Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XIX - N. 16 (396)
Udine, 30. septembra 1968
Izhaja vsakih 15 dni
25 LEI VSTAJE
15. septembra je primorsko ljudstvo, z njim pa tudi Slovenci iz naše pokrajine, slavilo petindvajsetletnico vseljudske vstaje. Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943. leta so namreč nastali vsi pogoj za res množično, vseljudsko vstajo primorskega ljudstva proti okupatorjem in fašistom. Dnevi, ki so sledili razpadu fašistične Italije, omogočili primorskemu ljudstvu, da se je oborožilo in potem politično in moralno zrelo začelo boj za svojo dokončno nacionalno osvoboditev. Nihče seveda tiste septembrske dni pred četrt stoletja ni seveda slutil, da bo boj za svobodo še dolg, saj se je oborožena borba končala komaj slabi dve leti kasneje, maja 1945, s porazom fašistične Nemčije in koncem druge svetovne vojne.
Vendar je oboroženi boj primorskega ljudstva rodil svoje sadove: večina Slovencev, ki jo je nekoč tlačila fašistična peta, se je združila z matično domovino Slovenijo in le manjši del Slovencev je ostal po drugi svetovni vojni izven meja svoje domovine. In ta manjši del primorskih Slovencev, med katerimi so tudi beneški Slovenci, mora, žal, še danes nadaljevati, ne sicer z orožjem, svoj boj, boj, ki bi ga preprosto lahko označili kot boj za uveljavitev italijanske republikanske ustave. Le-ta namreč svečano in demokratično razglaša enakopravnost vseh državljanov Italije pred zakonom, še posebej pa zagotavlja vse pravice (do jezika, šolstva) nacionalnim manjšinam, med njimi tudi Slovencem v Italiji. In za dosego teh pravic pa boj primorskega ljudstva še ni končan, kajti končan bo šele takrat, ko bo res zadnji Slovenec v Italiji lahko dosledno užival vse osnovne pravice, ki mu jih tako lepo načelno priznava italijanska ustava.
15 semptembra je bilo v Novi Gorici velikansko ljudsko zborovanje ob 25. obletnici vseljudske vstaje na Primorskem, ki se je je udeležilo nad 100.000 ljudi iz vse Slovenije. Med njimi so bili tudi številni gostje iz Italije, predvsem pripadniki garibaldinskih divizij, ki so se skupaj borili s slovenskimi partizani proti fašizmu. Na slavnostnem zborovanju je govoril jugoslovanski politični voditelj Edvard Kardelj, ki je v svojem govoru posvetil veliko pozornost tudi sedanjemu položaju na obmejnem področju in znova poudaril privrženost Jugoslavije politiki miru, prijateljstva in sožitja, za kar je konkretno navedel prav prijateljstvo in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, odprte meje med obema državama in vlogo nacionalne manjšine kot trdnega mostu z.a še večje razumevanje med sosedi. Kardeljeve besede v Novi Gorici so našle ugoden in pozitiven odmev tudi v vsem italijanskem tisku in italijanski politični javnosti, kar vse samo priča, da so razumevanje, odprte meje, sodelovanje in prijateljstvo tisti najboljši elementi za sožitje in sodelovanje med državami. In to je potrdilo tudi veliko slavje 15. septembra v Novi Gorici.
ODGOVOR DEŽELNEGA SVETOVALCA DRAGE STOKE
Vojaške služnosti skrčiti na minimum!
Želimo splošno revizijo vojaških služnosti, še posebej na področju Beneške Slovenije, ker le te ovirajo in dušijo ekonomski, socialni9 industrijski in
turistični razvoj omenjenih področij
Gospod predsednik, gospodje svetovalci!
Rad bi na kratko posredoval v tej razpravi o novih naložitvah vojaških služnosti obširnemu področju vaše dežele.
Nihče danes ne zanika značaja takšnih skrajno škodljivih vezi za kmetijski, industrijski in turistični razvoj dežele. Prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine zahteva odstranitev vsega tistega, kar je odvečnega in nebistvenega, terja revizijo obstoječih vojaških služnosti v naši deželi in njihovo skrčitev le na najpotrebnejšo nujo.
Problem je nedvomno težak. Drugi svetovalci so govorili v svojih govorih o vojaških služnostih, ki obstojajo v Furlaniji, tržaški pokrajini in na področju Gorice. Ne bi hotel ponavljati njihovih argumentov in tez. Nasprotno, rad bi se zaustavil ob problemu vojaških služnosti v Beneški Sloveniji, Kanalski dolini in Reziji.
Nobena skrivnost ni trditi, da
vzhodno področje Beneške Slovenije pritiska uničujoča osamitev, za katero sta značilna ekonomski zastoj in kasnitev določenih aktivnosti prav zavoljo vojaških služnosti, uvedenih na obmejnem področju. Industrijske aktivnosti v tem predelu skoraj ni. Ni namreč lahko najti podjetnika, ki bi bil pripravljen investirati svoj denar na področje, ki ga dušijo vojaške služnosti, polne vojaških lepakov in opozoril, ki človeku jemljejo pogum. Kje torej najti ljudi, ki bi bili pripravljeni graditi hotele, motele za turiste, tovarne, ki bi dajale delo prebivalcem teh krajev? To še posebej zadeva turizem, ker opozorilne deske z najrazličnejšimi prepovedmi fotografiranja določenih panoramskih točk odvračajo tudi tiste redke turiste, ki zaidejo tjakaj.
Ti turisti se potem logično napotijo v Jugoslavijo ali Avstrijo in so tam bolj zadovoljni, ker tam ni tovrstnih prepovedi.
Zdaj vsi vemo, da so ta področja, to je doline Nadiže, Tera, Kanalske doline in Rezije, skrajno revna, da je tam več kot /15.000 ekonomskih emigrantov, da mladi ljudje zapuščajo rodne kraje, da bi si našli delo drugod; področja se dobesedno praznijo. 'Poljedelstvu je tudi nenaklonjeno negativna selekcija, ki pušča na gorskem področju stare moške in ženske, ki s staranjem čedalje bolj krčijo poljedelske površine. Včasih je tolikšna opustitev segala na najbolj nehvaležne terene, bodisi zaradi višine ali oddaljenosti, zdaj pa niso obdelane tudi najplodnejše površine in tiste površine, ki leže ob hišah. Posledica emigracije pa je tudi to, česar mnogi niso opazili, tudi ugašanje jezikovne, folklorne in kulturne dediščine in opuščanje navad, ki so bile značilne za Beneško Slovenijo.
Če imajo Furlani prav, da tožijo zavoljo naložitve vojaških služnosti, katerim se zdaj pridružujejo
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIItllllHIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllillllllllllllllllllllllllllll
ČEIMEB0LI GROZI ZEMELjSKI PLAZ
Šest družin je moral» zapustiti svoje domove . Predvidevajo, da bosta mraz in sneg še povečala nevarnost - Pristojni organi so dolžni poskrbeli, da se preprečijo nesreče
Čenebola, hribovska vasica, ki leži visoko nad Fojdo, preživlja strahotne ure. Hrib Krnica, na pobočju katerega leži čenebola, se je začel krušiti in od njega se valijo velikanske skale. Ljudje so prestrašeni, kajti boje se, da se bo zdaj zdaj odtragal cel vrh in pcdkopal vas.
