UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitnl ček. račun it. 9-17768 — Poitnina plačana v gotovini — Spedlz in abbonamento postale II Gruppo
Leto IV. Štev 26.
GORICA DNE 30. JUNIJA 1948.
Cena L. 15
NASA BORBA
Proti konrnnizmu
Po pravici pravijo o našem listu, da je b or b e n , ker se pač od vsega začetka bori proti vsaki krivici, zmoti in laži. proti hudobiji in hinavščini, proti vsemu zlu, ki je dobilo v najno* vejši dobi najbolj otipljivo obli« ko v brezbožnem komunizmu. In tc borbe ne sme opustiti no= btn list in noben človek, ako hoče dandanašnji služiti naj višjim koristim človeške družbe, ki jo najbolj ogroža vprav sklop vseh krivih ver, kar jih je kdaj bilo na svetu.
Ne proti komunistom
Veliko krivico hi nam pa delal, kdor bi trdil, da se borimo proti komunistom. Zlasti bi se pregrešil, kdor bi nam podtikal, da se borimo proti tistim naiv* nim tako zvanim komunistom in sopotnikom iz ljudstva, ki sploh ne vedo, kaj je komunizem, in si predstavljajo komunizem le kot nekako gibanje za narodno osvobojenje in za pravično ure« ditev gospodarskega položaja delavca in kmeta. Ne proti njim, ampak za koristi takih dobro mislečih komunistov se borimo, ker vemo, da zmaga komunizma pomeni vsepovsod največje razočaranje vprav zanje.
Z orožjem resnice
In ta naša borba proti najbolj pogrešenemu socialnemu pokre* tu ne sloni samo na spoštovanju in ljubezni do ljudi v zmoti, temveč se poslužuje tudi sicer le poštenih sredstev. Naše orožje je samo resnica.
Amerika hodi za nami...
V tolažbo nam je, da tudi v Ameriki vedno bolj spoznavajo, da se je treba boriti proti temu pretkanemu in lažnivemu sovražniku človeške družbe pred« vsem na ta način, da se n j ego* vim lažem postavi nasproti v vsej luči resnica. Dulles, ki bi utegnil postati zunanji minister bodoče republikanske vlade v Ameriki, je izdelal načrt, po ka« 'tereni bo vodilo borbo proti komunizmu predvsem novo »mini? strstvo za nevojaško obrambo«, katerega glavni namen bo »raz« krinkavanje komunizma« in nje« gOve škodljivosti v vsakem po« gledu za posamezne narode in človeško sožitje sploh.
Ne proti Jugoslaviji
Nihče naj nam tudi ne očita, da simo proti Jugoslaviji ali sploh proti kakemu narodu pod rdečo diktaturo. Naša borba ni proti Jugoslaviji, ampak za ozdravi je: nje Jugoslavije in odrešenje vseh jugoslovanskih narodov od si stema, ki jim je bil vsiljen od zunanjega sveta proti njihovi volji.
Ljubezen in občudovanje za jugoslovanske narode
Našo ljubezen do Jugoslavije razodevajo vsi tisti članki, kjer z bratovskim sočutjem govori« m'o o duhovni in materialni bedi, v katero jih je pahnil rdeči tota« Htarizem. Našo ljubezen do ju* goslovanskih narodov in zlasti do Slovencev oznanjajo tudi vsi tisti članki, v katerih z občudo vanjem govorimo o junaškem trpljenju in odporu našega ljud« stva in njegovih duhovnikov
proti brezboštvu in moralnemu kvarjenju, kateremu je tam iz« postavljena zlasti mladina.
Zločinska hvala
Zločinci bi pa bili, ako bi ne« iskreno hvalili sedanji režim in mu s tem dajali potuho ter sle« pili tiste, ki so že dovolj zaslep« eni, da ne vidijo in ne slišijo, kako velika nesreča je zadela naš narod, in prav zato še sami drvijo v isti prepad.
Napravite kaj res dobrega!
