsek Lipica— Stari dvor. Tudi cesta Škof j a Loka—Železniki naj bi doživela večje rekonstrukcije. Dela naj bi se po programu začela na območju Železnikov oziroma na odseku v Češnjici in se potem postopoma nadaljevala proti Škofji Loki. In nenazadnje je v programu opredeljena — vendar za zdaj kaže bolj kot rezerva — tudi cesta proti Cerknemu iz Sovodnja. Gre za regionalno cesto, ki naj bi bila obnovljena do občinske meje s Primorsko. Zdaj je opredeljena bolj proti koncu srednjeročnega obdobja. To je tisti odsek, ki se v kranjski občini povezuje s cesto Jezersko—Kranj in s povezavo s Primorsko. riti o dokončnih opredelitvah, so: rekonstrukcija ceste med Teneti-šami in Kokrico, obnova oziroma nadaljevanje del na obeh cestah ob Savi — iz Kranja proti Podreči in na drugi strani proti Trbojam in nadaljevanje del na trasi Kranj — Besnica—Nemilje oziroma Podblica. Za zdaj je še najbolj gotovo, da vseh omenjenih odsekov (in še nekateri so bili omenjeni v razpravah) ne bo moč urediti. Morda je sedaj, pred izoblikovanjem predloga in sprejetjem programa, še najbolj realna napoved, da bi na slehernem od naštetih odsekov lahko rešili nekaj najbolj kritičnih in nujnih. Precej zanesljiva pa je že odločitev o rekonstrukciji ene najpomembnejših mestnih cest. To je Oldhamska cesta (od gasilcev pri Cesti JI A) do mostu čez Kokro in naprej po Cesti Staneta Žagarja do križišča (pri Jaku) na Prim-skovem. V zvezi s to cesto pa bo že v bližnji prihodnosti znana tu- di odločitev glede bodočega toO' stu čez Kokro. Na problemski konferenci Socialistične zveze v Kranju je bila gradnja novega mostu čez Kokro tako rekoč # odpisana. Meritve naj bi poka««; le, v kakšnem stanju je sedanj' Kokrški most in koliko denarja bi rabili za rekonstrukcijo in m«' rebitno razširitev. V vsaki krajevni skupnosti V tržiški občini, kjer je pr»v^' prav samo ena regionalna ce£\l sta predvidena dva posega. je obnova ceste od Križev do T***" ča, drugi pa je obnova in uredite pri Peku. Sicer pa v občins* skupnosti, kar zadeva zbiranj denarja, dajejo velik Pou^a.r^ cestam. Lahko bi rekli, da na J^. področju nobena krajevna skuP nost v občini ni izvzeta iz Pla, skih dokumentov. Velika sre stva nameravajo vložiti v obno lokalnih cest. To so, na Prin?e ' ceste v Lom, Gozd, Leše, Jele dol... Koliko bo denari** Po za zdaj začrtanih stopUJ* za zbiranje sredstev za obn^ regionalnih in lokalnih cest Vf v renjskih skupnostih za ceste "»L posameznih občinah v petih lel zbrali: , — v jeseniški občini 500 milijonov dinarjev, * — v kranjski občini ©gJ 830 milijonov dinarjev (vklju<* je tudi most), ^ — v radovljiški občini od 1 ,j do 200 milijonov (po prvi var*?jA za enostavno reprodukcij okrog 500 milijonov pa po d£jj varianti. Za program razširjenj reprodukcije, ki vključuje *JJ Blejsko obvoznico in most v O1 čah, pa bi potrebovali okr°* 810 milijonov dinarjev; ^ — v škofjeloški občini okJ™ 900 milijonov dinarjev in — v tržiški občini 450 mi'1" nov dinarjev. Pričakovali sprememb^ Strokovne službe Sozd ces^j! podjetij Slovenije so priprft^' predlog za prekategorizacijo .^ katerih regionalnih cest in ločitev precejšnjega dela (n» 2j renjskem kar za približno f, tretjino) lokalnih cest. Izloc' lokalnih cest je predvidena nasprotujem alkoholu. Vse g Narobe, kadar se pije: v druži-l> v službi, tudi na cesti.« Janez, delavec: V h asin Pa PriJa kak kozarček. huriŽDi ne mores odreči. Malo da • ^e Potem sesti za volan. Kake "*e le Prilika, prisedem h ka-^ mu prijatelju, če ga spijem čez avtr^°* ^Casiri Pa vseeno sedem v Vest ^et*aJ imam vedno slabo okr .svo]° pozornost na cesto ce jfPim, da ne bi prišlo do nesre- ki.« ali da me ne bi ustavili milični- »Nm* prv°šolec: Sled po' če Je kdo pijan. Včasih je( sam soseda. Kadar se ga napi-VseiG.na kolesu ne more sedeti. Vi} je Pade, kadar bi se rad usta-mkoT 0 ^e ^ele v avtu! Moj očka Usta, -,ne P*Je- B°Ji se> da ga ne bi jjjyi« miličniki.« h "»ena Cvelbar, učiteljica: ^koh?^6 v ^on opozarjamo na Proti zlo zlasti v tednu boja te^ alkoholizmu, še več pa o ku J^vedo Pri prometnem krož-drob • Piomrje prometnke po-koh0neJe Poučimo, kaj pomeni al-Sti D .na cesti in kakšne nevarno-v^J^naša. Tako vedo, da se ni Njeni ,Zanesti na voznike, ki vi-sedejo za volan.« Gorenjska nočna kronika ČUDNO, DA SE NI VŽGALO V Lescah je ob cesti lep čas stal avto v pogonu, v njem pa močno opit L. M. Čudno, da se alkoholni hlapi niso vžgali, je modrovala zenička, ki je možaka opazovala skozi okno. ALKOHOL RAZGREL MLADCA Mladeniča v škofjeloškem disku Sora sta ves večer pridno nagibala kozarca. Žlahtna kapljica ju je tako razgrela, da sta se udarila. Nasilnejšega so priprli. Vse do jutra je na hladu prihajal k sebi od prevelike količine tekoče omame. NOGE GA NISO VEČ DRŽALE Potem ko je obhodil nekaj lokalov, je nemočni Jeseničan obležal med pošto in železniško postajo. Nič kaj lepo ga ni bilo videti, ko je bruhal in lulal okrog vogalov. Čeprav so tvegali, da zasvinja tudi njihove prostore, so ga možje postave priprli. bra ob 13.20 na magistralni cesti v Naklem. Grobin je po suhi cesti proti Kranju vozil osebni avtomobil; bil je brez vozniškega dovoljenja. V Naklem, kjer je hitrost omejena na 60 km na uro, je vozil prehitro, več kot 80 km na uro, in zato zadel pešca Jelenka Pavlovi-ča. Grobin je sicer trdil, da je zmanjšal hitrost zaradi prometnega znaka in ker je vedel, da ta del ceste v Naklem pogosto kontrolirajo miličniki. Obenem pa je tudi trdil, da ni vedel, da mu sledi miličniški avtomobil. Na dvojnem prehodu za pešce pred Marin-škom in avtobusno postajo takrat sicer ni bilo nobenega pešca. V bližini pa je bil približno dva metra od ceste parkiran tovornjak, ob katerem sta proti prehodu prihajala dva pešca. Eden od njiju je kak meter za prehodom prečkal cesto proti gostilni Marinšek, ko pa je prečkal cesto še Pavlovič, ga je avtomobil zadel. Trčenje je bilo tako hudo, da je Pavlovič tri tedne kasneje za posledicami umrl v bolnišnici. Pešca sta cesto res prečkala zunaj prehoda za pešce, vendar pa, kot je ugotovilo sodišče, voznik Grobin očitno ni bil pozoren na dogajanje, saj bi moral videti oba, že ko sta se bližala cesti in ko sta jo prečkala. Prvi pešec je bil namreč komaj čez, ko je že počilo, voznik je potrdil, da ga je leta zapora. Upoštevalo pa je tudi, da je bil Martin Grobin zaradi kršenja prometnih predpisov že večkrat kaznovan pri sodniku za prekrške. Med olajševalnimi okoliščinami je upoštevalo, da je bil nepreviden tudi pešec, in tudi to, da Grobin poslej ni zagrešil več nobenega prekrška. Sodišče pa se je odločilo tudi za varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja B kategorije za dve leti. Nesreče Naglica na zasneženi cesti: štiri nesreče Zimske vozne razmere so očitno presenetile voznike, saj mnogi še vedno vozijo z letnimi gumami. Na zasneženi cesti pa že z zimsko opremo kaže biti previden. V četrtek so spolzke ceste, neprevidnost, slaba opremljenost avtomobilov in prevelika hitrost skrivile nemalo pločevine na gorenjskih cestah. V štirih nesrečah so bili tudi ranjeni, gmotna škoda pa je ogromna. Na magistralni cesti med Mejo in Drulovko je v četrtek, 21. novembra, osebni avto 28-letnega Jordana Eržena iz Ljubljane zaneslo na levi vozni pas, kjer je trčil v avto britanske registracije. V tuji avto je nato trčilo še vozilo Alojzije Vidmar iz Britofa. V ne- Foto: Franc Perdan KOZARČEK JO JE OPOGUMIL Pri Maverju v Kranju je ženska zvrnila že nekaj kozarčkov. Ker se je močno majala, ji niso bili več voljni postreči. A žganica jo je opogumila, da je glasno terjala novo pijačo. Seveda ji niso ustregli. Poklicali so miličnike, da s6 jo pospremili domov. S sodišča ZBIL PEŠCA Kranj — Pred temeljnim sodiščem v Kranju je bil na eno leto zapora zaradi povzročene prometne nezgode obsojen Martin Grobin iz Podnarta. Nesreča se je pripetila pred dvema letoma in sicer 23. septem- opazil in zaviral. Vendar pa je v dokaznem postopku na podlagi pričevanja sodnega izvedenca in ostalih prič prišlo do spoznanja, da je Grobin zaviral, ko je zagledal drugega pešca, vendar zaradi neprimerne hitrosti ni več mogel ustaviti. Sodišče je zaključilo, da je nevarno situacijo na cesti povzročil pešec, ko je neprevidno prečkal cesto. To pa še ne izključuje 6dgovornosti voznika Grobi-na, ki bi na tem delu ceste moral voziti tako, da bi lahko ustavil pred vsako oviro, torej tudi pred pešcem na cesti. Sodišče je ocenilo, da bi Grobin nesrečo lahko preprečil, če bi vozil s hitrostjo, ki je na tem delu ceste predpisana. Da ni pravočasno opazil pešcev ob cesti in namere, da jo prečkata, je prispevalo tudi dejstvo, da je v času nesreče vozil pod vplivom alkohola. To pa je sodišče tudi upoštevalo kot oteževalno okoliščino, ko je odmerjalo kazen v višini enega sreči je bil ranjen voznik Eržen. Gmotno škodo cenijo na 1,9 milijona. Neprimerna hitrost je botrovala tudi nesreči, ki se je istega dne zgodila blizu Bistrice priNaklem Voznik osebnega avtomobila Sve-tislav Kačarevič, star 43 let, s Hrušice, je vozil po magistralni cesti proti Kranju. Zaradi prehitre vožnje je zdrsnil na nasprotni vozni pas, pred osebni avto nemške registracije Ernsta G. Wutza. V silovitem trčenju je bila huje ranjena sopotnica, 34-letna Lucija Kačarevič, laže pa otroka, 13-letni Igor in 9-letna Nina. Škoda presega 1,3 milijona. V četrtek je počilo tudi v križišču pri dijaškem domu v Kranju. Voznik osebnega avtomobila Marjan Pajk, star 24 let, iz Ljubljane, je v križišču s semafori »prevozil« rdečo luč. Pri zeleni luči pa je prečkal cesto 16-letni Ranko Peul, doma iz Kotor Varoši, ki začasno živi v Kranju. Voz- nik ga je podrl in Peul je obležal hudo ranjen. Voznik Marko Vidic, star 26 let, z Bleda in sopotnica Zvonka Bizjak, stara 29 let, iz Radovljice pa sta bila hudo ranjena v prometni nesreči, ki se je v četrtek, 21. novembra, pripetila pred Radovljico. Vidičev avto je zaradi prevelike hitrosti zaneslo v nasproti vozeči kombi Bernharda Pechinvja. Vsi povzročitelji četrtkovih nezgod so imeli na avtomobilih letne gume. D. Z. Na prizorišču nedeljske nesreče v Preddvoru Kamor je segel ogenj, je pokalo Preddvor — V nedeljo zvečer je bilo na prizorišču nesreče v Preddvoru mirno. Kraj nesreče so zavarovali in se odločili, da bodo z raziskovanjem vzrokov nesreče nadaljevali v ponedeljek, potem pa se bodo lotili odstranjevanja posledic doslej največje nesreče v Preddvoru. Gost, grozen črn dim se je začel valiti nad vasjo, so pripovedovali v nedeljo zvečer domačini. Vedeli smo, da se je moralo zgoditi kaj hujšega. Slišali smo tudi eksplozije, najprej eno, potem pa še dve. »Običajno ob nedeljah mož ne dela in tudi doma nas ni,« je še pod vtisom dogodka pripovedovala Ana Keržan, žena lastnika mehanične delavnice, kjer se je zgodila nesreča. »Osemletni sin je bolan, sama pa tudi nisem najbolj pri zdravju. Mož je dejal, da bi rad čimprej dokončal delo na golfu, zato je odšel v delavnico. Mislim, da je bilo nekaj po tretji uri popoldne, ko je počilo. Slišala sem hčerko, ki je jokaje pritekla po stopnicah v pritličje. Mislila sem, da se je njej kaj zgodilo. Potem smo pogledali ven. Delavnica je bila v ognju, moža nikjer, vrata so bila vržena v sneg, odtrgana s podbojev. Strašen pogled. Klicala sem moža. Ni se oglasil. Pomislila sem na najhujše. Takrat sem ga zagledala, kako je ves v ognju prišel iz delavnice pri stranskih vratih. Od bolečin se je metal v sneg, vendar je bil še kljub temu toliko priseben, da je pomagal odstranjevati avtomobile, ki so bili postavljeni na dvorišču. Sreča, da je našel izhod, sicer bi zgorel.« »Čudim se,« pripoveduje Ana Keržan, »da se je možu to zgodilo. Vedno je bil pri delu izjemno previden. Se zvečer je pogosto odšel v delavnico in preveril, če je vse v redu.