Hrib Krnica je v resnici geološko nestabilen že dolgo časa. že leta 1913 se je z vrha utrgala velikanska skala in je, ko je pridrvela v vas, popolnoma uničila nek hlev. Potem se je leta 1960 s Kreta-Krokul, kakor imenujejo nek kraj na Krnici, utrgalo več zemeljskih plazov in skal. Ljudje so začeli postajati zaskrbljeni in so vprašali za mnenje geologe, ki so prišli na lice mesta in ugotovili, da stoji Krnica na peščeni in nestabilni podlagi in da se lahko vsak čas pogrezne. In takrat se je priselil v čenebolo strah.
Prve dni septembra letos so domneve postale dejanje. Z vrha se je odtrgal velikanski plaz kamenja. Del tega se je porazgubil med potjo v potokih in žlebih, velikanska skala, morda največja, pa je priletela naravnost v vas in obtičala za mrežo nekega kokošnjaka. Par korakov dalje je bila hiša in v njej so spali ljudje. Kaj bi bilo, če bi se skala ne ustavila in bi zadela v hišo?
Sedaj so ljudje še bolj prestrašeni. Šest družin, ki ima v tisti bližini svoje hiše, so preselili v šolo, nekatere pa sem in tja po vasi. Dom so bili primorani zapustiti ti-le: 61 letni upokojenec in invalid Alojz Subiat in njegov sin, invalid Angel Tracogna in njegova žena, Livia Petrič, Livia Kont, Jakob Lavaroni in njegov sin ter Serafina Kont. Poleg tega je dal
župan odredbo, da morajo izprazniti hlev, ki je last vdove Alojzije Topatič.
Jesen je tudi in za njo bosta prišla mraz in sneg. Razpoke na Krnici se bodo razširile in nevarnost drugega plazu bo še večja. S tem, da je na odredbo župana moralo zapustiti šest družin svoje domove, problem še ni rešen. Treba bo resnično nekaj ukreniti, da se preprečijo nesreče in da se pomiri prestrašeno prebivalstvo.
Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da je deželni prisednik za javna dela Masutto obljubil, da bo dežela v najkrajšem času ukrenila vse potrebno, da bo nevarnost odstranjena. Geologi in tehniki so bili tudi že na licu mesta in so proučili položaj in zato naj ne bodo ljudje preveč preplašeni, kajti nevarnost ni tako velika kot si jo predstavljajo.
V : J
Več kot 100.000 ljudi iz vse Slovenije in ostale Jugoslavije ter iz obmejnih predelov Italije in Avstrije se je dne 15. septembra zbralo v najmlajšem slovenskem mestu, Novi Gorici, na veličastni proslavi, posvečeni 25-letnici vstaje in junaškega protifašističnega boja primorskega ljudstva. Navzoči so bili številni borci primorskih partizanskih edinic in drugih narodnoosvobodilnih enot iz vse Slovenije, prišli so zastopniki raznih organizacij italijanskih protifašističnih borcev, poleg zastopnikov iz vseh jugoslovanskih republik so se proslave udeležili tudi predstavniki slovenske manjšine v Italiji in na Koroškem
še nove vojaške služnost, potem so tem bolj upravičene pritožbe beneških Slovencev, ki tičijo do vratu v teh služnostih:	Prapotno,
Čedad, Špeter, Šent Lenart, Fojda, Pontafelj, Trbiž itd. - vse to so vojaška področja. Poročali so mi, da so v nekem kraju, natančneje v Muzcih, izpraznili kraje zato, da bi bolje potekale vojaške vaje; da je mednarodni prehod Učeja zaprt v določenem času zato, ker potekajo tam vojaški manevri. Na ta način res ni mogoče upati na naraščanje industrijske dejavnosti in še manj na dotok turizma.
Vrhu tega vojaške služnosti močno ovirajo poljedelstvo; področja, določena za rejo živine, so v velikem razkroju; planinski pašniki so čedalje bolj neuporabni, kajti dostop je postal še težji tudi zaradi vojaških služnosti.
Težko je v takšnem položaju doma in se posvetiti poljedelstvu. Dobra volja, ki jo je pokazala Ente Regione za to prebivalstvo, so zadušile omenjene okoliščine vojaškega značaja.
Glede na povedano želimo splošno revizijo vojaških služnosti, ki obstojajo v naši deželi, še posebej pa tistih služnosti na vzhodnih obmejnih področjih.
Da bi pospešili razvoj turizma in industrije, je treba preklicati vse tiste služnosti, ki so nekoristne in ohraniti samo tiste, ki so najnujnejše.
Treba je povrniti »ustrezno odškodnino prizadetim lastnikom in posredovati s konkretnimi programi v korist prebivalstva dežele, ki so ga prizadele služnosti.
Končno, s tem tudi zaključujem, pa je nujno, da bi ozdravili ekonomijo področij, ki jih tišče vojaške služnosti, podvzeti ustrezne ukrepe ekonomskega in socialnega značaja v korist prebivalstvu, ki so ga prizadele omenjene služnosti.
Illlllllllllllllllllllllllllltlilllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllll
Deželni prispevek za kmetijstvo
V smislu deželnega zakona št. 1 z dne 8. januarja 1968 bo deželna uprava prispevala 620 milijonov lir za izboljševalna dela na zemljiščih Furlanije-Julijske krajine. S tem prispevkom namerava dežela v prvi vrsti zboljšati življenjsko raven kmečkega življa, zlasti kmečkih delavcev. Od omenjenega zneska odpade na tržaško pokrajino 900.000 lir, na goriško 24 milijonov, na pordenonsko 113 in na videmsko 481 milijonov lir. Prispevek bodo razdelili med načelnike pokrajinskih kmetijskih nadzorništev.
Deželni oddor je tudi sprejel sklep o prispevku kmetovalcem vseh štirih pokrajin, ki nameravajo nabaviti razne kmetijske stroje in opremo. V ta namen bo dežela nakazala tržaškemu pokrajinskemu kmetijskemu nad-zorništvu 5 milijonov lir, goriške-mu 9 milijonov, pordenonskemu 15 milijonov in videmskemu 21 milijonov.
mm
u m/m
IZ KANALSKE DOLINE
Hudo neurie porušilo železniški
Zaradi izredno hudega neurja se je dne 16. t.m. okoli 4,30 ure zrušil železniški most nad Dunjo in sicer med Klužami in Ponta-blom. Ves železniški promet na tej progi je sedaj ukinjen in se mora vršiti preko Gorice in Jugoslavije, potniki, ki prihajajo iz Avstrije, pa morajo na bližnjih železniških postajah prestopati. Vse kaže, da redni železniški promet ne bo vzpostavljen za več mesecev. Delavci cestnega podjetja AN AS si z vsemi sredstvi prizadevajo, da bi čim prej očistili vsaj cesto in tako omogočili redni cestni promet.
V noči med nedeljo in ponedeljkom je razsajala na področju Kanalske doline in Karnije huda nevihta. Lilo je kot da bi se utrgal oblak, sunki vetra pa so dosegli hitrost 70 km. na uro. Dunja je nenadoma močno narastla in voda je odnesla enega izmed nosilcev železniškega mostu, ki je dolg 150 metrov in visok približno 40 metrov. Kako se je železniški most zrušil, je zapazil tamkajšni župan Luigi Tommasi, ki se je zbudil, ker je voda vdrla v njegovo pritlično stanovanje. Na železniškem mostu je zagledal plamene, ki so jih povzročile utrgane žice električne napeljave, nato pa je videl, kako se je most zrušil.