Tisti, ki bi radi, da kaj lepega napišemo o jug. vladi, naj nam kaj takega vendar že enkrat spo« ročijo. Omenja se vedno le obnovitveno delo, delo, delo —. Toda tudi izkoriščanja delavcev slabo plačanim, z brezplačnim m zlasti z nedeljskim udarni« škim delom ne moremo poliva« liti.
Torej ne zahtevajte od nas, da bi pod pretvezo nekega hlod« nega in blaznega nacionalizma svoj narod slepili in poveličevali njegove trinoge.
Ironija in sarkazem...
Pa se komu zdi, da smo vča« sih preveč ironični in sarkastič* ni? Morda je res kaka beseda tu pa tam' trda in zbadljiva, to« da kdo bi zameril poštenemu
človeku, ki ga psujejo z izdajal« cem in zločincem, ako se brani n. pr. tako, da povabi nasprot« nika, naj pogleda v kak slovar, da bo spoznal, kaj te besede po« menijo, in naj pomisli, ali se ta« ke psovke ne podajo mnogo bolj njemu samemu?
Prerok Lenin „ zverinaM?
Veliki prerok sedanjega ko« munizma Lenin je govoril ita« lijanskemu pisatelju Giovanniju Papini ju o državi tako: »Ljudje so plačane zverine, ki jih stra« huje druga, močnejša zverina. In taka zverina sem jaz. Naj* višji namen vsake vlade mora biti ta, da spremeni državo v eno samo ječo. Od trenutka, ko člo* veka zapro v ječo, mora jetnik pošteno živeti, pa naj hoče ali noče. Neha premišljevati in skr* beti, zakaj to delajo zanj drugi. Spremeniti Rusijo v veličastno, ogromno temnico, to so moje sanje.« (»Amer. dom.« 17.V.48) In te sanje so se mu izpolnile.
„Težko je satire ne pisati...“
Če pa učenci tega preroka še nadalje slepijo ljudi in jim obe« tajo svobodo, in če ljudje vkljub vsem bridkim izkušnjam števil« nih milijonov od teh ljudi le na* prej pričakujejo svobodo in vse dobro, ali naj štejemo v zlo po* štenjaku, ko pravi: Difficile est satiram n on seribere — Težko je satire ne napisati, ki je za mar* sikoga morda edino sredstvo, da mu resnica prodre skozi tako tr* do možgansko mreno?...
Boj madžarskih katoličanov za katoliške šole
Kakor v vseh državah, ki so pod ko« muirstično oblastmi, tako sc morajo tu« cli v Madžarski boriti katoličani za svoje osnovne pravice. Zadnje čase sc je bil trd boj /a preprečitev podržavljen ja madžarskih šol. Katoliški ?kofje, duhov« ščina in verno ljudstvo se je odločno uprlo nameram vlade, ki jo hotela izve* sti ta načrt. Kardinal in primas Ogrske Jožef Mindszentv je dal prebrati po vseh cerkvah kratko pastirsko pismo, v katerem opozarja med drugim na doloc« be cerkvenega prava, ki grozijo z 'zob« čenjem vsem osebam, ki bi sodelovale pri omejevanju pravic sv. Cerkve. To pismo, ki jasno izraža stališče sv. Cer« kve v vprašanju podržavljanja ši l. je napravilo v javnosti globok vtis; tem* bolj, ker je znano, da nekateri člani vla« de, med temi tudi minister za uk in bo* gočastje Ortutav, smatrajo sami sebe še vedno za prave katoličane. To so ta« ko zvani sopotniki, ki so poseben pro« dukt sedanje dobe, ljudje, ki bi hoteli združiti komunizem s krščanstvom, Kristusa z Belialom. Y nedeljo 13, junija je bilo v Budimpešti več demonstracij katoliškega ljudstva, ki je protestiralo proti nameri vlade ter izražalo svojo solidarnost s svojim nadpastirjem kar« dinalom primasom.