« Da je bila eksplozija izjemno močna, kaže poslopje delavnice, ki se utegne porušiti, prav tako pa tudi ostanki jeklenk, ki jih je razmetalo po prostoru. Še sreča, da v eksploziji niso bile poškodovane sosednje stavbe, ki stojijo v neposredni bližini. Konec koncev pa je bilo v preddvor ski eksploziji tudi veliko sreče v nesreči: za nobenega od poškodovanih eksplozija ni bila tragična, smrtna! J. Košnjek Smrt na tirih Jesenice — Potniški vlak, ki je v četrtek, 21. novembra, ob 20. uri vozil z Jesenic proti Ljubljani, je na Koroški Beli povozil 18-letne-ga Jurija Urana iz Ljubljane. Uran je hodil po železniški progi v smeri Ljubljane. Strojevodja Ruda Radman, star 28 let, iz Ljubljane, ga je opazil šele, ko se mu je močno približal, saj ga je skrival zavoj, v katerem na Koroški Beli poteka proga. Z lučmi je neprevidnega pešca opomnil, naj se umakne, in začel zavirati. Uran je odskočil, vendar .se je na progi spotaknil in obležal, lokomotiva ga je zadela in odbila v kamnit usek. Fant je bil v nesreči tako hudo ranjen, da je umrl na kraju samem. ^ 2 ZDRAVSTVO V PRECEPU ŽELJA IN MOŽNOSTI Lea Mencinger Največji udarec za občana, ki išče zdravstveno uslugo, je prav gotovo slabo plačan zdravnik. To ni nobena krilatica za vsakdanjo rabo sindikalnega aktivista v zdravstvu, temveč spoznanje, ki je s svojo težo prodrlo tudi v planske dokumente za naslednje obdobje. Večina bolnikov se s tem, kakšno imamo zdravstvo, srečuje v ambulanti in na lastni koži okuša razpoloženje ter tako ali drugačno vnemo slabo ali dobro plačanega zdravstvenega delavca. Ta namreč na svojem žepu in z delovnimi razmerami občuti, kako sicer nadpovprečno razvito gorenjsko zdravstvo zadnja leta lovi razvoj med možnostmi in stvarnostjo. Ljudje zdravstvo, ki ga — grobo rečeno — tudi sami financirajo, ocenjujejo skozi čas, ki ga presedijo pred vrati ambulante. Zato tem bolj težko razumejo, da ima gorenjsko zdravstvo v primerjavi z drugimi regijami še vedno zelo visoko raven, veliko dostopnost, ne najmanj važno pa je tudi to, da se zdravstvena sredstva vse bolj racionalno porabljajo. Občana tudi ne zanima dosti, ali je rentgen že tako iztrošen, da postaja nevaren, ne ve, da ima jeseniška bolnišnica prešibak agregat. Kdo ve, ali bolnik med čakanjem pred ambulanto razmišlja o tem, da se je Kranj v zadnjih desetih letih povečal za nekaj tisoč prebivalcev, pa ima še ved« en zdravstveni dom; število ambulant doslej pač ni raslo skladno s povečevanjem prebivalstva. Tudi pri kadrih se je v zadnjih letih ustavilo. Za zaposlitev zdravstvenih delavcev namreč še vedno velja kar velik znak »stop«, družba pa se spreneveda že pri šolanju tega kadra, saj na šole ni obesila enakega znaka. Zdaj, ko pišemo v plane enako raven zdravstva za naslednjih pet let, bi morali razumeti, da enake možnosti koriščenja zdravstvenega varstva ne morejo več pomeniti niti znaka stop za kadre, niti nadaljnjega staranja medicinske opreme. Kako neprijetno je nositi prekratko srajco, so v zadnjih nekaj letih na Gorenjskem krepko občutili tako zdravstveni delavci kot tudi občani, ko so uveljavljali svoj pravice iz zdravstva. Ali bo v prihodnje ta srajca še vedno pretesna ali bo udobnejša, pa je odvisno od materialnih možnosti družbe. Cilji so realni Zdravstvo v prihodnjih petih letih? Prav gotovo možnosti razvoja1 občan razume po svoje, pač po tem, kako bo dostopen splošni zdravnik. Ni mu namreč vseeno, ali bo v čakalnici pred ambulanto sedel tri, štiri ure in več ali pa bo moral priti še naslednji dan, ker zdravnik niti fizično ne more sprejeti 80 bolnikov v ordinacij-skem času. Takrat občan razmišlja o tem, da bi bilo treba povečati število ambulant, zaposliti še več zdravnikov, pa bi ob letnem naraščanju prebivalstva (5 odstotkov v petih letih) morda sčasoma hitreje prišel do svojega zdravnika. Toda... Že ob primerjanju (brez tega ne gre) je po dostopnosti in racionalnosti zdravstvo na Gorenjskem nad povprečjem republike. Nadpovprečne pa so tudi zahteve Gorenjcev, vsaj tako se sliši. Da ne bi prehitevali zdravstvenega standarda ostalih regij, si gorenjsko zdravstvo za prihodnih pet let zapisuje take cilje: — sedanjo raven zdravstvenega varstva, večjo učinkovitost zdravstvenih organizacij, nič novih prostorov, omejeno zaposlovanje, —- prioriteta naj velja za razvoj osnovnega zdravstva, — izenačiti materialni položaj delavcev v zdravstvu z delavci v gospodarstvu do leta 1988, — povečati delež družbenega proizvoda za zdravstvo s sedanjih 3,6 dostotka na 4,15 odstotka leta 1990, — zagotoviti sredstva za izrabljeno opremo in nujno novo opremo, — združevati sredstva za reševanje likvidnostnih težav med zdravstvenimi skupnostmi in znotraj sozda Gorenjski zdravstveni center, — ohraniti organiziranost v medobčinski zdravstveni skupnosti, — vrsto nalog (informacijski sistem, SLO in DS, obnova opreme, kadri in združevanje sredstev) je treba izvajati na medobčinski ravni. Za temi cilji, ki jih na Gorenjskem za zdaj ocenjujejo kot realne, se skriva poleg znanih še nekaj nalog, ki so težje izvedljive ali pa lahko postanejo velik strošek. Za primer lahko navedemo diali-zo. Pred leti si nismo predstavljali, da bo postala za gorenjske bolnike tako pomembna zdravstvena storitev, saj se njena dejavnost vse bolj širi; morda ne bo več tako dolgo, ko bo oddelek v jeseniški bolnišnici sprejemal bolnike na dializo tudi v treh izmenah. Da bo letos to veljalo 20 milijard starih dinarjev, je pač le suh finančni podatek, ob katerem pa se vendarle kaže vprašati, ali je takšna storitev, ki zagotavlja življenje in nekaterim tudi delovno sposobnost, v stilu nadpovprečne ravni zdravstvenega varstva na Gorenjskem. Ob predvidevanju, da v zdravstvu ne bi bilo še več zaposlenih, kljub predvidenemu 1-odstotnemu letnemu porastu prebivalstva, to v zapisanih ciljih pomeni padec zdravstvene ravni. Treba je vddeti, da že zdaj — kar zadeva zagotovljeni program — ljudje niso zaposleni v skladu s veljavnimi normativi, to pa pomeni, da so sedanji zaposleni ob tem obsegu storitev bolj obremenjeni. Dr. Drago Petrič z Medobčin ske zdravstvene skupnosti: »Lahko bomo zadovoljni, če si bomo v naslednjih letih še zagotavljali enako zdravstveno raven. To pomeni, naj bi dostopnost do zdravnika ostala enaka, menim, da že zdaj ni posebno dobra. Oprema v splošnih ambulantah je kar dobra, ponekod celo takšna, da presega znanje zdravnika, ni zahtevna in tudi draga ni tako, da si je v osnovnem zdravstvu ne bi mogli privoščiti. Drugače pa je z opremo, kakršni so na primer rentgenski aparati — ta je postala tako draga, da amortizacija za nakup nove ali nadomestne opreme ne zadošča. Kaže, da bo treba predvsem za opremo bolnišnic združevati denar že z dodatnim odstotkom, tako v okviru zdravstvenih skupnosti kot z zbiralnimi akcijami, s katerimi so si zdravstvene organizacije že zdaj pomagale. Z opremo v zdravstvu je pač tako, da jo je treba imeti, ne glede na to, da investicija ne prinaša več dohodka, kot je to pravilo za delovno organizacijo, pač pa je namenjena zdravju.« Kako tenak bo zdravstveni dinar? stveno varstvo tudi naslednja leta prebrodilo brez težav. Planerji v zdravstvu so na to sicer pripravljeni: ne bo treba črtati pravic, ki so za uporabnike zapisane v samoupravnem sporazumu, predvideno pa je večje prehajanje na nekatere cenejše oblike. Čeprav na Gorenjskem predvidevamo, da se bo nadaljevala sedanja zdravstvena problematika, to je večanje vseh vrst poškodb, bolezni srca in ožilja, visokega krvnega pritiska in sladkorne bolezni, pa kaže omeniti še dodatno problematiko. Zaradi slabšanja socialnih razmer opažajo spreminjanje obolevnosti dojenčkov in šolske mladine, vse več je starejših ljudi, ki so najpogostejši uporabniki zdravstvenih storitev, da ne omenjamo alkoholizma in narkomanije, novih bolezni itd. Veliko pa je še neznank. Recimo solidarnost: po predlogu republiškega samoupravnega sporazuma bi morali na Gorenjskem namesto 1,5 odstotka zbranih sredstev, toliko smo jih za republiško solidarnost dajali doslej, v naslednjih petih letih dajati skoraj petkrat več, to je 5 odstotkov vseh sredstev. V številkah je to okoli 150 milijard starih dinarjev za naslednjih pet let. To je velik denar. Razen tega pa lahko predvidevamo, da bo za zdravljenje v najnujnejše izrabljene in za nujno potrebno novo opremo 690 milijonov dinarjev. Ali bo ta seznam, že nekajkrat okleščen res na najnujnejše, tudi uresničen? V preteklih petih letih je namreč gorenjsko zdravstvo lahko porabilo za opremo le tri četrtine planiranega denarja. Se bo kaj podobnega dogajalo tudi v naslednjih letih? Zakaj je pravzaprav prišlo do položaja, ko v zdravstvu vse bolj resno govorijo o posledicah zastarele in izrabljene opreme? Edgar Vončina, direktor sozda Gorenjski zdravstveni center: »Lepo bi bilo, če bi lahko zdravstvene organizacije amortizacijo, ki jo obračunajo, v celoti namenile za nadomestitev opreme in nakup nove. Vendar pa v minulem obdobju povsod niti stoodstotne amortizacije niso obračunavali, ker je zmanjkovalo denarja. Amortizacijo namreč uporabljamo kot likvidna sredstva. Kar 30 odstotkov amortizacije pa gre za zaloge, za katere mi ne moremo dobiti kreditov, gospodarstvo pa jih lahko. Zaloge pa moramo imeti: to so zdravila in sanitetni material, gorivo, hrana v bolnišnicah, pa tudi zaradi potreb SLO. Veliko sanitetnega materiala je iz uvoza, kar pomeni, da ni mogoče Foto: Franc Perdan Daleč so že časi, ko smo na Gorenjskem odmerjali za zdravstveno varstvo še 5,3 odstotka od družbenega proizvoda, kot na primer leta 1977. Slabše gospodarske razmere v zadnjih petih letih so pošteno klestili po deležu sred-' stev za skupno porabo in s tem tudi za zdravstveno varstvo. Da pa lahko na Gorenjskem tudi s tako nizkim deležem, letos je ocenjen na 3,6 odstotka od družbenega produkta, še vedno zagotavlja mo zdravstveno varstvo, je pripisati le skrajno racionalnemu obračanju tega denarja. Pa je racionalnost, o kateri govorimo, in ki pomeni že tudi onemogočanje razvoja in normalne dejavnosti zdravstvenih organizacij, še racionalnost ali že povzročanje škode? Plan predvideva postopno naraščanje tega deleža v petih letih za 2,9 odstotka na leto, kar naj bi pomenilo 4,15-odstotni delež v družbenem produktu leta 1990. To ne pomeni, da bo lahko zdrav- izvenregijskih bolnišnicah, predvsem v Kliničnem centru, treba odšteti še več denarja kot doslej, že zdaj pa polovico sredstev za bolnišnično zdravljenje plačujemo Kliničnemu centru. Zato je ob načrtovanju razvoja v prihodnjih letih lahko neznanka še, na primer, načrtovana uvedba zdravstveno informacijskega sistema. Brez te informacijske tehnologije, ki naj pomaga tako stroki kot administraciji, se verjetno tudi v zdravstvu obeta zaostajanje, ne pa napredek. Izrabljena in zastarela oprema Gorenjsko zdravstvo tako je zapisano v srednjeročnih planih — potrebuje samo za zamenjavo kupovati enkrat na mesec, temveč redkeje in v večjih količinah. Vedno morajo biti na zalogi rentgenski filmi, sukanec za šivanje ran in podobno, saj bolnika ne moremo odpraviti z nimamo ali ga poslati v drugo regijo. Vse skupaj pa pomeni, da v zdravstvenih organizacijah ostaja 10 do 20 odstotkov amortizacije. Četudi bi jo združevali, ne bi pomenila kaj velikega. Posledice vsega tega so take: v treh letih je odpisanost opreme dosegla stopnjo 80 do 90 odstotkov, ponekod še višjo.« Zastoj pri zamenjavi izrabljene medicinske opreme se kaže v osnovnem zdravstvu v povsem izrabljenih rentgenskih aparatih, ki lahko ogrožajo zdravje bolnikov in tudi zdravstvenih delavcev. Kaže pa se tudi v izrabljenosti opreme gorenjskih bolnišnic. Ugotavljajo, da bo treba v petih letih za vse tri bolnišnice nameniti 463 milijonov dinarjev za zamenjavo in dokup medicin- ske opreme, za vzdrževalna dela in posodobitev prostorov 314 mili' jonov dinarjev in za dograditev operacijskih prostorov kirurgije v jeseniški bolnišnici še dodatnih 386 milijonov dinarjev. Pavle Dolar, direktor DO Go; renjske bolnišnice: »Ne bi mog'1 reči, da v zadnjih letih v bolnišnično opremo nismo ničesar vlagali. Nova je ultrazvočna oprema tako v kranjski kot V je" seniški bolnišnici, opremljeni so prostori za centralno intenzivno terapijo, dializa, preurejen je "ll pediatrični oddelek, nov je operacijski rentgen. Del te opreme Je bilo možno zagotoviti le z dodatnimi sredstvi iz združenega dela. ne pa iz rednih sredstev zdravstva. Upamo, da bomo v prihodnje uspeli prepričati občinske zdravstvene skupnosti in tudi občine, da je bolnišnično zdravstveno varstvo odvisno tudi od solid" ne opreme bolnišnic« Kakšne so te možnosti, morda dovolj zgovorno pove že to, da gorenjske bolnišnice načrtujejo štiri nove operacijske mize, v Merski Soboti pa bi jih v prihodnJe lahko kupili devet; nobena miza ne stane manj kot 2 stari milijar] di. V jeseniški bolnišnici se za-vzemajo le za izboljšanje operacijskih razmer, ki se ne začno W La- končajo le z operacijsko mizo ni je bilo namreč kar 2394 operacijskih posegov, leto prej 2145 " z naraščanjem prebivalstva je t°j di operacij več. Na Gorenjskem s prizadevamo, da bi kar najve? bolnišničnega zdravljenja oprav1' li v domačih in tudi v bolj poce*1 bolnišnicah. ?el° Na Gorenjskem zadnja leta * ^ poudarjamo varčevanje in racio0 nost, posebno v zdravstvenem v^ stvu. V Radovljici so to razumel1 ko, da so v obdobju do leta 2000 P** videli celo ukinitev bolnišnici S zdravstvenega varstva. V osn*1 dolgoročnega plana občine Rado ca za obdobje 1986—1995/2000 se j*J je zapisalo: »Z namenom, da bi K najbolj racionalno in v skladu z ^ terialnimi možnostmi združen^ dela ohranili dosedanjo raven zd^n stvenega varstva, bomo pospeše hO'' dejavnost osnovnega zdravstva, ".jj nišnično zdravljenje pa nadomeS .g- z dispanzersko in specialistično m todo dela.« Osebni dohodki zaposlenih ^ zdravstvu so se v zadnjih petih 1* realno znižali bolj kot tisti v g°5$ darstvu. Do leta 1988 naj bi oSeV dohodki v zdravstvu realno raSjLrl treje, da bi lahko vzpostavili raz1*1 je izprednekaj let, to je uskladitev ravni iz leta 1979. d1 Če v bodoče za zdravstvo ne bo « volj denarja, na Gorenjskem re f razmišljajo, da bi ukinili tudi &f i tere pravice, predvsem v zobozd ■ jjH' stvu za odrasle. Protetiko naj &1 > mreč odrasli plačevali v celoti iz H nega žepa. Po drugi strani pa o1 dinsko zobozdravstvo dobilo še V prednost, saj bi moral vsak ob k0^ srednjega šolanja na srednji s imeti 100-odstotno popravljene Del potrebnega kadra in denarr a tak načrt bi dosegli prav z de ■ oženjem pravic odraslih. Pri ^ je treba povedati, da ne gre z* ^ renjsko posebnost, pač pa o ta postopnem prehodu na samop'^ štvo razmišljajo še v drugih regJy TOREK. 