Zaradi hudega naliva so nara-stle tudi druge reke in potoki, ki so se spremenili v hudournike in povzročili precejšnjo škodo, ker so nanesli kamenje, zruvana drevesa in drugo.
Župani prizadetih občin so se takoj sestali in izglasovali resolucijo, ki so jo poslali vsem oblastem, da so jih na ta način seznanili z nastalo škodo in o posledicah, ki so vsled tega nastale. Resolucijo objavljamo v celoti na druge mestu.
Belopeški jezeri povezuje asfaltirana cesta
Končno sta Belopeški jezeri, ki sta oddaljeni eden od drugega 2
km. in 600 m, povezani z dobro asfaltirano cesto, ki so jo gradili več kot dve leti. To delo je stalo približno 100 milijonov lir, za kar je prispevala 60 milijonov lir dežela, 7 pokrajina, 32 pa trbiška občina, ki je vzela pri goriški «Cassa di risparmio» posojilo, katerega bo vrnila v dobi 20 let.
Nova cesta je široka šest metrov. Na njej so zgradili na večih krajih tudi obcestne zidove, razširili mostičke in omilili nekatere ostre ovinke.
To delo, ki so ga težko pričakovali tako domačini kot nešteti ljubitelji tega čudovitega sveta pod Mangartom, bo prav gotovo mnogo pripomoglo, da se bo okrepil turizem, ki je začel zadnja leta prav zaradi težkega dostopa do jezer pešati.
Iz Nadiške
  illuminili ninnili munii  ....... min.........
Iz Krnatske doline
Ponoči se je zaletel v most in utonil v Krnahti
Vso Krnahtsko dolino je globoko pretresla vest o tragični smrti 46-letnega Leonilda Vazzaza iz Ti-pane. Na dan Marije Bandimice se je Vazzaz odpeljal s svojim motorjem v Neme, kjer je bila tradicionalna letna «sagra». Ko se je okoli polnoči vračal domov je zadel v ograjo mostu preko Krnahte in sicer na cesti, ki vodi proti Tipani. Verjetno se je zaletel z velikim sunkom, kajti moža je vrglo s sedeža in je padel kakih 9 metrov globoko v vodo. Nekateri mimoidoči so še tisto noč zagledali na cesti prevrnjen motor in ko so zvedeli, da je Vazzo-zov, so ga začeli iskati po vsej okolici. Šele drugo jutro so ugledali njegovo truplo globoko v vodi. Poklicali so gasilce iz Vidma, ki so ponesrečenega potegnili iz
  ................................................
1’n i*o i*| «t• «
Odprli bodo delovni center
V teh dneh je prejela tavorjan-ska občina sporočilo, da je ministrstvo za javna dela in socialno skrbstvo dalo dovoljenje, da se odpre delovni center za ureditev občinskih cest. Predvidevajo, da bodo zaposlili 20 delavcev za 50 dni. Celotni stroški bodo znašali 2 milijona in 605 tisoč lir.
Pred nedavnim so dali v zakup dela za ureditev in asfaltiranje ceste, ki veže Ronke s Tojanom.
Ti stroški bodo našali okoli 10 milijonov lir in jih bo v celoti krila dežela.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllili
Pogozdovanje občinskega zemljišča
Končni bo tudi tavorjanska
okolica pogozdena. Ravno te dni je dala občinska administracija pogozdit več hektarjev svojega terena. Za kritje teh stroškov, ki znašajo 7 milijonov in pol lir, bo poskrbela dežela, nekaj pa tudi pokrajinska ustanova za hribovsko gospodarstvo.
Prezgodnja smrt Zelo je vse prizadela žalostna vest, da je po zelo težki bolezni umrl komaj 36 letni Giovanni Cu-diccio. Pokopali so ga v velikem spremstvu znancev in prijateljev dne 15. septembra na pokopališču v Tavorjani. Rajnki je bil poznan daleč naokoli, ker je bil nekaj let uradnik na tavorjanski občini in učitelj matematike na večerenih tečajih.
vode, a bil je že mrtev, ker si je pri padcu pretolkel lobanjo in potem utonil.
Rajnki Leonildo je bil zelo priljubljen med svojimi vaščani, ker je bil pošten in delaven človek in zato bo vrzel, ki je nastala z njegovo izgubo, nenadomestljiva.
Smrtna kosa v Nemah
Dne 28. julija smo spremili k zadnjemu počitku Lina Dri iz Ramandola. Njegova nenadna smrt je vzbudila veliko žalost po vsej okolici, kajti bil je povsod poznan kot dobrosrčen in delaven človek. Pokopali so ga na farnem pokopališču v Nemah.
Nenadoma je preminil tudi 55 letni Ivo Vigant iz Vizonta. Našli >o ga mrtvega v neki prazni hiši.
Zdravnik je ugotovil, da je umrl zaradi srčne paralize.
Padla je v kanal
Gabrijela Vit iz Nem je padla v kanal, ki so ga izkopali, da bi uredili odtočne vode. Pri padcu si je zlomila desno nogo in se bo morala zato zdraviti najmanj 40 dni.
•iiiiiiiiiiiiaiii«iiaiii>*iiiiiitiiaiiiii|alllaaiiaailiaa||llllia,llll,,l,*MI,ll,l>l,IIIMI>>l>>,>lli>,ll>l>l>>llilll>> IMafl*lllll,lll,ll*l|,*>,,|i>|>|,*||||i*«
Izpod Mat
Rekordne število prehodov preko meje meseca avgusta
Mali obmejni promet vzdolž obmejnega pasu med našo deželo in sosedno Slovenijo je dosegel meseca avgusta rekordno število prehodov. Zabeležili so namreč 121.106 prehodov, od teh 84.549 z italijanske strani s propustnico in 35.559 z jugoslovanske, z dvo-lastniško izkaznico pa je prekoračilo mejo 228 italijanskih državljanov in 710 jugoslovanskih.
Kot običajno, je bilo največ prometa skozi štupco, kjer so zabeležili kar 116.125 prehodov. Ostali bloki pa so zabeležili tako -le gibanje: Učja 1090, Polava pri čeplesiščih v občini Sovodnje 909, Most Mišček 724, Most na Nadiži (nekdanji Ponte Vittorio) v tipanski občini 466, Most Klinec 201, Robedišče 819, Solarje pri Dreki 728, Kum pa 42.
Dne 20. avgusta je poteklo 13 let kar je bil sklenjen videmski sporazum in danes lahko z zadovoljstvom poudarjamo njegovo nenadomestljivo vlogo. Stalna mešana komisija, ki skrbi za njegovo izvajanje, je sprejela do danes že toliko olajšav in ugodnosti za obmejno pebivalstvo, da je meja le simbolična. Naroda tu in onkraj meje živita vseskozi v slogi in razumevanju, kar še bolj utrjuje mir med narodi, ki je prav v današnjih časih tako potreben svetu.