Tudi v zbornici so bili katoliški po slanci proti podržavljen ju šol srdit boj. Poslanka s. Marjeta Slahta je predlagaš
la, naj se povabi v Budimpešto posebna delegacija Združenih narodov, ki naj preišče, ali vlada na Ogrskem še svobo« da;mnenja ali ne. Ta predlog se je zdel komunistični večini skrajno žaljiv za novo ogrsko demokracijo. Kljub vsemu odporu katoliških poslancev in javnega mnenja je bil predlog za pedržavljenje šol sprejet ■/. -230 glasovi proti 63. Ko so se nato dvignili poslanci ter intonirali nacionalno himno, se poslanka Šlahta ni dvignila. To je bil zopet hud presto pek zoper nacionalno čast in poslanka Šlahta, ki je obenem predsednica Mad« žarske kat. ženske zveze, je bila radi tega izključena iz parlamenta.
S podržavljen jem šol je zadel ogrske katoličane, ki predstavljajo 70 i.dstot« kov prebivalstva, hud udarec. S tem ne bodo izgubili katoličani samo svojih privatnih šol, ampak bodo tudi ostale šole postavljene na brezversko podlago.
Poslanka redovnica je dala s svojim pogunurm nastopom dober zgled marši« kateremu »možu«, ki smatra za velik modrost in srčnost, ako se na vse strani prijazno smehlja in čaka, čaka, čaka, da pride »njegova« ura.
Pomanjkanje pogumnega odpora prot komunizmu je pravo izdajstvo nad Bo« gom in dušami. To velja zlasti za verne narode, ki še niso prišli pod rdečo dik« taturo; torej tudi za naše duhovnike in vernike.
STALINOVA NAGRADA
Stalinovo nagrado za leto 1047 so pre« jeli predvsem tisti umetniki, ki so znali dovolj slaviti rdečo revolucijo in njene veljake. Neki pesnik je prejel nagrado za odo (slavnostno pesem) v čast Stali« nu; neki slikar /,a sliko: »Lenin proglaša vlado sovjetov«; neki drug slikar za sliko; »Stalin govori«; neka skladateljica za pesem: »Na Tvoje povelje, o Stalin, smo vedno za vojno nared«.*1’« Kakor vidite, in nič čudnega* če so se tudi ju« goslovanski tovariši navzeli tega peto« lizn'škcga duha in če ob vsaki priliki, pri vseh javnih nastopih in po radiu
SuetDBDPsha zamaknjenja „Prim. dnevn.“
Stara resnica je, da ljudje, ki so zavr« gli pravo vero, radi zapadejo praznover« ju. Tako je tudi s '»Primorskim dnevni« kom«. S poveličevanjem komunizma in hujskanjem proti Cerkvi in duhovnikom je dovolj pokazal, da je pravi brezbož« než. Toda to ga .ne moti, da ne bi poka« zal tu pa tam kakih vprav praznover« skih čustev. Do Marije n. pr. mu ni prav nič, a ko se spomni svetogorske milost« ne podobe, preide hitro v neko ekstazo,
v	kateri pa gleda stvari, ki jih ni. Taka ekstaza ga je napadla tudi ob pisanju članka: »Svetogorska Mati božja in Slo« venski Primorec«. Seveda je imel tudi to pot le lažniva videnja, ki mu jih je pričaral pred zamaknjeno oko sam oče laži.
Naj navedemo nekaj takih lažnivih videnj .
Videl je, da je naš list glasilo nad« škofa Margottija, čeprav je to upravi in uredništvu popolnoma neznano.
Videl je, da mi zagovarjamo tatvino milostne podobe, ki da je last sloven« kega ljudstva, ko smo vendar že po« novno obsodili tako zahrbtno ugrabitev podobe, ki jj last Cerkve in s katero sme samo Cerkev po cerkvenih predpi« sih razpolagati v čim večjo korist ver« nega ljudstva.