26. NOVEMBRA 1985 Vrtec in šola sta ogledalo vzgojnih napak staršev ^t STRAN @©EISSS$©ISIGLAS VZGOJE SE NE PIŠE NA EECEPT Helena Jelovčan Napadalni malček je v vrtcu natrgal uhelj drugemu dečku, ker mu ni hotel dati igrače. V prvem razredu je učiteljico nekam poslal, ker ga je gnjavila z domačimi nalogami in spraševanjem. V osmem razredu je postal prvi med najbolj pogumnimi, ki so si v stranišču upali kaditi, včasih tudi popivati. Nekoliko plašnega učitelja začetnika je klapa domala nesla iz razreda... ? naraščanjem let vzgojna oziroma vedenjska odstopanja privzemajo vse hujše °bhke in razsežnosti, ki dobijo svoj epilog dostikrat v kriminalu. Zakaj so mladi sv, taki, se potem začudeni sprašujemo. udgovornost za vzgojo oziroma vzgojne napake, ki jih kažejo otroci, odrasli radi prelagamo drug na drugega; vzgojiteljice in učitelji na starše, družino, starši na vrtec in šolo. Tak ping-pong pa je povsem nesmiseln, saj mladeži v ničemer ne koristi. Družina je, in to se v naši družbi spet vse bolj glasno poudarja, osnovna celica življenja. Ima največ možnosti in s tem tudi največji vpliv na vzgojo svojih otrok, na oblikovanje človeka. Razumljivo je, da je zato zanj tudi prva in najbolj odgovorna. Vrtec in šola le sodelujeta, družino dopolnjujeta in ji pomagata. Usmerjata jo zlasti tedaj, ko družina svoje naloge ni sposobna dobro opraviti. Vzrokov, zakaj ne, je več. Število vzgojno problematičnih otrok narašča. Ne toliko v primestnih in vaških okoljihjkot v mestnih. Predvsem tu so otroci premalo zaposleni z delom doma, starši imajo zanje premalo časa, zato so bolj dovzetni za slabe vplive okolja, v katerem zaman iščejo toplino, varnost, ljubezen, ki jim jih starši ne dajo. Vrtec in šola sta ogledalo vzgojnih napak staršev. Na katerih področjih vzgoje starši najbolj grešijo, smo skušali odkriti s sodelovanjem Jane Vogelnik, psihologije v Vzgojnovarstveni organizaciji Kranj, ter socialne delavke Vere Guna in pedagoginje Nade Nastran iz osnovne šole Lucijana Seljaka v Kranju. Otroci tulijo in cepetajo le pred starši Razhajanje med vzgojnimi zahtevami družine in vrtca je dokaj pogost pojav. Starši ne zaupajo vzgojiteljici, ko gre za osvajanje osnovnih higienskih, vzgojnih in moralnih vrednot. Ne verjamejo ji, če pravi, da je njihov otrok v vrtcu divjak, ker je doma priden, ali da vrtcu samo čepi, ne sodeluje, ker bi doma najraje splezal na omaro. Vse prepogosto je vrtec strelovod za domače težave. Zato je zelo pomemben odnos staršev do vrtca, če otrok čuti, da starši vrtca ne marajo, ga bodo tudi sami zavračali, ga imeli za kazen. Malo je otrok, ki se vrtca ne morejo navaditi; bojijo se jlrugih otrok, ne toliko vzgojiteljice. Največ pa je otrok, ki tulijo m cepetajo samo takrat, ko jih starši oddajo in pridejo iskat, ynies pa se smejijo, igrajo. Staršem se pač smilijo, ker so v vrtcu, |n to otroci izkoriščajo. Še dobro, da ni veliko staršev, ki med službo hodijo opre za t skozi stekla, kaj otroci in vzgojiteljica delajo. Starši imajo tudi zelo različne zahteve. Nekateri prenizke, ko jočejo otroka ohraniti dojenčka. Njihov otrok se pri petih letih ne zna obleči, jesti, tudi po čustveni Plati ga pretirano zavijajo v vato. Drugi zahtevajo preveč. Radi bi, da bi petletni otrok znal pisati, npravljati z računalnikom. Namesto pogovarjanja ukazi in prepovedi . Kako se otrok obnaša v vrtcu, Je zelo odvisno od domačih raz-mer. V vrtcu se pokaže, koliko se starši pogovarjajo in spoštujejo ^ed seboj, ali otroka upoštevajo j*n pa mu le zapovedujejo. Strokovnjaki vedo povedati, da Približno 70 odstotkov komunici-ranja med starši in otroki sloni n.a zapovedih in prepovedih star-Sev. le 30 odstotkov pa je pogo-VarJanja. .Pomemben je način komunika-£lJ v družini. Nekateri otroc: težko navezujejo stike v skupini, se ?0lgo ne navadijo vrtca tudi zato, *e,r je družina zaprta vase, ne ho-aiJ0 ven in drugi ne prihajajo k nJim. Če se povrh vsega št malo pogovarjajo med seboj, je rezul-Tat tih, miren otrok. Vsaj uro na dan res z otrokom Iz tega, ali je bil otrok zaželen ali ne, izhajajo osnovne čustvene potrebe otroka: ljubezen, varnost, spoštovanje. Otrok želi postati uspešen, priljubljen; le samozavesten bo pogumno sledil programu v vrtcu, odgovarjal, četudi narobe. Želičutitiljubezen in jo vračati. Kvaliteta odnosa do otroka je prav tako pomembna. Ni dovolj, da so starši z otrokom vse popoldne. Važno je, ali se z njim ukvarjajo. Če se vsak dan vsaj eno uro res aktivno, je dovolj. Nekateri starši se ne znajo. Pri zagotavljanju čustvenih potreb ne igrata vloge izobrazba in vzgojno znanje. Le-to je lahko celo škodljivo, če starši knjige narobe pojmujejo. Prvo je, kakšen človek je vzgojitelj, ali je zrel ali ne, šele za tem pride znanje. Starši grešijo, ker na otroke prenašajo slabe, vzgojne izkušnje svojih roditeljev. Prezreti ne gre niti družinske klime. Ta se menja, če je več Včasih otrok deluje kot bi bil prizadet. Počasneje se razvija, ker je moten stik z materjo. Če otrok čuti, da je materi odveč, se ne bo normalno razvijal. Malček, ki je sam, ni tudi samostojen Otroku je treba omogočiti, da se osamosvoji. Socialno samostojen je otrok, ki se zna igrati, je vztrajen pri igri, se zna pogovarjati, zna pripovedovati, nima strahu ali odpora do drugih ljudi, pomaga drugemu otroku, je tovari-ški, obvlada osnovne higienske navade, je samostojen; pri oblačenju, hranjenju, podnevi ne moči. Treba pa je ločevati, kdaj se otrok osam#svoji in kdaj je osamljen. Mamica se hvali: pet let star sin prihaja sam v vrtec, ima svoj Kje ima meje svobodna vzgoja? Podobne napake kot jih delajo starši v zgodnjem otrokovem obdobju, se vlečejo tudi v osnovno šolo. Tu se že kažejo slabosti svobodne vzgoje, ki jo v naši družbi sicer poudarjamo, nismo pa postavili meje, do kam otrok sme oziroma koliko lastnega jaza mu moramo pustiti. Dejstvo je, da samo doslednost v ravnanju staršev dela otroka stabilnega. Dober primer dobesednega pojmovanja-svobodne vzgoje je fantek, ki mu je mamica do šestega leta pustila delati, kar je hotel. Šola ga je ukalupila, mu postavila določene zahteve, norme, ki jim ni bil kos. Postal je zmeden, razvojno moten. Zanimivo je, da v šoli dosti bolje delajo otroci, ki niso bili v vrtcu. Vrtčevski so bolj nedisciplinirani. Med poukom vstajajo, hodijo v stranišče, so nemirni, ne po- otrok. Vsak otrok je drugačen, svet zase, zato z vsakim ravnamo drugače in zato so posplošeni vzgojni nasveti iz knjig lahko škodljivi. Prvi otrok se je rodil, na primer, v slabem socialnem položaju družine in je zato živčnost staršev prešla tudi nanj, drugi v urejenih razmerah in je zdrav, vesel otrok. Pri prvem so bili starši že za vsako malenkost prestrašeni, pri drugem popuščajo, češ saj je še tako majhen. Pri prvem je družina živela v ljubezni, pri drugem je bil oče že alkoholik. Ce otrok ni deležen ljubezni, se v vrtcu zelo hitro pokaže. Otrok je raztresen, zasanjan Karkoli je doma narobe, se pokaže v vrtcu: v njegovi risbi ali pripovedi Majhen otrok vse pove. brez oiepša-vanja. Vidi se po njegovem vedenju, ki je bodisi tiho, zavrto in ni samo odraz njegove narave, bodv-•i po jecljanju, nasilnosti. ključ, vse popoldne preživi sam, zvečer sam je, prižge televizor in gre sam spat. Otrok je res samostojen, vprašanje pa je, koliko čuti mamico. Vsak otrok ima potrebo po stiku z ljudmi. Če ne na mamico, se bo navezal na nekoga v okolju, v katerem se giblje. Je nekaj primerov, ko so starši zaradi denarja vzeli otroka iz vrtca. Otrok je vse dopoldne sam, obiskuje le par ur predšolskega izobraževanja. Tak otrok je osamljen, družba ga potegne za seboj, prej slaba kot dobra. Otrok rad postane agresiven, neposlušen, se hitro stepe. Ker zelo pogreša pozornost, tudi na drobne pozornosti odgovarja negativno. Zato starši pri otroku ne smejo varčevati. Če vrtec res tako težko plačajo, naj pri centru za socialno delo vložijo prošnjo za znižanje oskrbnine ali pa si privoščijo kakšno nepotrebno razvado manj. slušajo, težko se zberejo, učiteljica jim mora nekatere stvari večkrat povedati. Vzgoje se ne da pisati na recept. Starši vzgajajo po sebi, po svojih podedovanih izkušnjah. Vzgojne težave otrok so zelo podobne. Kažejo se v slabem učnem uspehu in v vedenjskih odklonih. Staršem problematičnih učencev v šoli svetujejo, kako naj ravnajo z njimi in jim pomagajo. Šolska svetovalna služba otroke stalno spremlja, da začutijo, da se nekdo vendarle zanima zanje, za njihov uspeh. Starši se, žal, včasih obnašajo tako, kot bi otroci ne bili njihovi. Neradi prihajajo v šolo, sram jih je. Starše, ki se ne odzovejo, šolski delavec obišče doma. Bistvenih uspehov njegovo prizadevanje nima, ker se domače razmere malokdaj spremenijo, saj starši iz svojega vzgojnega koncepta ne morejo. Zlasti težko je prodreti v družine, kjer je na zunaj vse lepo, predvsem v družine intelektualcev, ki si pustijo svetovati še manj kot preprosti ljudje. Zato šola največkrat vzgojni problem lahko samo omili, odpraviti ga brez sodelovanja staršev ne more. Učenci znajo biti nesramni in razbijaški Starejšim otrokom starši dostikrat niso več kos. Vendar pa pri pouku družbene in moralne vzgoje učitelj opaža, da se otroci zelo radi pogovarjajo, radi povedo svoje mnenje. Zelo so kritični, dokaj zreli, medtem ko jih imajo starši še vedno za male otroke. Pogrešajo občutek večje enakopravnosti. Znajo pa biti tudi zelo nesramni. Nesramni v odnosu do nekate rih učiteljev, nesramni, ko namensko uničujejo šolsko imovino, vse od vtičnic naprej. Takih učencev na srečo ni veliko, redki so tudi primeri kajenja in pitja alkohola. V šoli ni osnovnega bontona. Učitelji sicer poskušajo ob izobraževalnem poslanstvu uresničevati tudi vzgojnega, vendar imajo za to največkrat premalo časa ali volje. Pol razredne ure na teden je premalo, saj je prav razrednik tisti, ki bi se moral največ pogovarjati z učenci o njihovih težavah, jih vzgajati, usmerjati. Seveda pa se vzgoje ne da ločiti od izobraževanja. Vsaka ura pouka je in mora biti izobraževalna in vzgojna. To je še zlasti pomembno na nižji stopnji osnovne šole, medtem ko na višji pomagajo učiteljem pri vzgoji pogovori v pionirski, mladinski organizaciji, organizaciji Rdečega križa, razredni skupnosti. Učitelji pojmujejo kot veliko oviro za delo preveč svobodno, enakopravno komuniciranje otrok. Ne da bi učitelja postavili na pediestal, vendar mu prav prešibka avtoriteta odvzame veliko delovne energije, predvsem v višjih razredih. Vsako uro učitelj ni sposoben tako motivirati učencev, da bi vsi ves čas sodelovali. S kaznimi pa ne doseže veliko. Še najuspešnejši so individualni pogovori s problematičnimi učenci ali skupinski pogovori v razredu. Tudi starši jemljejo avtoriteto učiteljem. Nekateri namreč prihajajo v šolo, da bi se pregovarjali zaradi slabe ocene ali kazni, ki jo je njihov otrok zaslužil. Ne zaupajo učitelju, ampak otroku. S tem se ustvarja splošno nezaupanje v učitelja in šolo. Kratek sklep Otroci, tako majhni kot ve: ki, sevajo željo po čustveni topi ...i, ki jo lahko dobijo samo doma. Zato niti strokovni delavci v vrtcih niti v šolah ne morejo de. a ti čudežev na vzgojnem podro ne bi bilo dveh bregov, onesna- valcev na enem in onesnaženih na drugem bregu, ootem bi v 1 Pogovor lahko kratek. Pro- em torej ni v tem, da o varstvu Kj Ja. premalo govorimo, proza!?1 Jev v tem. da onesnaževalci dnp ^ kaJ radi ne slišijo in pri p g°Varjanju drže figo v žepu, I oblem je v tem, da so onesnaži01 po8°sto sami, ko zahtevajo jSto okolje. Sami, dokler se pro-^.r01 tako ne razraste, da se z Jjm ni več moč igrati. z nesnaževanje Termike res ni obe traški in svetoduški pro-n ^jSlaba zaščita v rudniku ura-blftV ^ir°vskem vrhu ni zgolj pro-2er? Pol3anske doline. To nista jWj problema škofjeloške obči-Pih °eprav 3e res, da je pri ukre-s^n Prva na vrsti. To sta sloven-var ?roDlema- Kajti, če kje, se pri v v,?^ okolja ne smemo zapirati ne lkakršne meje, ne v občinske Va V rePubliške ne v državne. ŠtvrStV° okolJa Je problem člove-Vair aktuami problem našega bi-^rn3a. pomanjkljive zavesti, s ka-sta° Ogrozamo naravo. Blagor, ki stri ram ga Prinesli nitra indu" *Uin aci3a in potrošniška narav- ne P°čn0 *%rnrUgega> kot da skrivaJ° Pro" %h ' ki ^im sami niso kos" Ka]ti ga?