Iz občinskega sveta v Podbonescu
Na zadnjem občinskem svetu, ki se je sestal za izredno zasedanje, so razpravljali o nekaterih zelo važnih vprašanjih. Sklenili so, do bodo ukinili babiško službo in da bodo stopili v konzorcij skupno z občinama Sv. Peter in Sovodnje. Nadalje so razpravljali še o vprašanju prispevka za ureditev ceste Landar-Mersin, ki ga
Pogled na vas Čenebolo nad Fojdo, kateri grozi plaz, da jo podkoplje. Pred nedavnim, kot poročamo na prvi strani, se je s hriba Krnice utrgala velikanska skala, ki je na srečo obtičala ob prvih hišah
Dela na Matajurju napredujejo počasi
Končno so v teh dneh zopet pričeli z gradnjo ceste, ki bo vodila iz vasi Matajur proti «Bajti». Vsa dela gredo počasi naprej, ker ni na razpolago dovolj denarja. Kot vemo, nameravajo na Matajurju zgraditi turistično naselje in do tja napeljati tudi vzpenjačo, če bodo opravljana vsa ta dela, se bo seveda mogel razviti turizem, a vprašanje je, kdaj bo do tega prišlo, kajti o tem problemu se razpravlja najmanj deset let.
Cesta do trčmunskega pokopališša
Končno je cesta, ki vodi iz vasi Trčmun proti pokopališču, ki leži na hribu, kakih četrt ure dobre hoje, dograjena. Do sedaj je namreč do tja vodila le slaba pot in je bil dostop, posebno pozimi in ob slabem vremenu, jako težaven. V Trčmun prihaja vedno dosti ljudi in še prav posebno na pokopališče, kjer je pokopan monsignor Ivan Trinko. Največ romarjev na grob našega velikega poeta prihaja iz sosednje Slovenije, Trsta, Gorice in Vidma.
Nesreča pri delu
Tridesetletna Giulietta Raccaro por. Pagon iz Sovodenj se je močno ranila z nožem v palec desne
roke, ko je sekala meso. V bolnici so izjavili, da bo ozdravila v treh tednih.
iiiiimmimiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimminiiiiiiiii
Foj
Iz občinskega sveta
Občinski svet v Foj di, ki se je sestal pod predsedstvom župana Celledonija, za izredno zasedanje, je med drugim obravnaval tudi prispevek občine (5 milijonov lir) za ureditev turistične ceste, ki vodi iz Podklapa v čenebolo. Celotni stroški za to gradnjo bodo znašali 50 milijonov lir, od katerih bo 40 v breme deželi, 5 pa pokrajini.
Svet je ob koncu zasedanja izglasoval tudi resolucijo, v kateri zahtevajo, naj bi na teritoriju občine Fojde ne razširjali vojaških služnosti.
Mmrl je Marko Roiatti
Dne 28. julija je za vedno zatisnil svoje trudne oči Marko Roiatti, oče g. Giuseppeja, ki je bil svoj čas župnik v Viskorši. Dočakal je lepo starost 93 let. Bil je po vsej okolici spoštovan in priljubljen, saj je bil pošten in delaven mož. Njegovega pogreba se je udeležilo dosti ljudi iz bližnje in dalnje okolice.
ne morejo izkoristiti, ob koncu so se še dogovorili, da bodo prosili za integrativne prispevke, s katerim bodo zgradili nov vodovod v Roncu in ojačili onega v Podvrhu in v Ščigli. Potrdili so tudi nov gradbeniški pravilnik s programom gradenj.
Spet divji prašiči Divjim prašičem so zadišala polja, na katerih so v tem času še vsi pridelki. V Bijače jih je prišlo kar cel trop in so obžrli in pomendrali več njiv, kjer je rasla koruza. Največ škode sta utrpela Onelia Cernoia in Franko Suber. Lovci so sicer organizirali lov nanje, a pokončali niso nobenega.
Nesreča pri delu Ivan Cencig iz Pet jaha se je precej hudo ponesrečil pri delu. Ko je uporabljal električno žago, mu je roka obtičala med desko in jermenom in tako si je poškodoval dva prsta. Ozdravil bo v enem mesecu.
Sv. Peter Slovenov
Špeter bo dobil nov občinski sedež
Občinski svet je na svojem zadnjem zasedanju dal nalogo strokovnjakom, da pripravijo načrt za nov občinski sedež, ki bi ga morali v kratkem zgraditi na zemljišču poleg sedanjega, ki ga nameravajo podreti. Sklenili so tudi, da bodo uredili športno igrišče in sicer s prispevki, ki jih je dala dežela.
Nenadna smrt Vso našo dolino je zelo pretresla žalostna vest, da je nenadoma umrl 44 letni Alojz Cudrig iz Ko-rede. Ker ga je zelo bolel zob, imel je menda granulom, si je sam ubrizgal neko injekcijo, misleč da mu bo odleglo. Prisotna je bila tudi njegova 12-letna hčerka, ki je poklicala na pomoč sosede, ko je videla, da je oče po-bledel po injekciji, Takoj so poskrbeli za njegov prevoz v čedad-sko bolnico, kamor pa na žalost ni prišel več živ. Zdravniki so ugotovili, da je nastopila smrt zaradi srčne kapi.
Sv. Len
Deželni odbornik za javna dela obiskal poplavljene kraje
Deželni odbornik za javna dela Masutto je skupno z nekaterimi tehniki odborništva pred nedavnim obiskal občino Sv. Lenart, Srednje, Prapotno, Dreko in Grmek. Na sedežih teh občin so jih povsod sprejeli župani, s katerimi si je potem ogledal kraje, ki so bili poškodovani zaradi slabega vremena. Največ so utrpele ceste, potoki in mostovi, da ne govorimo o poljskih pridelkih, katerih bo letos znatno manj in slab še kakovosti. V Dreki so si deželni odbornik in njegovo spremstvo ogledali tudi občinski sedež, katerega bo treba popraviti in modernizirati. Razgovarjali so se tudi o vodovodih, ki jih bodo v nekaterih krajih ojačili, ker ne dajejo dovolj vode, zlasti v poletnih mesecih.
Avtomobil zlomil telefonski drog
Ni dolgo od tega, je prišlo na ovinku med Zamirom in Pičičem do prometne nesreče, ki bi lahko imela hude posledice. Ker je na tistem mestu cesta precej ozka in ker so bila tla spolzka, je avtomobil zavozil s ceste in zlomil telefonski drog. Na srečo so potniki dobili le lažje poškodbe.
RESOLUCIJA ZUPANOV KANALSKE DOLINE
Pretekli teden so se sestali v Pontablu župani občine Trbiž dr. Di Gallo, občine Naborjet Dome-nič, občine Pontabel Englaro, občine Dunja Tommasi, občine Re-zijuta Peressutti, občine Rezija Beltrame ter župan iz Možnice Pugnetti. Prisoten je bil tudi predsednik Karnijske skupnosti Talotti in njen podpredsednik De Marco.