Videl je, da bo Vatikan delal s to podobo »posebne špekulacije« in jo postavil na javno dražbo, ker ni vedel, da se s takimi posli pečajo v največji meri komunisti sami, ki so v Rusiji po« kradli vse polno ikon in jih prodali v
inozemstvo. Vatikan je rešil več takih slik, ko jih je zlasti v letih 1921 in 1922 odkupil na javnih dražbah. O tem se lahko prepričate v Vatikanu samem in na ruskem zavodu »Russicum« v Rimu.
V	videnju je bral v Slov. Primorcu, da je prepovedano vsako romanje na Sv. goro, a Slov. Prim. je pisal, da so prepovedana le romanja s Kranjskega, kar pa je le preresnično. Pravijo pa, da so tudi s Primorske prepovedali vsa ro« man j a v procesijah.
Verne Slovence svarimo pred »Pri« morskim dnevnikom« tako radi njego« ve nevere kakor radi njegovega prazno« verja. Za resnično kulturne ljudi sta ne« nevera in praznoverje enako nečastna.
Toliko bolj jim moramo priporočati naše glasilo, ki si prizadeva, da bi svoje ljudstvo obvarovalo zdravo v narodnem in zdravo v verskem pogledu. Tako pri« poročamo vernikom danes, naj mnogo bolj ljubijo Marijo kot njeno podobo, ki jo je dal na Sv. goro italijanski patri* arh in ne morda Marija. Marija si je izbrala kraj in poklicala tja vernike. Pobožni »Primorski dnevnik« pa naj napiše pobožno prošnjo do tov. mar« šala Tita. »ki ni proti veri«, naj dovoli, da bodo vsi Slovenci hodili po mili volji k sv. »obredom« na Sv. goro po« samezno, v procesijah in tudi v obliki velikih marijanskih kongresov, kakor so bili v navadi celo za časa fašizma!!
Hic Rhodus, hic salta — tu je Rod, tu pleši, dragi »Prim. dnevnik«, ako nisi popolnoma ohromel!
Pastirsko pismo poljskih škofov
Poljski škofje, so izdali 23. majnika pastirsko pismo, v katerem opominjajo poljsko mladino, naj ne posluša mate« realističnih naukov in naj ostane zvesta katoliški veri. Cerkev-tako pravi pastil'« ski list — ne more odobravati, da bi se mladina vzgajala na način, ki ne odgo« varja krščanskemu izročilu poljskega
naroda. — Radi tega pastirskega lista je uradni list poljske komunistične stranke ostro napadel poljskega primasa in kar* dinala Hlonda in katoliško Cerkev, češ da so načela, ki jih oznanja omenjeni pastirski list, škodljiva in nevarna in da nimajo drugega namena, kot da ovirajo načrte vlade, ki hoče vzgajati mladino enotno in progresivno, to je samo v ko« munističnem duhu.
OKNO V SVET
proslavljajo svojega 'lita. Je že tako Ko zavrže človok pravega Boga, začne pa ljudem izkazovati božjo čast. Tako je bilo v Rimu za časa Cezarjev, tako je bilo v Italiji in Nemčiji za časa Mussoli ni ja in Hitlerja, tako je v sedanji Rusij in v Titovi Jugoslaviji in tako bo do konca sveta povsod, kjer ne bodo hoteli poznati pravega Boga. O Antikristu sa« mem pravi sv. Pavel, da se bo vsedel v svetišče ho/jo in da se bo pustil častiti, kakor bi bil Bog. (II Tes 2, 4)
In taki nagnusni malikovalci skušajo le sebe zagovarjati, ko poštenim ljudem očitajo, tla temu ali onemu »ližejo škor« nje«, ako iščejo sodelovanja za poštene cilje v mednarodnem življenju.