° varstvo okolja ni nič druge- l0g..ot slabo obvladovanje tehno- ^oč\To Je torej strokovna ne" pr^* ki Pa je nihče nič kaj rad ne ^ 7?a- V bistvu torej ne gre za to, nas občutek o pomanj- vosti posameznih linij. Krajani namreč trdijo, da imajo v Termiki dovoljenje le za izdelavo 15 tisoč ton izdelkov, naredijo pa jih 35 tisoč ton. Povedali so, da ne mislijo opustiti izdelave kamene volne na Trati, temveč zmanjšati onesnaževanje. Za zaokrožitev proizvodnje na Trati bi radi imeli še tri hektare zemljišča, v Bodovljah prav tako še nekaj ter opredelitev zemljišča kot industrijske cone, v Poljanah dodatnega 1,5 hektara in v novi industrijski coni v Škofji Loki (ni še določena) 6 hektarov. Dejali so, da so doslej za naložbe, ki so neposredno in posredno vplivale na varstvo okolja, dali po zdajšnji vrednosti 218 milijonov dinarjev. Grozljivi pa so podatki, ki so jih povedali sami, kar se doslej ni dogajalo. Kupolke okolje obremenjujejo z naslednjimi izpusti: 54 do 78 tisoč miligrami ogljikovega monoksida na prostorninski meter (dovoljeno je 58 tisoč miligra-mov), 125 do 425 miligrami žve- strokovna ocena. Termiki seveda ustreza stavek, da je sanacija smiselna, nič pa jim ni všeč naslednji, ki odsvetuje širjenje proizvodnje in pravi, da bi bilo treba poiskati manj sporno lokacijo. Lokacija pa je po oceni Sepo sporna že od vsega začetka. V razpravi je bila izrečena trditev, da sanacijski program ne bo odpravil vsega onesnaževanja, saj bodo tudi po njegovi uresničitvi izpusti žveplovega dioksida preveliki (doslej ga je Termika spustila v okolje 1.200 ton!), prevelik bo še hrup, čuden pa je tudi stavek, da bodo kontrolirano spuščali odpadne vode. Temu predstavniki Termike niso oporekali. Po razpravi je bilo sprejeto stališče, ki ga je poprej oblikoval tudi odbor za varstvo okolja v občini Škofja Loka. Sanacijski program naj bi po možnosti uresničili prej kot v dveh letih, dodatno pa bodo v Termiki morali zagotoviti varnost pred hrupom v bivalnem okolju in zmanjšati vpliv niso imeli podatkov, kakšna bo jamska voda, ki zdaj odteka v potok Brebovščica in naprej v reko Soro. Čistilno napravo zdaj po dobrem letu poskusnega obratovanja gradijo in zgrajena bo jeseni prihodnje leto, veljala bo 300 milijonov dinarjev. Rudnik pa ima seveda lahko tudi druge slabe vplive na okolje, saj, kot je dejal njegov predstavnik, govorimo o zaprtem krogotoku tehnološke vode, ne pa o zaprtosti celotne proizvodnje. Društvo za varstvo okolja Škofja Loka je jasneje razčlenilo slabo varstveno zaščito v rudniku. Slišali smo, da je do pomora rib v Brebovščici in Poljanščici prišlo zaradi izpusta amonijevega sulfata. Zdaj izpuščaj o v potok do 50 prostorninskih metrov tehnološke vode na dan. Ob petkih po dvanajsti uri pa potok pordeči, verjetno zaradi pranja avtomobilov. Zaradi prevelikih količin trdnih delcev (lebdečih, piše v poročilu inštituta), ki nosijo radioaktivne elemente, ki jih nosi s seboj so Hm •J^VSi je vseeno, kaj počno, saj ezadnje tudi ljudje, ki žele VT!U čist zrak in piti čisto vodo. sWStvu gre za to, da niso kos vftin Vnim problemom, kar skri-Pali Za Potrebo po zaslužku. Toda Ca neminljivo visi nad njimi. ermika bo morala Racijo opraviti v ^hletibinna Panjih površinah sti rfmika je bila najprej na vr-gr^d oda zataknilo se je že pri s^ar.1VU' ki za vse- na o"001"0 ODi" ^ilo problemski konferenci, ni Pom razmnoženo. Zgolj drobna pnanjkljivost? Kdo ve! I^vo -,stavniki Termike so spre- 0 rili 0 sanacijskem programu. *e srnem po vrsti. Sporna je bila dovodna trditev, da uporabna nenja ne omejujejo zmoglji- Foto: Franc Perdan plovega dioksida (dovoljeno je 30 miligramov), 280 do 270 miligra-mov žveplovodika (dovoljeno je 7,5 miligrama ) in 850 do 333 miligramov trdnih delcev (dovoljeno je 150 miligramov). Dejali so še, da so izpuste fenola in formaldehida na prvi liniji spravili pod dovoljeno mejo, na drugi pa jo še presegajo. Vsi ti podatki so seveda posamični, nanašajo se na posamezne izpuste okolju škodljivih snovi. Ni pa podatka, v kolikšni meri je okolje v celoti obremenjeno. Takšnega izračuna pri nas še ne delamo (ne znamo narediti), so na nedavni Iskrini problemski konferenci o varstvu okolja povedali strokovnjaki. Navajanje posameznih izpustov je torej lahko skrivalnica, saj dihamo samo en zrak, napolnjen z vsemi dovoljenimi izpusti, ne le z enim. Slišali smo tudi različna tolmačenja ocene Sepo, ki ima pri nas veljavo kot najbolj nepristranska žveplovega dioksida. Sanacijo bodo morali izvesti na sedanjih površinah. Če pa sanacija ne bo narejena v dveh letih, bodo morali postopoma opustiti sedanjo proizvodnjo ali uvesti novo, okolju neškodljivo. Rudnik urana ima slabo varstveno zaščito V Rudniku urana Žirovski vrh so se na problemsko konferenco bolje pripravili, saj je bilo na voljo poročilo, ki so ga napisali v Inštitutu Jožef Štefan. Sami so tudi priznali, da čistilne naprave z začetkom poskusne proizvodnje niso zgradili, čeprav bi jo morali. Premalo so poznali rudarsko tehnologijo hidravličnega vrtanja in tehnološka voda. S čistilno napravo bodo ti problemi odpravljeni. Brez strokovnega odgovora pa so ostala vprašanja o odlagališčih in ventilatorjih. Člani društva za varstvo okolja so povedali, da jalovine na odlagališču Boršt ne prekrivajo s plastjo zemlje, pri večjih nalivih ga spira dež in radioaktivna voda teče preko zadrževalnih bazenov. Ker jalovina ni nevtralizirana, temveč le spirana, je še vedno kisla. Ruda, ki ni uporabna za predelavo, pa na jalovi-šču povzroča večje sevanje in deževnica jo spira. Pot do jalovišča Boršt je polna jalovine, ki pada s tovornjakov. Rdečo pogačo, ki vsebuje ae dosti urana, vozijo na odlagališče Jazbec, deževnica ga spira, ni zadrževana. Na tem odlagališču je sevanje veliko in narašča. Ventilatorja za prezračevanje jame oziroma za odvod radona povzročata dodatno sevanje v okolje in hrup. Vetrovi v glavnem pihajo proti Gorenji vasi, zlasti pozimi zaradi zračne inverzije prinašajo radon. Hrup je prevelik tudi pri prevozu jalovine. Na rastlinah se ti vplivi že kažejo, kaj pa na ljudeh, zastavlja vprašanje društvo za varstvo oko-lja. Podobno kot pri Termiki je bilo tudi pri rudniku po razpravi sprejeto stališče, ki ga je poprej že oblikoval odbor za vprašanja var-' stva okolja v občini Škofja Loka. Takole so rekli: Iz poročil Inštituta Jožef Štefan je razvidno, da obratovanje Rudnika urana Žirovski vrh v veliki meri negativno vpliva na spremembe' v okolju, saj je varstvena zaščita v proizvodnji, predelavi in pri skladiščenju surovin ter odlaganju odpadkov nezadostna. Odgovorni delavci rudnika, projektanti in vsi, ki so odgovorno sodelovali v postopku za začetek pridobivanja in predelave rude, morajo narediti vse za zmanjšanje negativnih vplivov. Sodijo, da poskusnega obratovanja ne bi smeli dovoliti prej, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za varno delovanje. Institucije in inšpekcijske službe morajo stalno spremljati vplive na okolje in o rezultatih pravilno obveščati javnost. Zastavili so še vprašanje, kaj bodo storile inšpekcijske službe, ko bodo mejne vrednosti za onesnaževanje okolja presežene. Marmor, idrijsko smetišče, težavna oskrba s pitno vodo • V hotaveljskem Marmorju potrebujejo 6 tisoč površinskih metrov zemljišča, da bi zgradili čistilno napravo, ki bo preprečila onesnaževanje Volaščice s kamenim muljem. Zdaj so prišli tako daleč, da je lastnik pripravljen dati zemljišče, vendar v zameno za podobnega, saj je zaščiten kmet. Marmor pa seveda sam ne more iskati zemljišča, potrebno bo sodelovanje ustreznih organov. Tudi za idrijsko smetišče pri Žireh je javnost že izvedela, ribiči so že pred dvema letoma začeli boj z njim. Republiški komite za varstvo okolja je njegovo lokacijo že razveljavil, naprej pa se še ni premaknilo. Onesnaženja podtalnice resda še niso ugotovili, toda to ni razlog, da bi lahko rekli, da je za varnost poskrbljeno. Škofja Loka je znana po najbolj celoviti in učinkoviti čistilni napravi pri nas, vse bolj pa je v zadnjem času težavna oskrba s pitno vodo. Loški vodovod dobiva 80 odstotkov vode iz Poljanske doline, v primerih okvar so višja stanovanja brez vode, stroji v tovarnah se ustavljajo- Če bi reka prestopila bregove, pretrgala cevovod in ga na 600 metrih zasula z gramozom in blatom (takšna nevarnost je realna), bi vode manjkalo dva meseca. Zato bi morali v okolici Škofje Loke zagotoviti dodatno črpanje 50 sekundnih litrov vode. Glede onesnaženosti spodnjih izvirov v Hotovlji (decembra lani) pa so povedali, da so ti viri za stalno izklopljeni, prekinili bodo tudi cevovod. Vzroka še niso odkrili, glede na možnost, da 20 tisoč prostorninskih metrov vode lahko onesnaži že 0,7 litra fenola (litrska steklenica lizola), je vzrok težko odkriti. (MMMIEHGLAS 14. STRAN Šport včeraj in danes, KINO, BANKA SPOROČA TOREK, 26. NOVEMBRA VRHUNSKI ŠPORT NI ZARAVA Dušan KRANJ ^^jg^^S**^^^^ tla, spremljaš valovite koliko nagle sodbe, jadrnega preudarka, trenutne modrosti! In razgibavanje BenialnTOtS^leeatelT™ Ha * gladkega snega. In treba je neke tvojih sd - to je ples, razigravanje mladosti in kipenja sokov brez erotične "^SkS R,te,esa; ?a "gf »es Pravo stojo, razdelitev moči po mišicah, primesi, čisto in krepko kakor sneg, ki leži vsenaokrm) k»W rak M m nagib telesa, hrtrega sklepa, katero pot izbereš - in v trenutkuizbiranja vdihavaš.. - Oton Župančič? dnS leto S 8' "" g* KRANJ — Še kako prav je imel pesnik Bele krajine, ki je že tedaj vedel, kaj potrebuje športnik, še posebno vrhunski, če hoče, da uspeva v vseh pogledih. Za vsakogar, ki se zapiše vrhunskemu športu, je to velika šola za življenje, a le, če hodi po svetu z odprtimi očmi. Vrhunskim športnikom se razgrne širni svet, spoznavajo nove, zanimive ljudi, hkrati pa gradijo svojo osebnost. Vse to so občutili tudi naši vrhunski športniki, saj so svojo mladost zapisali športu, ki je po razsežnostih od večeraj, za danes in za jutri. Koliko znoja je treba iztisniti iz telesa, da te občuduje ves svet in ti da zahvalo! Ves šport, tudi vrhunski, gre s hitrimi koraki naprej. Tu so v ozadju industrija, znanost, medicina ter sposobni trenerji in strokovni štab. Kako je bilo včeraj, kako je danes in kako bo jutri, smo povprašali naše vrhunske športnike, smučarskega tekača Gašperja Kordeža, atleta—skakalca v višino Poldeta Mileka in alpskega smučarja Borisa Strela, iz starejše garde, srednje in iz današnjih vrst vrhunskih športnikov. Gašper Kordež Bili smo samorastni- ki Smučarski tekač iz starejše garde naših vrhunskih športnikov je poklicni trener smučar- skih tekačev pri smučarskem klubu Triglav iz Kranja. S šestin-petdesetimi leti je še vedno prava športna grča, ki s svojim načinom vodenja treningov ve, kaj hoče od tekmovalk in tekmovalcev. »Športno pot sem kot smučarski skakalec začel devet let star v Kropi. Za smučarske skoke in teke me je pred vojno in po njej navduševal brat Matevž, ki je bil moj prvi učitelj. Kot aktivni smučarski tekač sem se s tem športom ukvarjal kar dvajset let in svoje znanje sedaj dajem mlajšemu rodu. Med leti 1953 in 1964 sem bil državni reprezentant, vendar se nisem udeležil nobenih olimpijskih iger, čeprav sem vedno tekmoval v mednarodnih smučinah; tekel sem na 15 in 30 kilometrov. Na svetovnem prvenstvu v Zakopanih na Poljskem sem v teku na 15 km dosegel šestinpetdeseto mesto. Na državnih prvenstvih sem bil desetkratni prvak v kombinaciji in v teku štafet. V mojih letih smo trenirali sami — kolikor smo zmogli in kolikor smo imeli volje za to. Bili smo res pravi samorastniki in vsak je treniral tako, kot je mislil, da je pravilno. Od tega so bile odvisne naše uvrstitve. Največji problem je bila oprema, saj smo smuči in ostalo opremo kupovali zunaj — na mednarodnih tekmah. Razmere v našem športu so se popravile s prodorno domačo industrijo tekaških smuči in ostale opreme. Današnja industrija naredi vse, da je oprema dostopna širšemu krogu ljudi in vrhunskemu športu. Razvoj vrhunskega športa gre naprej s hitrimi koraki. Današnji vrhunski športnik mora biti kvaliteten tekmovalec in človek, ki zna vztrajati. Le taki so uspešni. Za vrhunskimi rezultati pa stojijo znanost, industrija ...« Polde Milek Ni mi žal moje športne poti Atlet, skakalec v višino in daljino. Polde Milek je iz srednje generacije naših vrhunskih športnikov. V mladih atletskih letih je veliko naredil za razvoj športa. Sedemintridesetletnemu strojnemu inženirju v tovarni Sava v Kranju ni žal prehojene športne poti, čeprav so ga pestile poškodbe meniskusa in je moral kar trikrat na operacijo kolen. »S kraljico športa sem se kot skakalec v višino začel ukvarjati leta 1963 pod vodstvom trenerja Milana Zorana pri kranjskem Triglavu. Potem je bil moj trener Peter Kukovica. S skoki v višino in daljino sem končal leta 1973. V višino sem skočil največ 213 centimetrov, kar je bil dve leti tudi državni rekord. Skočil sem ga pred olimpijskimi igrami v Mehiki. Tam pa sem bil sam brez trenerja in ni mi šlo najbolje, saj sem s skokom 200 centimetrov izpadel že v kvalifikacijah. Nato so se v letih 1970, 1973 in 1978 vrstile operacije meniskusa na obeh nogah. To je tudi zavrlo mojo atletsko pot. S člansko reprezentanco sem leta 1968 sodeloval na dvoranskem evropskem prvenstvu v Španiji; z 208 centimetri sem bil enajsti. Leta 1966 pa sem bil udeleženec mladinskega evropskega prvenstva, kjer sem z 203 centimetri zasedel šesto mesto. V reprezentanci sem bil v letih od 1966 do 1969 kot skakalec v višino in v letih 1971 in 1972 v skoku v daljino. Imam dve kolajni, srebro in bron, z balkanskih prvenstev, na mediteranskih igrah pa sem osvojil bronasto odličje. Imam pa tudi dva državna naslova. V naših letih smo vsak dan trenirali dve uri in pol in nato študirali. Za tiste čase je bilo to dovolj, da smo bili v srednjem razredu kakovostnih svetovnih lestvic tja do dvajsetega mesta. Vrhunski šport gre s časom naprej. Količinsko se več trenira in vrhunski športniki se že kar poklicno ukvarjajo s svojimi discipi-nami. Tudi znanost in medicina že spadata k vrhunskemu športu.