Soglasno so sprejeli sledečo resolucijo:
« Po ugotovitvah težkega stanja, ki je nastalo zaradi hudega neurja, ki ga je utrpelo dne 16. t.m. področje Kanalske doline in Železnega kanala in povzročilo med drugim porušenje železnega mostu preko hudournika Dunje na progi Videm - Trbiž, Vam sporočajo, da je porušenje mostu prekinilo mednarodni železniški promet med Italijo, Avstrijo in državami vzhodne Evrope, ki se je vršil preko mejnega prehoda v Kokovem - Trbižu; promet, namenjen v Beljak, se sedaj vrši preko Gorice in Jesenic; sporočajo, da so ekonomski in socialni odboji, ki so nastali zaradi navedenih razlogov, zelo resni, upoštevajoč, da sloni gospodadrstvo prizadetih občin izključno na dejavnostih, ki so vezane na zunanjo trgovino; da bo ostalo v prizadetih dolinah brezposelnih kar 600 uslužbencev prevoznih podjetij, zadrug, težakov in drugih dejavnosti, ki so s tem v zv evi, in to za ves čas, ki je potreben za vzpo-stavo železniškega prometa, ki se predvideva precej dolg; da bo >.o stanje negativno vplivalo na celotno gospodarstvo držav z grož-
delovnih
dejavnosti, vštevši one, ki niso direktno prizadete; da je to stanje odločilo v prebivalstvu občin upravičen in zaskrbljujoč preplah zaradi grožnje brezposelnosti, ki se tiče številnih družin, ker se bliža zimska sezona; da je neo-bhodno potrebno kar najbolje proučiti nastalo kritično stanje z ustreznimi ukrepi; prosijo takojšno intervencijo vlade, deželnih in pokrajinskih organov, da bi se obdržal , z ustreznimi transporti na motornih vozilih, mednarodni tovorni promet na postajah v Pontablu in v Trbižu, na način, da bi se preprečili odpusti per sonala, ki je zaposlen pri trgovskih podjetjih; da se poskrbi kar najhitreje za ureditev cest ob progi Videm - Trbiž z namenom, da se hitro normalizira gospodarstvo področja; da se končno s prednostjo izvede načrt za hidro -geološko ureditev rečnih strug bazenov Bele in Žlice, ki od zadnjih poplav (2. sept. 1965, 4. nov. 1966 in febr. 1967) neprestano groze voznosti državni cesti št. 13 in vsej cestni mreži tega področja, kjer je sedaj več hiš izoliranih.
Ob koncu poudarjajo potrebo, da se prične z dopolnilnimi deli super - ceste od Dunje do Trbiža, ki je edina arterija, ki povezuje Italijo z osrednje - donavskimi državami ».
Resolucijo so poslali predsedniku ministrskega sveta, ministrom za transport, javna dela, kmetijstvo in gozdarstvo, zunanjo trgovino, vsem furlanskim poslancem in senatorjem ter vsem deželnim in pokrajinskim oblastem.
Sila zaradi neurja narastlih voda je porušila železniški most čez Dunjo. Sedaj se vrši ves tovorni in potniški promet po železnici preko Gorice in Trsta. Predvidevajo, da bo promet vzpostavljen šele koncem leta
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||l|||||||l|„|l,l„lll,l,lllllllllllllll|llll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
'm
njo splošnega zastoja
OOlOOlOIIIOIIIIOlOUIIOllOOOlUOOlOlUtOlUOUOlOIIOIIIlOUUUOOOOlOOOlOlOOOOlUUOlOlOOOtOOOOOlUllllOOllllOOllOIIIIIOIIIIIIIOIIlIlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiini
eten korak naprej
TV - Radiocorriere je vsekakor tista italijanska tedenska revija, ki je najbolj razširjena in tudi najbolje, najobsežneje in najizčrpneje obvešča italijanske radijske poslušalce in televizijske gledalce o radijskih in televizijskih programih. Kot je znano, pa oddaja (RAl tudi posebne oddaje v jezikih nacionalnih manjšin v Italiji, to je, da ima italijansko radijsko omrežje tudi programe v nemščini in slovenščini (Radio Trst). Vse to je v redu in popolnoma prav ter tudi v duhu italijanske republikanske ustave.
Vendar smo še pred nedavnim pisali, da omenjena revija ni objavljala programa slovenskih oddaj v slovenščini, medtem ko je bil nemški program objavljen v nemščini. Takrat smo upravičeno zahtevali, da bi tako ugledna ra-dijskotelevizijska italijanska revija morala objavljati programe slo-
venskih oddaj v slovenščini, kar je v bistvu popolnoma normalno in logično.
Videti je, da naša zahteva ni bila zaman. Tako je ugledna revija začela objavljati tudi v slovenščini spored slovenskih oddaj, ki jih spremljajo tudi fotografije, prav tako s slovenskim podnaslovom.
S tem smo lahko po pravici zadovoljni, saj je našla slovenščina, skupaj z nemščino ob italijanščini popolnoma enakovredno mesto. To ni samo tudi priznanje v širšem, italijanskem okviru obstoja slovenske nacionalne manjšine, temveč tudi ponoven dokaz, da prav politika strpnosti in razumevanja med narodi v isti državi vodi tudi plodno in razumevajoče na mednarodno prodročje. Dokaz za to je prav tako objavljanje slovenskih oddaj na italijanskem radiu v slovenščini v osrednji tedenski reviji TV - Radiocorriere.
Izstop ritnika in danke
Včasih se dogodi, da izpade ritnik ali tudi danka v obliki rdeče kepe ali klobase. Temu je vzrok oslabelost in odjenljivost ritnih mišic in vezi, napenjanje zlasti ob porodih, pa tudi pri driskah in zapekah. Ta bolezenski pojav opažamo največkrat pri svinjah, včasih pa tudi pri kravah in teletih.
Pri izstopih čreva je treba najprej omejiti krmo in vodo ter dajati precej kuhanega lanenega semena, da žival ne blati toliko, če je izstop manjšega obsega, se črevo navadno samo kmalu vrne v prejšnji položaj. Onesnaženo črevo previdno umijemo z 1% galunovo vodo ali lahko razstopino kalijevega permanganata. Važno pa je, da žival dvignemo, če leži, pri tem pa nasteljemo v zadnjem delu stojišča pri govedih oziroma
je zadnji del telesa višji od sprednjega. Pujske dvignemo za zadnje noge kvišku, na kar izstop večinoma izgine sam od sebe.
Večkrat je potrebna pomoč strokovnjaka.
oiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiioiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
KISLO ZELJE bo obdržalo pri kuhanju svetlo barvo, če ga med kuhanjem pokrijemo s pergamentnim papirjem.
* * *
Žamet je treba skrbno negovati Če ima žametasto oblačilo že ne kaj pritisnjenih mest, obesimo tako obleko nad vročo soparo ter pritisnjena mesta skrtačimo v smeri proti dlačicam.
Doma in
po sve
Avgusta je naš predsednik vlade Giovanni Leone zasebno obiskal Jugoslavijo. Med počitniškem križarjenju po Jadranu je obiskal več mest in krajev ob dalmatinski obali, poseben izlet pa je napravil tudi v Postojno, kjer si je ogledal znamenito jamo.
* * *
21. avgust bo ostal zapisan kot črn datum v najnovejši evropski zgodovini: tega dne so namreč sovjetske, madžarske, poljske, bolgarske in vzhodnonemške čete okupirale Češkoslovaško socialistično republiko z izgovorom, češ da je na Češkoslovaškem v nevarnosti socialistični red v tej deželi in da grozi kontrarevolucija. Omenjeno dejanje je imelo po svetu zelo širok odmev, saj se je prvič zgodilo, da so nekatere socialistične države okupirale drugo socialistično državo. Med številnimi partijami, ki so odločno obsodile « agresijo » na Češkoslovaško sta bili tudi Komunistična partija Italije in Zveza komunistov Jugoslavije, Vsekakor metode oboroženega vdora, okupacije in podobnega nikakor niso metode za reševanje mednarodnih problemov, še posebej pa ne takrat, kadar gre za socialistične države.
* * *
12. septembra so v Zagrebu odprli mednarodni velesejem, ki se ga to pot Italija udeležuje s številnimi razstavljalci kolektivno, medtem ko je tudi nekaj razstavljalcev posebej zastopanih, predvsem iz naše dežele.
* * *
Ob dogodkih na Češkoslovaškem se je prvič zgodilo, da sta se italijanski parlament in senat med počitnicami sestala na izredno sejo. Na njej so obravnavali položaj, ki je nastal v Evropi z agresijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško.
* * *
Francija je na Tihem Oceanu izvedla že drugo nadzemeljsko poskusno eksplozijo vodikove bombe. Vsekakor ti poskusi ne prispevajo k utrditvi miru na svetu in neširjenju jedrskega orožja, ki pomeni katastrofalno nevarnost za vse človeštvo.
ležišča pri svinjah tako visoko, da
tllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllinillltlllllll""lllll......................  III.....mil....III Illllllllllll IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII   umi   IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII Illlllllllllllll lin III II
discorso con noi, e solo dopo che potè assicurarsi che non eravamo uscieri, né messi esattoriali, ma nativi della valle e fatti a immagine di Dio.
Sciolto ch’ebbe lo scilinguagnolo, con molta maturale facondia ci parlò di miseria la più squallida, e di durissime fatiche sostenute per vivere meschinamente e di rigidi inverni trascorsi molte volte sotto la neve, in mezzo al freddo più intenso, lungi) da ogni, consorzio umano, nella solitudine più spaventosa.
Eppure questa così povera ‘gente deve contribuire a far camminare la macchina dello Stato, da cui è discutibile se abbia nessun utile: anch’essa deve con sudori di sangue spremere dai sassi quei denari che l’esattore reclama per la cassa del Comune, pena la confisca delle poche vaccherelle da cui trae il suo sostentamento.
Ma di miserabili allo stesso modo quanti altri non se ne trova nel nostro bel paese, sotto lo splendido cielo d’Italia in questo che vien chiamato il giardino del mondo? E chi si accuora perciò? E mentre la beneficenza privata e pubblica fanno ;a gara per soccorrere alle meno bisognose miserie delle città e dei grossi centri, quando mai hanno rivolto il pensiero ai molti disgraziati i quali per essere segregati dal mondo vivendo in mezzo alla solitudine, o non sanno o non hanno il modo di far pervenire ad orecchie pietose l'eco dei loro lamenti che il vento raccoglie e disperde? Perchè questa ingiustizia?
Nella nostra gita raccogliemmo 150 nomi locali, i quali mi riservo di pubblicare per intero in un altro mio lavoro. Tale ricchezza, che così veramente si può chiamare, toponimica si spiega col grande frazionamento della proprietà e colla forte accidentalità del terreno.
Tuttavia 'nelle denominazioni non v’è molta varietà e buona parte delle medesime ricorrono frequentemente
Francesco Musoni
Fra mi Siam il rnomeiesca
(4)
Ma eccoci in un punto dove la chiusa si allarga a formare una piccola corba. Siamo ai cosiddetti casoni del Pradolino, ai quali l’intiera gola deve il suo nome. In sloveno si dice Pradol o Pradeu, evidentemente da pre dol, attraverso la bassura: nome Iche in questo caso sta a capello. Pochi palmi di terreno coltivato a patate e fagiuoli; poche zolle duna erba fresca e fine di color verde cupo; due miserabili tuguri, costruiti di sassi non cementati, ricoperti di paglia, entrambi con un’unica stanzetta in cui è accolto tutto quanto possiedono le due famigliole che vi abitano; alcune altre capanne in cui si ricovera la notte il poco bestiame che è loro unica ricchezza, ecco che cosa è il Pradolino. Il quale pur trovandosi sopra territorio austriaco, è notevole il fatto che quegli abitanti pagano le tasse al comune italiano di'Tarcetta.
Come vi chiamate, buona donna? chiesi in sloveno alla padrona di uno dei due tukul, davanti il quale, stanchi ed (assetati, ci eravamo seduti sopra lo scanno naturale duna grossa, informe pietra. Ma per quanto desiderio si mostrasse di conoscere i cognomi di ambedue le famiglie pradolesi avendone bisogno per i nostri studi, non ci fu verso che volesse accontentarci: anzi la meravigliosa slovenka, guardandoci con aria di suprema diffidenza, a stento si persuase che doveva appicare
anche nelle altre parti del Distretto. Esse sono derivate soprattutto dalle ineguaglianze orografiche (esempi: Varh, Na Ravnah, Duolič, Skarbina, Razuor, Polica, Kri-Pje, Žljebisča, Na Brjegu, V Robjeh, Na Kraseh, Korita, V Skal’, Udarto, Čelo, Šaroka Dolina, Majovca, Špik, Za Veliko Krasjo, Nad Jamo, Pradol, ecc.); dalla natura del suolo (es. Brjeka, Pod Lipam, Par Drjene, Na Gabru, Jesenova Dolina, Za Prapotjo, Prapuonca, V Dobjeb, Par Kostanjce, V Klinu, V. Jesene, Par Lip’: in tutti 14 su 150); alcuni pochissimi dalle acque (es.: Močila, Zapo-tok, Za Nedižo, Par Patoce, Na Roj’); dalle specie di bestiame allevato nella montagna (es.: Uolarinca, Go-vejak, V Kozc). Finalmente ve n’è un gran numero che non possono essere raggruppati, perchè dovuti a cause accidentali isolate (es.: Na Kuotah, Cerkunca, Na Sala-rjeh, Par Kapel’, Zupanca, Par Križe, Dol Za Malnan, Par Kapitelu, Na Triesčnin čel', V Cerni Stran, Par Tajca-li. Ta na Tomb , ecc.). Ve ne sono pure alcuni, pochi però, di cui non è possibile trovare l’etimologia, mentre alcuni altri son derivati da voci antiquate, ormai scomparse dall’uso dialettale.
Né va passato sotto silenzio il fatto che dei 150 nomi raccolti sette od otto solamente sono di origine italiana o ladina (es. Par Tajcah, Na Roj’, Par Kapitelu, Komun ja, Ta na Tomb’, Pod Čukulo, Salarje, Kalamont); nomi derivanti da italianismi o furlanismi che del resto sono comuni all’intero Distretto; mentre la percentuale dei medesimi in pianura è assai maggiore e specialmente dove questa si viene avvicinando al Distretto di Cividale.
E a molte altre osservazioni di varie specie si presterebbero i nomi stessi, ma queste sarà più utile farle in altra occasione sopra una ben più abbondante messe di materiale, raccolto in tutte le parti della montagna abitata da popolazione slava	- Fine -
fi
zclticUc rnloule, òiaZcz,
!#«**«• »V m, W0eséiea9 ali smetn?
Teče potoček, teče v daljni svet. Skozi sončno jutro, skozi deš in nevihto in skozi novo sonce v daljni svet. Na njem plava majhna, najmanjša deščica. Ziblje se in plava v daljni svet.
Srečno pot, majhna, najmanjša deščica!
Mimo prinese voda čebelico.
— Deščica, deščica, ali smem sesti nate, da si osušim krila?
— Sedi in osuši se, je metuljčku dovolila deščica!
Mimo prinese voda čebelico.
— Deščica, deščica, ali smem zlesti nate, da se rešim iz potočka?
— Zlezi in reši se, je še čebelici dovolila deščica!
Mimo priplava miška, ki ji je nevihta zalila rov.
— Deščica, deščica, ali se te lahko primem in spočijem?