« Boris Strel Že vidne razlike med dvanajstimi Ime Borisa Strela, rojenega v Žireh, sedaj živi v Škofji Loki, je zapisano na vseh vrhunskih lestvicah v veleslalomu in slalomu. Ti dve tehnični disciplini in tudi superveleslalom so najbolj v nogah, pa tudi v glavi, šestindvaje- setletnega Ločana, vrhunskega alpskega smučarja. »Smučati sem začel pri šes letih in pri osmih sem bil že t movalec. Dolga je že moja pot reprezentanci Jugoslavije, ki zimskem času prepotuje s tekme na tekmo skoraj ves svet. Ni žal, da sem se zapisal temu športu, saj mi daje velike možnosti & razgled na življenje v svetu. Štirikrat sem bil državni prvak v veleslalomu in smuku, da o repup11" ških naslovih v pionirski, mlad111' ski in članski konkurenci raje ne govorim. Kot član naše državne reprezentance sem se udeležil dvefl zimskih olimpijskih iger, v Lake Placidu in Sarajevu. Vidnih uspe" hov ni bilo, a sem vseeno zadovoljen. Bil sem tudi na treh svetovnih prvenstvih: leta 1978 v Gar-mischu, leta 1982 v Schladming" in letos v Bormiu. Še sveži so spomini iz Schladminga, saj sem z* Jugoslavijo osvojil prvo smučarsko kolajno — bron v veleslalo; mu. Tega uspeha ne bom niko*1 pozabil, kakor tudi ne prvega mesta v Cortini v svetovnem P°ka^ V veleslalomu sem premagal vse velemojstre veleslalomskih prog-Za razvoj vrhunskega športa s velike možnosti in še vedno 0° gonja za vrhunskimi dosežki- vS vrhunski rezultati in mesta P* zahtevajo celega človeka in leta doseže svetovni vrh. Že samo treniranje in nato tekmovanje je kakšen poklic. Res se še ne ve. kje so meje vrhunskega športa-vendar ga moraš jemati tako, ko si zamisliš. Drugače ne gre- *f pri nas so vidne razlike med dvanajsterico uvrščenih. Če teg nisi sposoben doseči, je bolje, d* prenehaš z vrhunskim športom- KINO KRANJ CENTER 29. novembra: slov. film CVETJE V JESENI ob 15. uri, hongk. akcij, film VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 17. in 19. uri, premiera amer. glasb, filma OGNJEVITE UUCE ob 21. uri, 30. novembra: amer. akcij, film PAST ZA EDDIJA MACONA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. komedije NOČNA IZMENA ob 21. uri, L decembra: slov. film KALA ob 10. uri, hongk. film VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 15. uri, amer. akcij, film PAST ZA EDDIJA MACONA ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma ZADNJA VOJAKOVA NALOGA ob 21. uri, 2. in 3. decembra: amer. film ZADNJA VOJAKOVA NALOGA ob 16., 18. in 20. uri, 4. decembra: amer. komedija NOČNA IZMENA ob 16., 18. in 20. uri, 5. decembra: amer. komedija NOČNA IZMENA ob 16. in 18. uri, amer. glasb, film AMADEUS ob 20. uri _KRANJ STORŽIČ_ 219. novembra: ital. pust. film ROPARJI ATLANTIDE ob 14., 16. in 20. uri, jugosl. film RDEČI IN ČRNI ob 18. uri, 30. novembra: ital. pust. film ROPARJI ATLANTIDE ob 14. in 18. uri, franc. erot. film IZREDNA ŽENSKA ob 16. in 20. uri, 1. decembra: amer. akcij, film MLADI BOJEVNIKI ob 14. in 18. uri, jap. erot. film METU U EVA MREŽA ob 16. in 20. uri, 2. in 3. decembra: amer. akcij, film MLADI BOJEVNIKI ob 16., 18. in 20. uri, 4. decembra: amer. fant. film IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 16., 18. in 20. uri, 5. decembra: franc. erot. film IZREDNA ŽENSKA ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 29. novembra: slov. mlad. film KALA ob 15. uri. franc. pust. film VELIČASTNI ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije NOČNA IZMENA ob 21. uri, 30. novembra: jap. risani film PALČIČA ob 15. uri, amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 17. in 19. uri, premiera hongk. akcij, filma VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 21. uri, 1. decembra: slov. film CVETJE V JESENI ob 15. uri, amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 17. in 19. un, premiera amer. filma OGNJEVITE ULICE ob 21. uri, 2. decembra: amer. krim. film NOČNI MORILEC ob 17. in 19. uri, 3. decembra: slov. film CHRISTOPHOROS ob 17. in 19. uri, 5. decembra: amer. akcij, film PAST ZA EDDIJA MACONA ob 17. in 19. uri _KAMNIK 29. novembra: slov. film SREČA NA VRVICI ob 15. uri, amer. akcij, film PAST ZA EDDIJA MACONA ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma ZADNJA VOJAKOVA NALOGA ob 21. uri, 30. novembra: slov. film CVETJE V JESENI ob 15. uri, franc. pust. film VELIČASTNI ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma MLADI BOJEVNIKI ob 21. uri, 1. decembra: amer. fant. film IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 15. uri, franc. pust. film VEUČASTNI ob 17. in 19., premiera amer. komedije NOČNA IZMENA ob 21. uri, 2. decembra: slov. film CHRISTOPHOROS ob 18. in 20. uri, 3. in 5. decembra: amer. glasb, film ŠKR-IATNI DEŽ ob 18. in 20. uri _DUPLICA_ 30. novembra: amer. glasb, film OGNJEVITE ULICE ob 20. uri, 1. decembra: slov. mlad. film KALA ob 15. uri, amer. komedija NOČNA IZMENA ob 17. in 19. uri, 4. decembra: amer. akcij, film ZADNJA VOJAKOVA NALOGA ob 20. uri, 5. decembra: hongk. akcij, film VOHUN IZ BONDOVE ULICE ob 20. un _JESENICE ŽELEZAR__ 29. novembra: slov. film CHRISTOPHOROS ob 17. in 19. uri, premiera amer. glasb, filma ŠKRLATNI DEŽ ob 21. uri, 30. novembra: amer. glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma ZADNJA VOJAKOVA NALOGA ob 21. uri, 1. decembra: slov. mlad. film SREČA NA VRVICI ob 10. uri. amer. glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 17. in 19. un. 2. in 3. decembra: amer. akcij, film PAST ZA EDDIJA MACONA ob 17. in 19. uri, 4. decembra: slov. film CHRISTOPHOROS ob 17. in 19. un _JESENICE PIA VŽ_ 29. in 30. novembra: ital. film OČI ZLA ob 18. in 26. uri, 1. decembra: amer. pust. film CABOBLANCO ob 16. uri, amer. fant. film IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 18. in 20. un, 2. decembra: amer. film NE\V YORK 1997 ob 18. in 20. uri, 3. decembra: jugosl. film RDEČI IX ČRNI ob 18. in 20. uri, 5. decembra: amer. krim. film ti ELI PES ob 18. in 20. un KOMENDA KRANJSKA GORA 29. novembra: franc. komedija OBRAČUN PRI BIAGOVNICI ob 18. uri, 30. novembra: ?ap. erot film METULJEVA MREŽA ob 20. ari. 3. decembra: amer film NOČNI MORILEC ob 20. uri DOVJE I. decembra: ital. pust. film ROPARJI ATLANTIDE ob 19. M 29. novembra: amer. akcij, film MLADI BOJEVNIKI ob 19. uri, 30. novembra: franc. film ČAO, MALI ob 19. uri _RADOVLJICA 29. novembra: ital. film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 18. in 20. uri, 30. novembra: amer. film ŠTRUMFKI PRIHAJAJO ob 18. uri, hongk. film MORILEC IZ TEMPLJA ŠAOLIN ob 20. uri, 1. decembra: amer. film ŠTRUMFKI PRIHAJAJO ob 16. uri, amer. film ČEJEN1 V BOJU ZA ŽIVLJENJE ob 18. uri, nem. film SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 20. uri, 2. decembra: hongk. film MORILEC IZ TEMPLJA ŠAOLIN ob 20. uri, 3. decembra: nem. film SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 20. uri, 4. decembra: amer. film ŠTRUMFKI PRIHAJAJO ob 20. uri, 5. decembra: amer. film BRILJANTINA ob 20. uri _BLED 29. novembra: franc. film RAZKROPITE SE, KAJ ZIJATE ob 18. uri, amer. film ČEJENI V BOJU ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri, 30. novembra: amer. film ŠAMPION NEŽNEGA SRCA ob 18. uri, braz. film BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI ob 20. uri, 1. in 2. decembra: ital. film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 18. in 20. uri, .7. decembra: hongk. film MORILEC IZ TEMPU A ŠAOLIN ob 20. uri, 4. decembra: nem. film SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 20. uri, amer. film ŠTRUMFKI PRIHAJAJO ob 20. uri _BOHINJ _ 29. novembra: amer. film ŠAMPION NEŽNEGA SRCA ob 20. uri. 30. novembra: franc. film RAZKROPITE SE. KAJ ZIJATE ob 20. uri, 1. decembra: braz. film BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI ob 18. in 20. uri, 5. decembra: hongk. film MORILEC IZ TEMPUA ŠAOLIN ob 20. uri __ŽIRI_ 30. novembra: amer. film LJUDJE MAČKE ob 20. uri, 1. decembra: jap. film LETEČA BANDA ob 17.10, 3. decembra: dvstral. krim. film PREVARANT HITREJŠI OD POLICIJE ob 20. uri __ŠKOFJA LOKA_ 29. novembra: avstr. drama LETA NEVARNEGA ŽIVLJENJA ob 18. in 20. u rt, 30. novembra in 1. decembra: amer. film KO ZAZVONI TELEFON ob 18. in 20. uri, 3. in 4. decembra: ital. film RAFALI V PUŠČAVI ob 18. in 20. uri. 5. decembra: amer. film VELIKO T\'EGANJE ob 20. uri __POUANE 29. novembra: amer. drama ZGODBE O LUTKAH ob 19. uri, 30. novembru in 1. decembra: amer. film INDIANA JONES ob 19. uri (29. 11.) in ob 17. uri d- 12.) _ŽELEZNIKI_ 29. novembra: amer. film KO ZAZVONI TELEFON ob 20. uri, 30. novembra: amer. film ZGODBE O LUTKAH ob 20. uri, 1. decembra: avst. drama LETA NEVARNEGA ŽIVLJENJA ob 18. in 20. uri Šah Novi prvo- in drugokategorniki V Kranju sta od 8. oktobra do 21. novembra vzporedno potekala turnir drugokategornikov za osvojitev prve kategorije in turnir tretjekategornikov za pridobitev druge kategorije. V vsaki skupini je tekmovalo po deset igralcev. V zanimivih in napetih bojih sta si I. kategorijo priborila Tomaž Ši-munac (ŠD Kranj) in Janez Marko (ŠS Sava), II. kategorijo pa Karel Kmetic (ŠD Kranj), Tone Miklavčič (ŠS Zlato polje) in Janez Zavrl (SD Kranj). M Hokej na ledu KRANJ -Po petih kolih drug* zvezne hokejske lige je edino 11 poraženo moštvo Triglav iz & v nja. V gorenjskem derbiju se }e nedeljo srečalo na Bledu z dom. čim moštvom. V enakovredni lf? so zmagali Kranjčani in so tw vodilni klub na lestvici. ..5 Izid srečanja — Bled : Trigl»v (1:1, 0:4, 3:0). . Drevi bo na drsališču Gorenj skega sejma v Kranju prvo narodno hokejsko srečaflJ_ Kranjski Triglav bo gostil drug^ ligaša iz Avstrije RotschitzeIjj Srečanje bo danes zvečer °^ 18. uri. dh Smučarski sejem Škofja loka - smucaj klub Alpetour iz Škofje Loke »J tudi letos priredil sejem rablje11 smučarske opreme, ki bo v sobot" in nedeljo v športni dvorani * jene smučars^ - v soboto od 9. A nedeljo pa od 8. * -d" den. Sejem opreme bo 18. ure, v 12. ure. Sprememba obrestnih mer in minimalnega zneska za 3-mesečno vezavo Varčevalci, od 20.11. 1985 dalje veljajo nove obr^' stne mere za vezana dinarska sredstva: letna obr. mera 64 % za vloge, vezane nad 12 mesecev | 66 % za vloge, vezane nad 24 mesecev Letne obrestne mere za 3-mesečne depozite je nesprern0. njena (61 %). Ker banka obračuna in izplača obresti Pr0 potekom enega leta, uporablja diskontirano obrestno mef°' ki znaša P0.57 %. Od 20.11.1985 dalje je minimalni znesek za 3-mesečni de pozit 50.000 din. j Temeljna banka Gorenjs^ OB PRAZNIKU REPUBLIKE ČESTITAJO 15. stran (smmmmmsiLAs — pohištvo KRANJ - PRIMSKOVO Tel.: Kranj, Primskovo: 24-554; Kranj, Titov trg: 21-485; Jesenice: 81-179 Lesnina — pohištvo Kranj, Primskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 in Salon pohištva Jesenice, Skladiščna 5, čestita vsem občanom občin Kamnika, Kranja, Jesenic, Tržiča in Radovljice, posebno pa svojim zvestim kupcem, za praznik republike — 29. november — in se zahvaljuje za dosedanje zaupanje. Zaupajte Lesnini in zadovoljni boste! VEZENINE BLED Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik republike KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom, članom in kooperantom čestitamo za dan republike — 29. november NOVO HITRO ZANESLJIVO ENOSTAVNO GOSPODARNO Triglav zatezno sidro TSA Sidro z zunanjim navojem in z že nameščeno matico in podložko. Primerno za pritrjevanje v beton m naravni kamen. SIDRO JE POSEPEJ PRIMERNO ZA MONTAŽO BALKONSKIH OGRAJ NAVODILO ZA UPORABO Primeri uporabe: Zvrtajte luknjo in jo očistite Balkonske ograje, lesene konstrukcije, opaži itd. Varnostna zareza 2 lahkimi udarci zabijte sidro. Pri zabijanju mora biti matica na začetku navoja. -J konzole itd. Privijte matico če se pri pri-vijanju na navoju pokaže varnostna zareza, niso dosežene navedene vrednosti izvlačenja. Montažo je treba ponoviti. Metalka Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja TRIGLAV 64290 TRŽIČ. Cesta na Loko 2. tel : (064) 50-040 (jn) maral ka n tOt. O Ljubl|«ns triglav Tovarn* montažrnrga pribora in ročnega orodja •4290 Triić. Caata na l oho 3 Ji»9u»lavi|a lat 106-1) 50 040 Čestitamo ob prazniku republike in ob 40-letnici osvoboditve domplan Kranj Cesta JLA14, telefon: 24-440,21-875 urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje št. žiro računa 51500-601-10579 Delovnim ljudem in občanom občine Kranj čestitamo za praznik republike — 29. november — delavci DO DOMPLAN Kranj Z izpolnjevanjem nalog, ki jih prevzemamo, bomo tudi v bodoče zadovoljevali interese delovnih ljudi. metalka Meglic Stanislav GOLDIE Cankarjeva 70, Radovljica Prodaja vseh vrst srebrnega in zlatega nakita. Iskrene čestitke za dan republike veletrgovina bled Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike Priporočamo se za obisk! Obiščite našo trgovino v Kamniku, kjer vam nudimo: tapete, tople pode v širini 2 in 4 metre, itisone, lak za parket, vse vrste barv, kuhinje, opremo za kopalnice itd. Pri nas kupljeno blago dostavimo na dom! Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure prodajalna kamnik ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE Modno ČEVLJARSTVO Kranj, Partizanska 5 čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za praznik republike — 29. november Priporoča se s kvalitetno izdelavo vsakovrstne obutve in obutve za kolesarje ter prosti čas (superge). V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese), nudimo obutev iz-pravega usnja. Kvalitetna izdelava — ugodne cene. Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 14.30 do 18.30, ob sobotah od 8. do 13. ure. KUNSTELJ- PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kreni, Prešernova 4 Cenjenim strankam in ostalim občanom čestitamo za praznik republike — 29. november Delavci SAVE KRANJ čestitamo vsem delovnim ljudem ob dnevu republike! zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj čestita vsem občanom, zavarovancem in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november Iskra Delovne organizacije ISKRA KIBERNETIKA ISKRA TELEMATIKA ISKRA ELEKTRIČNA ORODJA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER Na počitnice v Terme Čatež Cenjene bralce obveščamo, da je prišlo pri objavi 19. novembra do neljube napake. Pravilna telefonska številka za Terme Čatež je 068-62-110 in ne kot je bilo objavljeno. Za nastalo napako se opravičujemo! TEHNIČNI BIRO JESENICE projektiranje, konstruiranje in inženiring za strojno metalurške naprave Za praznik republike čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem DO ŽIVILA TOZD MALOPRODAJA Kranj Včeraj smo na Kokrici odprli komisijsko prodajalno POSREDNIK V njej bomo SPREJEMALI in PRODAJALI rabljene premičnine, ki se še delno ali v celoti lahko uporabljajo. Nekaj primerov: športna oprema, obutev in oblačila akustični aparati gospodinjski aparati kolesa in njihovi deli ter slično. Prodajalna bo odprta vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure. ZAUPAJTE NAM V PRODAJO STVARI, KI SO ŠE UPORABNE iN JIH NE POTREBUJETE. IMOS iA. COIIE8SJC SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE RADOVLJICA LJUBLJANSKA CESTA 11 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike 2BL1MI0VEMBRA 1985 OB PRAZNIKU REPUBLIKE ČESTITAJO, OGLASI .17. stran (mmmmmszGMJis SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME DELOVNA ORGANIZACIJA p. o. (jfl) LJUBLJANA n.sub.o. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ Izdelujemo stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo. 64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike 29. november KOM PAS Poslovalnica Kranj JUGOSLAVIJA !i?7šte°e*L*2O0 telefon: 28-472, 28-473 telex: 34-663 VAŠ TURISTIČNI SERVIS GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ s TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november. DEŽURNI VETERINARJI Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem kolektiv poslovalnice Kompas Kranj čestita za praznik republike od 29.11. do 6.12.85 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 23-518 za občino Škofja Loka V0D0PIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice RUPNIK DOMINIK, dipl. vet., Jesenice, Titova 45, tel.: 22-781 ali 25-779 ».Ha pohištva ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KRANJ Delovna skupnost razpisuje delovno mesto VODJE DELOVNE SKUPNOSTI ZTKO KRANJ Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višjo ali visoko izobrazbo telesnokulturne smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, — da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih, — da ima organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje razpisanih del. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov ZTKO Kranj, Staneta Žagarja 27, Kranj, za razpisno komisijo. tele«"*'' DolOO^S „ Kvaliteto «« uP progra«r»» ovo *v p0h»tw° potrjuje n, ^ „ p nost- da^es ****** CESTITA^REPUBLIKE ' exoterm kranj j ugoslavija Kemična tovarna Kranj vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike — 29. november OČESNA OPTIKA MARIBOR Čestitamo za dan republike Delovni čas: od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon 22-196 PREGLED VIDA: v ponedeljek, torek in sredo od 14. do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU Optični servis Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) lip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 tel.: (064)77-661, telegram: lip bled, telex: 34525 yu lipex MERCATOR ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ UGODEN PREDPRAZNIČNI NAKUP NEKATERIH VRST PREHRAMBENEGA BLAGA IN PIJAČ - TUDI DO 30 ODSTOTKOV CENEJE! V ŽIVILSKIH PRODAJALNAH V TRŽIČU, V PRODAJNEM CENTRU NA PLANINI IN V PRODAJALNI V NEBOTIČNIKU V KRANJU Obiščite nas! Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik republike. PROJEKTIRAMO IN IZDELUJEMO: — vhodna vrata — notranja vrata — garažna vrata — opazne plošče — obloge — notranje pohištvo iz masivnega lesa in mehanizirana skladišča VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE lupilne stroje spajalne stroje verižne transporterje transportne trakove ventilacijske naprave filtrirne naprave 'OP Delavci — TOZD za ptt promet Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, — TOZD Telekomunikacije Kranj in — delovne skupnosti skupnih služb združeni v PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ čestitajo vsem uporabnikom ptt storitev za dan republike modne pletenine Radovljica TOZD RADOVUICA, NOVA GORICA, BOHINJ, TRGOVINE IN DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Lastne prodajalne BLED - Pade hotel, RADOVUICA - Linhartov trg 3, RADOVLJICA - Jalnova 2, JESENICE — Cesta maršala Trta 34, BOHINJ — Mencingerjeva 3, NOVA GORICA — Leninova 11 Trgovina KRANJSKA GORA ter Trgovina GRAD GRIMŠČE čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november TIKO TRŽIČ Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Delovna organizacija, specializirana za preoblikovanje tanke pločevine do 6 mm. Izdelujemo: — omare za prekajevanje in shranjevanje mesa, — omarice za ključe, — posebno garderobno opremo, — naprave za čevljarsko industrijo in druge izdelke iz kooperacijskega programa. Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike SLOVENSKE ŽELEZARNE Vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in odjemalcem čestitamo za praznik republike in jim želimo ob nadaljnjem delu veliko delovnih uspehov KRANJ PRIMSKOVO Cenjenim strankam, poslovnim partnerjem in občanom Gorenjske čestitamo za praznik republike — 29. november «26. NOVEMBRA 1985 OGLASj, OB PRAZNIKU REPUBLIŠKE ČESTITAJO, REPORTAŽA jg STRAN @®IB31 GLAS vrsta UGODEN PREDPRAZNICNI NAKUP ■ iga proizvajalec LHZZIZ3 PISMO Z DOBRO NOVICO „:< konditorskih izdelkov Lesce TOZD Pekarna Kranj Proizvodnja pekarskih izdelkov Čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike KOMUNALNO PODJETJE IDadavod Kranj p. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november Uporabnikom naših storitev se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. Odprta vrata mladim strokovnjakom ^rfcd letom 1980 so se v Embalažno ^afičnem podjetju v Škofji Loki začeli gkvarjati s komercialno embalažo. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo *9radili novo tovarno za komercialno J^balažo z avtomatizirano proizvodnjo. Moderna proizvodnja pa zahteva mlade, ^nane strokovnjake. egp OTAF0ČM© I Daleč so že tista petdeseta S!' ko so v ^kofJ' Loki v Pu" I ?'Skem gradu odprli emba- *no delavnico, v kateri so sYh°Slili nekai deset škofie,°" krn inva,idov- Vendar so nia U u9°tovili, da proizvod-kSi err,Dalaže ni le lepljenje Žka^ in izde,ava enostavnih *ak 0 *a pakiranje žebljev, Ve6°V,c in Podobnega, tem j6c Je za izdelovanje embala-ta Potrebna industrija. In iz le-^ v 'eto bolj so občutili, da ja0ra biti to moderna industri- , ni' naJmodernejša. Embalaža i*d i Sredstvo, ki bo varovalo PoS6k pred transportnimi g godbami, temveč najprej ciai er,Vserr> privlačno komer-Q 'n° sporočilo o izdelku, ki ya vsebUje. r,a^anes ima Škofja Loka eno ernK°derneis'n proizvodenj ,Dalaže pri nas, Embalažno grafično podjetje. 1974. leta je bila zgrajena tovarna na novi lokaciji na Trati, ima svoj industrijski tir in ima vse možnosti za širjenje in razvoj. V Embalažnem grafičnem podjetju v Škofji Loki je kolektiv mlad. 170 je zaposlenih, povprečna starost je 34 let, večina je žensk, kar 60 odstotkov. Poslujejo dobro. Ocenjujejo, da bodo letos dosegli 1,5 milijarde celotnega produkta, 600 milijonov dohodka in 250 milijonov akumulacije. In morda še malo primerjave: njihov dohodek na delavca je za 87 odstotkov višji kot pov- prečno v občini Škofja Loka, povprečni osebni dohodek pa za 31 odstotkov. Akumulacija v dohodku je v občini22- v Embalažno grafičnem podjetju pa 47-odstotna. Njihov poprečni osebni dohodek za letošnje leto bo znašal 70.000 dinarjev. Zadovoljni so z rezultati dela, vendar pa se predobro zavedajo, da jih ne smejo uspavati. Ni dovolj doseči le ciljev poslovanja, ampak predvsem kvaliteto, ki jih bo obdržala na tržišču in jim odpirala tudi nove poti. Osnovna proizvodnja Embalažno grafičnega podjetja je izdelava transportne embalaže na osnovi predelave valovite lepenke. Letos bo ta obsegala kar 55 odstotkov vse proizvodnje, okrog 5000 ton tega materiala bodo predelali. Ostali del proizvodnje pa je program komercialne embalaže ter tiskarskih in knjigove-ških storitev, ki pa bo,zahteval dodatnih 1000 ton materiala V okviru komercialne embalaže prihajata vse bolj do izraza potiskana in kasirana embalaža. V začetku prihodnjega leta bodo dobili nov kaširni stroj iz Zahodne Nemčije, ki bo pomenil novo kvaliteto in zmogljivost. Proizvodnja s tega stroja, ki ga bodo kupili s pomočjo Alpine, bo namenjena tudi izvozu. Njihovi največji odjemalci so vsi gorenjski proizvajalci čevljev, Alpina, Peko, Planika, pa Iskra, Železarna Jesenice,-gorenjska lesna industrija, L!P, Zlit, Alples in Jelovica, večina loške industrije in drugi. V njihovi embalaži so gospodinjski strojčki Gorenja in Iskre, Saturnusovi žarometi, filtri iz Donita in še bi lahko naštevali. Prek njih se Embalažno grafično podjetje s svojimi izdelki pojavlja tudi na tujem trgu. Tesno je treba slediti zahtevam tržišča. Njihov razvoj je odvisen od razvoja njihovih zahtev. Ta nenehni razvoj in spogledovanje s svetovnim tržiščem zahtevata dobro, prodorno, praktično in vabljivo komercialno embalažo Saj se vendar končni kupec, preden sploh vidi in spozna izdelek, sreča z njegovo embalažo. Marsikdaj prav ta odloča o nakupu! Embalažno grafično podjetje načrtuje povečanje proizvodnje komercialno zanimive embalaže, zato so se tudi odločili obnoviti in posodobiti tehnologijo ter izboljšati kvaliteto tržnih storitev. V naslednjih letih predvidevajo tudi računalniško vodeno proizvodnjo. »Zavedamo se,« pravi direktor Embalažno grafičnega podjetja Jure Žakelj, »da nas na vseh področjih čakajo iz- jemno težke naloge, ker je sedanje stanje drugačno od želenega in pričakovanega. Dobro zamišljen razvojni koncept in nova oprema ne bosta dala pravih rezultatov, če ne bomo imeli pravih ljudi. Manjkajo nam strokovnjaki. 51 odstotkov nekvalificiranih delavcev pri strojih je vse prej kot obetajoč podatek. Možnosti na področju organiziranja in velik delež elektronike, ni dovolj le priden in vesten delavec, potreben je strokovnjak. Za moderne stroje je priprava proizvodnje vse bolj odločilna, saj je vedno bolj avtomatizirana, taka pa zahteva sposobnejše ljudi. Mislim, da smo zanimivi za mlade, ki se žele dokazati in uveljaviti. Imamo dobre delovne razmere, lepe delovne prostore, dobro opremo, k' jo bomo vedno znova posodabljali, urejeno imamo družbeno prehrano, stanovanjska vprašanja so praktično rešena. Do leta 1990 bomo imeli novo tovarno komercialne embalaže, ki bo izrecno usmerjena v izvozno kvaliteto, v oplemenitenje starih in uvajanje novih materialov. Danes smo sposobni izdelati vsako, še tako zahtevno embalažo, moderno, učinkovito obliko- razvoja te učinkovite in dohodkovno zanimive proizvodnje so velike. Te bi morale biti izziv za mlade ljudi, ki prihajajo iz šol. Tu bi se lahko izkazali s svojim znanjem, se uveljavili. Naša proizvodnja postaja tehnološko vse bolj zanimiva. Ročno delo in obrtniško znanje se vse bolj umikata^timsko organiziranemu strokOvrieViu delu. Za stroj, v katerem je že vano. Potrebe, da bi embalažo uvažali, resnično ni. Potrebni so le mladi ljudje, strokovnjaki, grafični inženirji, kartonažerji in drugi, ki bi bili sposobni slediti zahtevam trga. Take ljudi bi radi dobili k nam. Mislim da bi pri nas imeli vse pogoje in odlično priložnost za svojo rast, inovativno dejavnost, za ustvarjanje in lastno uveljavitev« 49945991 Skupščina občine Škofja Loka Občinska konferenca ZK Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Občinski svet Zveze sindikatov Škofja Loka Občinska konferenca ZZB NOV Škofja Loka Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka Občinska konferenca ZRVS Škofja Loka Za praznik republike čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Škofja Loka. SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE: Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za 29. november — dan republike. Skupščina občine Radovljica Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica Občinski sindikalni svet Radovljica Občinski odbor ZZB NOV Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica Občinski odbor ZRVS Radovljica Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom za praznik republike čestita občanom Gorenjske za dan republike — 29. november JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike — 29. november. m* I!