— Primi se in spočij!
Na kamnu sedi žabica.
— Deščica, deščica, ali lahko skočim nate in se raztegnem?
— Skoči in se naravnaj!
Na mokrem drevesu, na mokri veji sedi premočena ptička.
— Deščica, deščica, ali se lahko spustim nate in se sončim?
— Spusti se in se sonči!
Plava, plava deščica po potočku
mimo hišice hiše. V njej Jakec in Jakčeva mama. Stoji Jakec v kavbojkah in mornarski majici na bregu in pravi:
— Glej jo, deščico; plava in nosi metuljčka in čebelico, pa miško, žabico in ptičko v daljni svet. Zakaj ne bi še mene ponesla s seboj? Kavbojke imam in mornarsko majico.
Pa zaviha Jakec kavbojke in zabrede v potoček do deščice; prime deščico in sede nanjo.
Deščica se zaziblje, zaziblje, zaziblje.
Metuljček odleti.
Čebelica odleti.
Žabica odskoči čim dalje, čim dalje.
Miška se prime okleščka in odplava čim dalje, čim dalje.
Ptička se dvigne na vejo čim više, čim više.
Deščica potone, potone, potone.
Z deščico potonejo Jakčeve kavbojke in Jakčeva mornarska majica. Z deščico potone tudi Jakec do vratu in čez.
Pa se Jakec skobaca do brega, zleze na breg in teče, teče domov. Mokre so kavbojke, mokra je mornarska majica, moker je Jakec in blaten povrhu. Majhna, najmanjša deščica pa se spet dvigne z dna in iz vode, zaplava in leže na
— Neumni Jakec, začivka ptička in se spusti na deščico, da se bo sončila; zakaj ni vprašal deščice, če sme sesti nanjo.
—Nerodni Jakec, zacvili miška in se prime deščice, da se bo spočila; zakaj ni vprašal deščice.
— Nevedni Jakec, zakvaka žabica, zabrenči čebelica, pomisli metulj.
— Le zakaj me nisi prej vprašal, se huduje tudi Jakčeva mama in ošteva mokrega Jakca, pa mu pomaga sneti in sleči in sezuti mokre kavbojke in mokro majico. Potem ga pošlje naravnost v posteljo, dokler se mu obleka ne osuši.
Mokre kavbojke in mokro mornarsko majico pa obesi na sonce.
Mucek	i
gladino in na valčke in na sonce.
IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllillllllllillllllllllllll
Ovac in lisica
Nekoč je orač oral na polju. Pa zasliši, da v bližnjem gozdu nekaj poka in cvili. Gre pogledat. Medved je bil ujel zajca in ga požiral. Orač gleda, a medved mu pravi: « Le počakaj, ko pojem zajca, požrem še tebe z voloma vred!». Prestrašeni orač se je ves tresel.
Na robu gozda v gošči je sedela lisica. Nagovorila je orača: « Boter, le nič se ne boj! Če mi daš petelina, ti bom nekaj svetovala ».
« Dam, pa še rad, botra! ».
« Prav! Torej zatrobi takò, kot trobijo lovci: trara - tata... Videl boš kako jo bo medved popihal!».
Orač zatrobi v pest, da je kar donelo po gozdu. Medved pomoli glavo iz gošče in vpraša: « Boter, kaj pa je to? ».
« Nič hudega, lovci gredo na medvede! ».
>< Potem pa oprosti » — pravi medvel — «moram pohiteti, da bom tudi sam poleg ». In že izgine v gozdu.
Lisica se smeje: « Vidiš, človek si, a vendar premalo zvit! Ko bi ti jaz tega ne svetovala, bi te medved požrl. Torej jutri! Ne pozabi na petelina ».
Naslednjega dne zgodaj zjutraj potrka nekdo na vrata oračevega
doma. Orač vstane in se popraska za ušesom, ko se spomni, kaj je bil obljubil lisici.
Modroval je: «Škoda petelina!».
Zalajal je kot pes. Lisica pa pred vrati: « Botrček, kdo se pa oglaša? ».
« Nič hudega, bajè gredo psi preganjat lisice ».
« Potem pa oprosti », pravi lisica. « bom kar hitro stekla, da bom tudi sama poleg ». Šla je, da se je za njo po dvorišču in vrtu prašilo.
Muca se je potepala po vrtu. Srečala je mladega ježka. Ustavila se je, pobožala s tačko novega tovariša in ga začudeno nagovorila: «Kako lep kožušček imaš! Bodica pri bodici! Vsakogar lahko, bue, bue! pa imaš mir pred vsemi».
Ježek zamiži, udari z nožico, mla-skne, z rilčkom se obregne ob muco in se začne dobrikati: Tvoj kožušček pa je kot iz svile! To je nekaj! Lepo se ogrneš, zaviješ v klob-ko in potem pa pihaj burja, kolikor ti je drago! Do kosti ti nikoli ne pride!». Muca se je nekoliko obotavljala, potem pa dejala: «Kaj praviš, prijateljček, ali ne bi zamenjala kožuščka? Meni tvojega, tebi mojega! To bi bilo imenitno!».
Ježek si oblizne brčice in smejé se pravi: «Seveda bi lahko zamenjala! Le kaj porečeta najini mamici?».
«Moja mamica je dobra in še grdo pogledala ne bo!» je zagotavljala muca.
«Moja mamica pa je stroga, draga moja, morda jih nekaj dobim po grbi, toda če bom imel tvoj kožušček, jih še čutil ne bom. Torej hočeš?».
«Seveda hočem!». In preden bi naštel do pet, sta zamenjala kožuščka.
aiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui n imunimi n imunimi n iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinninii,,,!,!,,,n,,!,,
Raj deta šenu
(Prekmurska pravljica)
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllIIltt4llUlilIIIIIIIIIIIlllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII
Kitajska narodna
Modri mandarin
Kitajski mandarin se je hudo zameril svojemu gospodarju, samemu presvetlemu cesarju. Cesar je ukazal dvorjanikom, da mandarina takoj odženejo v ječo. Dvorjaniki pa so imeli mandarina zelo radi, ker je bil pameten in moder. Prosili so cesarja, naj mandarina spusti na svobodo. Cesar je prošnji ugodil, toda pod pogojem, da mu mandarin pripelje konja, ki ni belec niti vranec, ni sivec niti lisec, ni rjavec niti ni kakršnekoli druge barve.
Dvorjaniki so žalostno majali z glavami, prepričani, da mandarin ne bo mogel ustreči cesarjevemu pogoju.
Kljub temu so se napotili v ječo k mandarinu in mu povedali, kaj mora napraviti, ako si hoče rešiti glavo.
« Velja! » je vzkliknil mandarin. « Pripeljal bom konja, ki ga želi moj gospodar ».
Cesar je bil silno radoveden, kako bo mandarin ustregel njegovi želji. Zato ukaže privesti mandarina predse in ga vpraša, kakšnega konja mu bo pripeljal
« Mogočni moj gospodar », odgovori mandarin. « Konja, ki si ga želiš, imam že v hlevu. Prideš lahko ponj katerikoli dan v tednu, le v ponedeljek, torek, sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo ne ».
Modri odgovor je bil cesarju tako všeč, da je odredil, naj mandarina takoj spuste na svobodo.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Igrajmo se!