£|K. 26. NOVEMBRA 1985 OB PRAZNIKU REPUBLIKE ČESTITAJO — OGLASI 21. stran (mmmmmmsiLAs Pred prazničnimi dnevi v prodaji bogata izbira v veleblagovnici igrač, novoletnih okraskov in opreme za zimski šport IUUUO I I V »/M V IVM M ISKRENE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER KOGP - TOZD OPEKARNA Kranj, Pševska 18 Stražišče GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih izdelkov in ostalega materiala za gradnjo do III. faze: — modularni in pregradni blok, f* betonske bloke za temelje, f* porolite, dimnike in fasadne zidake, -~ stiropor, kombi plošče, lendapor, T" NORMA montažni opečni strop, SCHIEDEL in opečne dimnike ter ventilacijske tuljave, cement in apno T" opečne in betonske strešnike ~~ bitumen, ibitol, izotekt, strešno lepenko, T* separacije in gramoz. ^Porabljajte naše prevoze in avtodvigala. Informacije in Prodaja v Stražišču, Pševska 18, tel. 21-140, 21-195. KOGP - TOZD OBRT, Kranj, Mirka Vadnova 1 OBVESTILO GRADITELJEM Nudimo vam naslednje usluge: — dobavo in polaganje vseh vrst tlakov, izolacijskih cementnih plavajočih estrihov — vsa tapetniška, stavbno-mizarska, pleskarska, pečarska in vsa steklarska dela. Oglasite se pri nas — svetovali vam bomo in ustregli vašim željam. Naš telefon: 26-061. SPAR-MARKT STRUGA - Strau 66 M. 9943-4227-23-49 Iz naše posebne ponudbe: ŽENSKE IN MOŠKE URE po BRASIL KAVA 1 kg ROZINE 1/2 kg LEŠNIK11 /2 kg 49Sch 86,90 Sch 12,90 Sch 42,90 Sch Najugodnejša menjava gozdno gospodarstvo bled tel.: dir. 77-257 h. c. 77-361 - 364 telegram: GG Bled, poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n. sub. o. Bohinjska Bistrica, Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n. sub. o. Bled, Triglavska 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n. sub. o. Jesenice, Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska 19 TOZD GOZDNO AVTO PREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE SP. GORJE, n. sub. o. Spodnje Gorje 1 TEMEUNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska c. 19 v delovni organizaciji GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. Bled, Ljubljanska 19 gospodarijo z gozdovi, proizvajajo in prodajajo različne vrste okroglega lesa, izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebnih naročilih, pripravljajo rezonančni les, nudijo prevozniške usluge za prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroje in naprave Vsem delavcem in kmetom ter poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA PREDDVOR Svet Doma objavlja prosta dela in naloge 1. OPRAVLJANJE ZDRAVSTVENE NEGE OSKRBOVANCEV IN AMBULANTNIH STORITEV 1 delavka za določen čas 2. NEGOVANJE OSKRBOVANCEV — 2 delavki za nedoločen čas 3. STREŽENJE OSKRBOVANCEV IN ČIŠČENJE — 1 delavka za nedoločen čas Pogoji: pod 1. — medicinska sestra, — srednja šola za zdravstvene delavce, — delo za določen čas s polnim delovnim časom, — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu — 12 mesecev, — smisel za delo s starimi ljudmi; pod 2.: — bolničar, — smisel za delo s starimi ljudmi, — trimesečno poskusno delo; pod 3.: — osnovna šola, higienski minimum, — smisel za delo s starimi ljudmi, — trimesečno poskusno delo. Rok za prijave z ustreznimi dokazili je 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju, Todraž 1, GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. VZDRŽEVANJE MERILNO-REGULACIJSKE TEHNIKE — 2 delavca 2. KLJUČAVNIČARJA — 2 delavca 3. ZUNANJEGA DELAVCA DROBILNICE IN VZORČEVAL-NICE Pogoji: pod 1.: — elektrotehnik — šibki tok, — S izpit, pasivno znanje angleščine, — nad 2 leti delovnih izkušenj; pod 2.: — poklicna izobrazba kovinarske smeri, —. 6 mesecev delovnih izkušenj; pod 3.: — osnovna šola, — 6 mesecev delovnih izkušenj. Na vseh delih je poskusno in večizmensko delo (nepretrgan delovni proces). Stanovanj ni. Za vsa dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenivijo delovnega razmerja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili (spričevali) o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo po potrebi pisno vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev. 10 Skopja loka O 03) (T* OD D fe OBRTNIK ŠKOFJA LOKA, Blaževa 3 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. ENERGETIKA Pogoji: — strojni inženir I. stopnje in 2 leti delovnih izkušenj ter trimesečno poskusno delo ali — strojni tehnik in 3 leta delovnih izkušenj ter dvomesečno poskusno delo 2. KURJAČA za delo pri upravljanju in vzdrževanju kurilnice za kurilno sezono 1985/86 z naslednjimi pogoji: — strojni ključavničar ali elektroinštalater, — zaželen izpit za kurjača, — enomesečno poskusno delo, — delo je honorarno ali za določen čas. 3. SNAŽILKE Pogoji: — končana osemletka, — enomesečno poskusno delo. Delo se, razen za kurjača, združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: DO Obrtnik, Blaževa ulica 3,v roku 15 dneh po objavi oglasa. Kandidati bodo o rezultatih razpisa pisno obveščeni. TOKOS tržiška tovarna kos in srpov tržič Cankarjeva 9 Telefon: 50-451, 50-462 Telex: 34653 Tekoči račun: 51520-601-11277 Čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem za dan republike OBIŠČITE NAŠO TOVARNIŠKO PRODAJALNO V TRŽIČU! m MERKUR MERKUR — Trgovina in storitve, n. sol. o. KRANJ, Koroška cesta 1 objavlja prosta dela in naloge v TOZD UNIVERSAL — Prodaja na debelo, n. sub. o., Jesenice, Sp. Plavž 3 1. PRODAJANJE BLAGA - KOMERCIALIST 2. ADMINISTRATIVNA DELA PE Pogoji: pod 1. — srednješolska izobrazba (V. stopnja zahtevnosti) ekonomske, komercialne, tehnične ali poslovodske smeri, — 3 do 5 let delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo, — delovno rezmerje se sklepa za nedoločen čas pod 2. — srednješolska izobrazba (V. stopnja zahtevnosti) upravne, ekonomske, ali administrativne smeri, — 1 do 2 leti delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo, — delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas V TOZD ZUNANJA TRGOVINA, n. sub. o., Kranj, Gregorčičeva 8 1. KOMERCIALNA DELA IZVOZA - KOMERCIALISTOV V ZT 2. KOMERCIALNO TEHNIČNA DELA Pogoji: pod 1. — višješolska izobrazba (VI. stopnja zahtevnosti) ali srednješolska izobrazba (V. stopnja zahtevnosti) ekonomske, komercialne, organizacijske ali tehnične smeri, — 2 do 3 leta delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo, — zunanjetrgovinsko registracijo, — aktivno znanje nemškega jezika, — delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas pod 2. — srednješolska izobrazba (V. stopnja zahtevnosti) komercialne, tehnične ali poslovodske smeri, — 3 do 5 let delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo, — delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNE SLUŽBE, Kranj, Koroška 1 1. ČIŠČENJE PROSTOROV Pogoji: — končana osemletka (I. stopnja zahtevnosti), — en mesec delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo, — delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Merkur, Trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška 1, za kadrovsko-socialno službo. Kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa na samoupravnem organu. OB PRAZNIKU REPUBLIKE ČESTITAJO Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november — in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma Združena lusna industrija Tržič TOZD 2AGA - TOZD »BOJAMA - TOZD POHIŠTVO - TOZD TAKTNIŠTVO ' /J. sol. O. V SALONU POHIŠTVA DETELJICA V BISTRICI PRI TRŽIČU RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV IN VZORCEV MASIVNEGA POHIŠTVA OD 2.12. DO 14.12.1985 Salon je odprt med tednom od 8.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Izkoristite priložnost ugodnega nakupa! Občanom, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu republike — 29. novembru. alpina Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike — 29. november SKUPŠČINA OBČINE JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZKSJESENICE OBČINSKA KONFERENCA SZDLJESENICE OBČINSKI SINDIKALNI SVET JESENICE OBČINSKI ODBOR ZZB NOV JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZSMS JESENICE OBČINSKI ODBOR ZRVS JESENICE Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike. ALPETOUR ZABAVA OB DNEVU REPUBLIKE V ŠKOFJI LOKI Hotel Transturist vas vabi na večere plesa in kulinarike 28.« 29. in 30. novembra z začetkom ob 20. uri. Igra ansambel SIBILA. Ljubitelje zabavne glasbe obveščamo, da bo DISCO SORA odprt 28., 29. in 30. novembra od 20. do 3. ure. VSEM GOSTOM IN OBČANOM -ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE IN JIM ŽELIMO PRIJETNO ZABAVO. a1 7 S^LNOVEMBRA 1985 OBVESTILA — MALI OGLASI — OSMRTNICE 23. STRAN (^RiE^fJiSK^ICt1 JaJ^N ISP 2a 3 SM. Telefon p^rr---—___15213 SnSfmo-beli TELEVIZOR jasna. P° tel. 21-990 dopoldan, f^ESldan---15214 5214 JlOj ra inc*ustrijski PLETILNI *stoinr»K?0to~ni P°9on §t. 12 za 1)6 etenS !en PRALNI STROJ gore-^nem^'i za 4'5SM- Naslov v P^^dglku, 15215 J|no^^aTRACNO ZAGO - horizon- ^nSfte|a- ^ndjelko Brbor°-P^^^l^Jenčur 15216 ^^JpE^EVALNIK UPA 5 z P^g!g!2D^7-376 15217 »Oitiic^^OFON sansui. Bran- ^vetmova 8/B, Jesenice "fe——______15218 ^N>anL!no leto star poljski KOM- Vodice 'rodir^r—_15219 TRakUEAKTOR fer9uson 35 KM &Mi.l1 deutz 45 KM. Franc itC^-SL- 15220 tonS/k? Ieti star črno-beli TELE-Wi k ekran 56" Gordana Ko~ fejifa-kjgneza Puharja 1 15251 SfiM tL_? SpECTRUM 48 K za •,el«fon 21-896 dopoldan i8o^---_ _15252 ' PolLP[0dam,črno-bel' TELEVI--S__ska66. Škof ja Loka 15253 mat °ESKE za pobjon. Telefon Tod^r---_li2-- ^JlOrLd^a RADIATORJA EMO ^^I-Jelefon 064/78-314 15225 v prihodnjem tednu: V I. nadstropju veleblagovnice na oddelku posebnih prodaj od 2. do 7.12.]emožno kupiti: kuhinjske serviete, otroške hlače iz jeansa od 6 do 16 let starosti, flanelaste rjuhe, ostanke metrskih tkanin in odeje. Cene vseh artiklov so ugodne. Vsem našim potrošnikom čestitamo ob dnevu republike in jim želimo, da bi praznike čim bolje preživeli. HIŠA DOBREGA NAKUPA Prodam KRAVO s teletom, PAJKA, tip FAR in 500 kg APNA v vrečah. Koš-nik. Jezerska 65_ 15244 Prodam TRAKTOR zetor 5011 s kabino, star dve leti, 500 delovnih ur, ali novega deutza, 60 KM in 20-colski GUMI VOZ ter TELICO frizijko, staro 3 mesece. Štefan Grošelj, Podgorje 39, Kamnik 15245 Prodam JABOLKA za Telefon 27-341 namakanje. 15246 Prodam skoraj nerabljeno zakonsko POSTELJO z jogijem ali brez in nove, še nerabljene TEKAŠKE SMUČI RC 020. Telefon 70-201 _J 5247 KRZNARSTV0 »cetinski« — RAK G0JKA Kranj, Cesta Staneta Žagarja 5, na dvorišču (za nebotičnikom) — nudimo vse vrste krznarskih storitev po najnovejši modi, — priporočamo se za nadaljnje zaupanje. GoJenim strankam in ostalim občanom s gnjske čestitamo za praznik republike november. Prodam vozila .•Ktri?HyiZ0R gorenje, 80-litr-*o ofni.BOJLER BIDE, PEČ na SpiOKit? P,ir,sko PEČ prodam. Vd^fi____15195 L^AvVo MOTORNO ŽAGO stihi 031 Na i ccm' november 1982, H aslov v oglasnem oddelku. 15196 5CbinALNLSTR0J zanussi za S?1«) 51 ?n ŠTEDILNIK (2 plin, 4 BNjA 2sm< likovno ENCI- &L0PFmaJ'5SM in SPLOŠNO ^J^EDIJO za 2 SM Telefon 7od^-~j-______15197 KtNaklJK,TarO melodija Bistrica ■V^^iDVtel. 70-073 15198 ,'l70Cmnove alpske SMUČI elan i JAKNr» Jn m°ško semiš podloženi u- St. 50. Telefon 75-123 po 3^^---- 15199 •&$c V« .°bni krmilni KROMPIR. d|?c^--^aiig_79, Šenčur 15200 fa0remlOdam^kombiniran šTEDIL-5^.Teif«m več uokvirjenih GOBE Nd^f^SJ__600 Po 19 uri 15201 ?0,i' Cht k9 ALUMINIJA 0.6 mm, ^'Vil 9a' 20 % ceneje Poljšica 15202 Prodam dve ZIMSKI GUMI 13x155 za 15% ceneje ali zamenjam za 13 x 145. Dornik, Brezovica 20, Kropa __15243 Prodam GS 1.2 (mala žaba), letnik 1978. Hajnrihar, Groharjevo naselje 3, Škofja Loka_14943 Prodam razne DELE za FIAT 850 special, odrezano streho, stekla in drobnarije ter GUMO 145 SR 13. Kranj, Savska c. 60_15028 Prodam LADO 1300 S, rdeče barve, letnik december 1982, 42.000 km. Ogled vsak dan po 16. uri. Bertoncelj, Bukovica 8, Selca_15064 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, na 9 SM. Telefon 064/28-647 15121 Prodam VVARTBURG karavan, prevoženih 8.000 km. Telefon 064/69-350 _15226 Prodam MOTOR DKV 175 in MOPE DA na 3 in na 5 prestav. Tenetiše 12 Golnik • 15227 Prodam tel.47-364 R-4 special Bartol, 15228 KUPIM GOLFA, do 55 SM. 064/23-073 Telefon 15229 j 71 V* QA nevenka Všteval, Kranj Ki**7* y proti Delikatese) ^11*2 1 h,tro in v*eh? n° Izdelavo 1^ Mec,alnimi lečami. Ih br!?em° na recept c6 niega. , 0 če — 29. november $2? st~ar*™ Ss*n?rri Gorenjske %bijkCest!ta ™ Praznik Prodam tovorni avto TAM — vlačl-lec 101. Kovač, Alpska 19, Lesce 15230 Prodam ZASTAVO 101 S, letnik 1979. Telefon 60-143__15231 Prodam R-4, star 5 let, dobro ohranjen. Visoko 119, Šenčur, tel. 43-057 __15232 KUPIM ZASTAVO 101 ali JUGO, stara največ dve leti. Telefon 42-686 popoldan___1§233 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1976. Milenko Maletič, Bo-rovška 94, Kranjska gora_ 15234 itan.oprema Prodam nov KUPPERSBUSCH za 5.000 din ceneje kot v trgovini. Jereb, Partizanska 45, Škofja Loka 15177 Prodani nerjbljono, 1 leto staro . 