Sedimo okrog mize in položimo nanjo toliko gumbov, kolikor nas je. Ne - enega manj. Roke držimo pod mizo. Eden med nami naj pripoveduje zanimivo zgodbo. Pazljivo ga poslušajmo!
«Črna suknja!» nenadoma zavpije tisti, ki pripoveduje zgodbo. Vsi planemo po gumbih, vsak naj si vzame enega. Tisti, ki je najmanj spreten, ostane brez gumba. Kdor ostane trikrat zaporedoma brez gumba, gre iz igre in vzame s seboj en gumb. Zadnji, ki ostane z gumbom, je zmagovalec.
Živela sta mož in žena. Žena je bila tiha in mirna, mož pa siten in brbrav. Pa pravi mož ženi:
« Jaz orjem, sejem in kosim. Kaj delaš ti?».
Žena je potrpela in ni na to nič rekla. Ko sta zjutraj vstala, je spet dejal mož:
« Jaz orjem, sejem in kosim. Le kaj delaš ti? ».
In tako je bilo vsak dan. Žena je nazadnje le postala nejevoljna. Odgovori mu:
« Ostani ti doma, pa grem jaz na polje ».
Mož je na to komaj čakal. Dal ji je na voz plug in brano in ji za-pregel krave. Z zadovoljstvom je začel po hiši pospravljati. Pristavil je k ognju tudi mleko, da bi medtem zavrelo. Delo mu je šlo lepo od rok, ni si mogel kaj, da ne bi na dobro voljo popil malo vina. Vzel je ročko in šel v pivnico. Odprl je pipo na sodu, medtem pa zaslišal, da je v kuhinji mleko ski-
pelo. Stekel je iz pivnice in potegnil mleko z ognja, na vino pa je pozabil. Ko se ga je spomnil, je bilo že prepozno. Vino je steklo iz soda. Obupan je čakal na ženo. Ta se je vrnila s polja vesela in zadovoljna. Ko je videla vso hišo v neredu in moža v nesreči, se je samo nasmehnila. Ni mu nič oponesla. Mož pa ni nikoli več vprašal, kaj dela žena.
«Ali mi pristoji?» vpraša muca.
«Imenitno ti pristoji!» dé ježek. «In kaj praviš meni? Ali se bo moja mamica ustrašila, ko me bo zagledala?».
«Kaj še!» ga je tolažila muca. «Zakaj bi se ustrašila? Objela te bo, tako ji bo všeč!».
«Če pa bi bilo doma le kaj narobe, se pa dobiva jutri na tem mestu. Ali je prav»? predlaga ježek.
«Prav, dobiva se», pritrdi muca.
In sta šla vsak na svoj dom.
Toda izpadlo je slabo. Stara mačka je take počela, da se je podstrešje treslo, maček se je oziral po jermenu, da bi muco nabil. Kdo pa je še kdaj kaj takega videl, da bi se mačji rod sramoval svoje suknje! Kje je jermen, hitro povejte, kje je jermen! Potem pa še novo gorje: mamica se je zbodla z bodico v nogo in očka nazadnje še v nos! To je bilo le prehudo. Muca je morala za kazen v kot, še večerje ni dobila.
Pri ježku ni bilo niti za las bolje. Vpitja in krika je bilo na pretek, tudi solz je bilo in nazadnje sta starša porinila mladiča pred vrata in jih zaloputnila za seboj. «Do jutra, nehvaležneš, nama ne pridi pred oči!».
Ježkova mama si je morala dati na glavo mrzel obkladek, a oče je tožil, da ga zbada pri srcu in da bo zaradi tega še umrl.
Zjutraj, ko je sonce komaj zlezlo čez streho kozolca, sta se sešla muca in ježek spet na vrtu.
«Pri nas je bil sodni dan», vzdihne mucek.
«Pri nas je bilo, kot da bi bil konec sveta», šepne ježek.
«Moraš mi vrniti moj kožušček!».
«In ti mi vrni moje bodice!».
«Tu jih imaš! ».
«A tu je tvoja slavna dlaka». Vsak je pobral svoje in jo ucvrl,
da bi bil Cimprej pri mamici.
Il**llllll>lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||,„l„„ll|lllllll|ll|l|llllllllll|lllllllllllll|ll|llllllllllll|llll||||||||||,||||||||||||||||||
NA SVATBI
(Bolgarska narodna)
Sestradani volk Sivec je na lovu srečal oslička Dolgouhca.
« Stoj! » je zarenčal in pokazal zobe, « Lačen sem, pojedel te bom! ».
« Nikar, boter Sivec! » je zaprosil Dolgouhec. « To bi ne bilo pa-
metno! Jaz sem star in moje meso
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmi,,!,,,!,,,,,,,,,,,,!,,,,!
Si
IHOVl
Ob vodnjaku so se srečale tri matere. Natakale so vodo v svoje posode in se pogovarjale. K vodnjaku pridrsa še starček, sede na kamen in posluša.
Reče prva mati: « Moj sin je tako močan, da ga nihče ne premaga!».
Druga mati dé: « Moj sin pa poje tako lepo, da mu nihče ni v petju kos ».
Tretja mati pa ne reče nič, ampak molče nataka vodo.
« Zakaj pa ti ne poveš, kakšen ti je sin?» jo vpraša prva mati.
« Kaj naj rečem? » odgovori leta. « Na mojem sinu nisem zapazila še nič posebnega ».
Matere so napolnile posode in se odpravile. Tudi starček je odšel za njimi proti vasi. Do vasi je daleč. Žene težko nosijo posode pol-
ne vode. Pa se ustavijo, da se odpočijejo.
Tedaj jim pridejo naproti trije mladci.
Prvi je močan fant. Zažene se z rokami na tla hodi po rokah kakor drugi po nogah.
Drugi je lep mladenič veselega lica. Zapoje pesem, da bi še slavček ne znal lepše.
Tretji pa je mlad pobič preprostega obraza. Ko zagleda mater, se ji hitro približa, vzame njeno posodo in jo hitro nese proti vasi.
Ena izmed mater vpraša starčka: « Ali niso nekaj posebnega ti naši sinovi? ».
«Sinovi?» se začudi starček. «Kje pa so? Jaz sem videl samo enega! ».
ni dobro. Raje pojdi z menoj. V vasi je svatba in svati te čakajo. Mene so poslali, da te poiščem in pripeljem. Boš za starešino. Postregli ti bodo po svatovsko. Pečenih ovnov bo nič koliko!».
« Hum, če je le res? » je podvomil Sivec.
« Res je, res! » je trdil Dolgouhec. « Če ne bo res, me lahko v vasi poješ! ».
« Pojdiva! » se je odločil Sivec.
in sta šla. Dolgouhec spredaj, Sivec za njim. Ko sta prišla v bližino vasi, je Dolgouhec dejal:
«Veš, boter Sivec, svati te bodo po svatovsko sprejeli. Nekateri z vilami, drugi z lopatami, a tretji s koli in palicami. Tak je običaj. Da se mi ne ustrašiš! ».
«Že vem, Dolgouhec, že vem! » je odgovoril Sivec in pogumno zavil za oslom v vas.
« Zdaj pa zatuli, da te bodo slišali! » je dejal osel, ko sta dospela do srede vasi. In volk je zatulil.
Komaj je zatulil, že so vaščani pritekli iz hiš. Ta je vihtel vile, oni lopato, tretji kol, a ostali palice. In prav po svatovsko so pretepli volka Sivca, da je komaj odnesel pete.