380-litrsko SKRINJO LTH. Telefon 41-139_______15180 Prod >m otroTko POSTEUICO z jogijem. Lotrič, Zg. Besmca 37 15221 Za 2 SM prodam KAVČ. TROSED~ dva FOTELJA in dve POSTELJI. Tele fon 064/74-078____, 15222 Prodam otroško POSTELJICO in jo gi. Andrej Trpčev, Kranj, Jaka Platiša 5, Planina. II._______15223 Ugodno prodam eno leto star KUP PERSBUSCH In 6 let star črno-beli TELEVIZOR. Greta Mulej, Savska 34 ce 15223 i*ano*anja izgubljeno Uslužbenec nujno išče SOBO v Kranju, Škofji Loki ali na tej relaciji, pred-plačilo. Telefon 064/76-241 14774 Zamenjamo centralno ogrevano STANOVANJE (100 kv. m) v Kranju za približno enako veliko pritlično HIŠO v okolici Kranja. Doplačilo. Informacije po tel. 064/24-781 po 15. uri 15235 Zakonca brez otrok iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Telefon 34-708 od 14. ure dalje_15236 Mlad par najame starejše STANOVANJE, lahko potrebno adaptacije, v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku_15237 STANOVANJE v Bistrici ali Tržiču kupim takoj. Rok selitve neomejen. Ponudbe pod šifro: Gradbeno dovoljenje__15238 V Globusu sem 18.11. izgubil DENARNICO, hranilno knjižico in osebno izkaznico. Prosim poštenega najdite-Ija, da mi vrne proti nagradi! 15241 Izgubil se je lovskiPESšpringer spanje! z imenom Aro na območju Vokle-ga. Poštenega najditelja prosim da proti nagradi pokliče na tel. 49-120 r poieifl Prodam PARCELO za vikend, 100 kv. m, zazidljivo, z vso dokumentacijo, od Ljubnega do Zvirč. Telefon 24-219 zvečer 15239 živali Prodam PRAŠIČA za zakol. Gorice 7, Golnik_ _14916 Prodam tri PRAŠIČE za zakol, težke 140 do 160 kg. Bohinc, Zg. Brnik 57/A _14985 Prodam 5 PUJSKOV, starih dva dni. Sp. Brnik 60_15203 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Tr-boje 30, Kranj_15204 Prodam TELICO simentalko, staro 10 dni. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica _15205 Prodam KRAVO, ki bo decembra tretjič teletila. Šenturška gora 8, Cerklje_;_15206 Prodam 8 tednov staro PSlČKO BOBTAIL z rodovnikom. Telefon 064/60-203_15207 Oddam dva PSA, stara dva meseca. Podbrezje 40, tel.70-151_15208 Prodam SVINJO za zakol, težko 150 kg. Anton Pušavec, Hudo 3, Tržič, tel. 57-183_15209 Prodam tri mesece brejo črno-belo TELICO. Miha Rak, Zg. Pirniče 64, Medvode_15210 Prodam PRAŠIČA za zakol. Preba-čevo 58. Kejžar_ 15211 Prodam KONJA, starega 5 let, vajenega kmečkih del, ali zamenjam za manjši traktor. Telefon 064/75-959 od 17. do 20. ure_15212 Prodam manjše in večje PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 15248 Prodam 8 tednov starega BIKCA si-mentalca. Okroglo 11, Naklo 15249 Prodam ostrodlake PTIČARJE, stare 3 mesece. Bela Sapač, Popolovci 10, 69261 Cankova 15250 VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAM ZA 29. NOVEMBER -DAN REPUBLIKE! Valentin Štular, Kranj vodovodne instalacije, delavnica Mlekarska 10 (Čirče) tel: 28-427 Se priporočam! VSPOMIN 29. novembra mineva dve leti, odkar je za vedno odšel naš BRANKO Ostal pa je v naših srcih in v spominu prijateljev, ki ga obiskujejo na njegovem poslednjem domu. ROZMANOVI iz BITENJ ' najdeno ~~ŽENSKE ROKAVICE, usnjene, pozabljene v avtobusu Kranj—Ljubljana 15.11. dopoldan dobite v Sp. Besnici 140_ 15242 PJHMiMIVI GOSTIŠČE DRAGA v Begunjah prireja ZABAVO s PLESOM vsako soboto. Priredi tudi SILVESTOVANJE. Igra harmonikaš Andrej PIVK (cesta je plu-žena). VABLJENI! _15106 MLADINSKI PLESI v DELAVSKEM DOMU v času praznikov 29. novembra - ob 20. uri v ČETRTEK, 28. 11., PETEK, 29.11., in SOBOTO, 30.11. GLASBA ZA VSAKOGAR, VABI VAS PLESNI KLUB KRANJ! 15240 OBLAGAM - TAPICIRAM jedilne kote in stole. Joco Peric, Kidričeva 45, Kranj, tel. 35-240_15102 elanW) Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Za potrebe skladiščenja surovin vzame ELAN v najem 100 kv. m. skladiščnega prostora. Prostor mora biti zaprt, suh in dostopen za kamion in viličar. Ponudbe pošljite na naslov: ELAN, tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem V SPOMIN dragemu a tu JANEZU JANCU p. d. Kobačnekovemu iz Begunj 29. novembra 1985 mineva leto žalosti, odkar si za vedno zatisnil svoje trudne oči. Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in bolečine, ?e večni mir. MISEL NATE BO VEDNO ŽIVELA! HČERKA VERA Z DRUŽINO in RAFKA Sporočamo žalostno vest, da je umrl MARTIN PREŠEREN kustos v pokoju Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu! GORENJSKI MUZEJ KRANJ Kranj, 25. novembra 1985 ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame, stare mame, prababice, tete in tašče PAVLE RAJGELJ roj RAHONC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem krajanom za izrečeno sožalje, cvetje, pomoč in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pevcem iz Stražišča, gasilcem, upokojencem in organizaciji KO ZB Žabnica ter govorniku Janezu Šifrerju za izrečene poslovilne besede. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Šutna, 19. novembra 1985 VSPOMIN MAJI PRELOVŠEK Te dni mineva dve leti, odkar ji je zla usoda pretrgala mlado življenje na njeni nesrečni zadnji poti. Hvala vsem, ki ohranjate nanjo lep spomin! VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, deda in pradeda JANEZA KRČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Hvala za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej hvala vsem zdravnikom hematološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani, dr. Rajku Ko-selju zdravniku iz ZD Kranj, krajevni organizaciji ZB NOV Primskovo in iz srca kolektivu IBI iz Kranja. VSI NJEGOVI V Kranju, 26. novembra 1985 ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji smrti dragega moža, očeta, sina, brata in strica JOŽETA GOLARJA mlajšega Iskrena hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje, nam izrazili sožalje in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom in Mirtovim iz Gosteč, kolektivu AERO — tozd Tovarna celuloze in papirja Medvode in njihovemu govorniku, pihalni godbi in pevcem. Zahvaljujemo se govorniku tov. Gabru kot predstavniku gasilcev, gasilskim društvom iz Gosteč, Sore, Jelovice, Stare Loke, Škofje Loke in Godešiča, delovnima organizacijama Gorenjska predilnica in Autocommerce Ljubljana, razredniku in učencem 3. c razreda SKCPŠ iz Škofje Loke, doktorju Antonu Koširju, zdravstvenemu osebju nevrologije Kliničnega centra Ljubljana in duhovščini za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Ančka, sin Silvo, hčerka Ana, ata in mama, brata in sestri z družinami, sestra Tončka z možem Hansom in snaha z otroki Gosteče, Trata, Puštal, Godešič, Giince, Liechtenstein Za idilično podobo Sorice se skriva vsakdanje življenje V turizmu še neizkoriščene možnosti Sorica — Čeprav se je drevje šibilo pod bremenom mokrega snega, je bila v nedeljo cesta do Sorice lepo splužena. Le semintja je asfalt zakrivala krpa topečega se snega. Sorica je vedno lepa vas, najsi-bo v pomladnem zelenju, zrelem poletju ali pozimi. Izseva idiliko, ki jo premore le še malokateri kraj pri nas. Življenje vaščanov Sorice in okoličanov iz Spodnjih ter Zgornjih Dan j, iz Zabrda in Podporezna, kateri domovi so raztreseni, vpeti v pobočje planine, seveda ni tako zelo idilično. V krajevni skupnosti Sorica živi približno 350 ljudi. Imajo gostilno, pošto, Groharjev muzej v njegovi rojstni hiši in spomenik pod vasjo, imajo podružnično osnovno šolo in zadružni dom pa seveda razgibano življenje na kulturnem, športnem, turističnem, gasilskem, lovskem in drugih področjih. Srečo Kokalj je povedal par besed o tem, kaj krajani želijo, kaj pogrešajo. »Nismo pretirano zahtevni. S cesto v Sorico smo zadovoljni, Cestno podjetje jo dobro pluži. Nekoliko težje pa pridejo do svojih domov ljudje iz okoliških naselij, zlasti iz Zabrda in in Zgornjih Danj. Ljudi, ki živijo v teh odročnih naseljih, je malo, zato je slaba tudi cestna povezava z njimi.« Najpomembnejše delo, ki so ga v Sorici opravili v zadnjih letih, je novo prekritje zadružnega doma. Za prihodnje leto pa se dogovarjajo za še en zahteven zalogaj, o katerem se bodo morali vsi krajani še izreči. »Radi bi zgradili vaški vodovod,« je dejal Srečo Kokalj. »Po par hiš skupaj sicer ima vodovode iz različnih zajetij. Centralno zajetje bi napravili pri izviru So- Srečo Kokalj, predsednik krajevne skupnosti re. Velika želja krajanov je tudi, da bi dobili telefone. Sedaj imamo samo dva, prvega na pošti in drugega v gostilni. Kot pa smo pred dnevi slišali, do 1990. leta telefonov pri nas ne moremo pričakovati.« Sorica je turistično zanimiva prek celega leta, še posebej pa pozimi, ko se na Soriški planini zavrtijo vlečnice in ob Litostroj e-vem domu ni nobenega drugega penziona. Zato ima Sorica v tem pogledu še velike neizkoriščene možnosti za razvoj. Vaščani oddajajo 28 postelj. Največ jih imata Lojze Koblar in Milka Kej žar, ponudbo pa bosta najbrž že prihodnje leto obogatila še oba Janeza Egarta, eden iz Spodnje,drugi iz Zgornje Sorice. Prav bi bilo, da bi hkrati razširila svojo ponudbo tudi vaška gostilna. Krajevna skupnost, iz katere so se mladi dolga leta odseljevali v dolino, se spet pomlajuje. Mladi so uvideli, da pridne roke lahko služijo kjerkoli; ne samo v tovarni, ampak tudi na domači kmečki zemlji, v gozdovih ali v turizmu. H. Jelovčan Sliki: F. Perdan- V nedeljo so v Sorici odprli prenovljeno šolo. — Foto: F. Perdan Kredit že^aj pa premog KRANJ — Na seji izvršilnega odbora Temeljne banke Gorenjske v torek, 20. novembra, je bil sprejet sklep o odobravanju kreditov za nakup premoga in ozimnice po ugodnejši, 42 odstotni obrestni meri. Do ugodnejšega kredita so upravičeni le delavci in upokojenci, ki imajo osebne prejemke nižje od 48.095 dinarjev. Vsi ostali prav tako lahko zaprosijo za ta kredit, vendar zanje velja 61-odstotna obrestna mera. Vsekakor razveseljiva novica, a, žal, brez pomena. Za ozimnico je prepozno, za premog pa je tako dolga čakalna doba, da je vprašanje, če bi ga upokojenci, ki bi ga kupili z omenjenim ugodnim kreditom« sploh dočakali. Pred volitvami. Pogovor med direktorjema. Prvi toži drugemu: »Veš, da sem resno razmišljal, ali naj se ob reelekciji spet prijavim ali ne. Tovarna me je utrudila, plača je pa komaj nekaj boljša od mojstrske.« »Pa si se prijavil?« »Sem. Zdržal bom, pa čeprav samo do konca volitev. Iz funk-cionarskih vrst namreč pričakujemo naval, pa se bojim, da se ne bi mogli odločiti med najboljšimi.« [ČA1LAUJA UfTA :7 1. ftLANCBVJ če si štrajk lahko privoščijo učitelji, zakaj si ga ne bi še učenci. Štrajkamo proti cvekom iz telovadbe! Nočemo dirk, hočemo se igrati slepe miši in gnilo jajce. Rešitev nagradne križanke pošljite do 4. decembra do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Praznična nagradna križanka. 1. nagrada 1.000 din 2. nagrada 600 din 3. nagrada 400 din pet nagrad po 200 din OBVESTILO Sporočamo, da bodo od torka, 26. novembra 1985 dalje plinske naprave na Trati pri Škofji Loki kot tudi celotni priključni plinovod od Labor pri Kranju do Trate pri Škofji Loki napolnjene s plinom in pod tlakom. Občane in delovne organizacije prosimo, da upoštevajo navodila Pe-trola DO Zemeljski plin. DEŽURNE TRGOVINE • sobo*' in so. i«« prodajaj V petek, 29. novembra, 30. novembra, bodo vse zaprte. V nedeljo, 1. decembra, bodo naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA ter- Od 7. do 10. ure: PC Planina - $ Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, od '-^ 11. ure: Delikatesa, Kranj, Maistrov.^ 11, pri Petrčku, Kranj, PC Vodov0^ stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj- j, Planina I, Kranj, PC Planina II, cf SP Labore, SP Klanec, SP Kokricag-Predoslje, SP Britof, SP Hrib, ^ dvor, SP Kočna Jezersko, SP G°r*gf ka, Cerklje, SP Dom, Srednja vaTs'kj0, Šenčur, Delikatesa Golnik, SP N«** SP Klemenček, Duplje. Škofja loka SP Podlubnik, SP Mestni trg, SP ^ kovo naselje od 8. do 11. ure JESENICE ^ Rožca — na Plavžu, Jesenice, Delijo sa, Kasta 3 na Koroški Beli od »■ 11. ure TRŽIČ Blagovnica Tržič, oddelek strežbe, samopostrežna trgovina = ' Bistrica, poslovalnica 21, Križe, P° valnica 23, Ravne od 7. do 11. ure Glavni urednik: Milan Haj želj Odgovorni urednik: Jože Košnjek GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobri 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 1250 din. Novi porabniki P^J Škofja Loka - V četrtek, 2*^| vembra, bodo na slovenski rjf-nove porat^' vod priključili zemeljskega plina zemeljskega plina v Škofji *V| Najprej Termiko in Gorenj sk°y dilnico, kasneje se bosta Pr*^