Premirje v Palestini
Grof Bcrnardotte je nazadnje le ukro« til razpaljcne strasti obeh taborov v Sv. deželi. Odložili so za štiri tedne vsako orožje in zdaj se na otoku Rodu pogajajo s tem pooblaščencem ZN. Zdi se, da postajajo Arabci bolj popustljivi in dostopni za pameten sporazum. Trans« jordanski kralj Abdullah je sprejel nekako vodstvo pogajanj in hiti L leta« lom zdaj v Egipt, nato k sauditskemu kralju, nato spet na Rod, kjer pa odkla« nja skupno posvetovanje z judovskimi zastopniki; pogaja se le z grofom. Ker pa ta ne more biti povsod, je poleg svo« jih svetovalcev — izvedencev poklical iz Amerike 50 policistov ZN, ki so dospel’ z letalom v Palestino, da nadzirajo pre« pirajoče se petcline, Policaji nosijo sicer službeno uniformo, a so brez vsakega orožja, da s tem izpričujejo mirovno poslanstvo Varnostnega sveta. Njih ml « ga je, da skrbe s svojo pričujočnostjo z i varnost prometa po palestinskih cestah. Nadzorstvo mirnega prometa po morju in preprečevanje tihotapstva z orožjem in oboroženimi ljudmi pa izvršuje grof s pomočjo nekaj manjših vojnih ladij, ki jih je zahteval od Varnostnega sveta. Tako poteka drugi teden premirja še precej povoljno.
Spet so si v laseh
Zapadni zavezniki so vpeljali v po« dročju zapadne Nemčije novo valuto. Zamenjali so stare nemške marke v nov denar po ključu: ena nova marka »Deu« tsche Mark« za deset starih. Sovjetski poveljnik v Berlinu pa je odklonil ta no«
vi	denar kot plačilno sredstvo v mestu Berlinu, ki ga imajo vsi 4 zavezniki za« sedenega. Prepovedal je tudi vsak dovoz živil in denarja iz zapadne Nemčije po
ladjah, železnicah in cestah v Berlin in bo ali je že za mesto in vso vzhodno Nemčijo vpeljal tudi nov denar. Tako je zdaj ta bivša mogočna država dejan« ski še bolj razdeljena na dva dela — skoro bi rekli na dve državi. Angleži in Amerikanci morajo voziti živež za svoje posadko in za berlinsko prebivalstvo na svojem zasedbenem področju le z letali, Berličani sarmi pa že več ne vedo, s ka« terim denarjem naj kupujejo, ker obe nasprotni si stranki prepovedujeta tuj denar. Kako se je zrušila nekdanja nemška mogočnost! Začela bo med nji* mi pač prisiljeno spet kupčija: blago za blago. Boljševiki bi radi ostale zaveznike vrgli iz mesta, a ameriški poveljnik jim je jasno povedal, da to ni mogoče brez vojne. Po mestu drdrajo angleški tanki in oklopni avtomobili. Ne kaže dobro.
Stavke in zopet stavke
V Londonu so začeli stavkati prista« niški delavci. Sindikat prevoznikov se je sicer izjavil proti stavki, a odbor stavkujočih je zagrozil, da bo stavko še razširil na vsa pristanišča v Angliji. Vlada je pa napovedala, da bo poklicala vojaštvo za ta pristaniška dela, da ne bo prestolno mesto ostalo brez dovoza in izkrcanja potrebne hrane. Ves svet ve, kdo piha v ta ogenj, ki se vžiga na vseh koncih Evrope. Komuniste že na« pada tisti stadij slepote, ki vodi v goto« vo pogubo.
Markosova zvezda v zatonu
V Grčiji izvaja vladna vojska veliko ofenzivo proti partizanom, ki sc na vsej črti umikajo na meje države, odkoder pa pojdejo, če bo treba, tudi črez nje. Pravijo, da bo tudi uradna Kominforma, ki je te dni zborovala nekje na severu pri Varšavi, zaradi nove komunistične tak« tike — (po domače: ker je grozdje za sedaj še prekislo, se mu je treba odpo«
.Strun 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev. 26
veduti) pustila poveljnika upornikov na cedilu in bo tudi po drug h /npadnih državah zavzela bolj spravljivo stališče do zapadnih demokracij. A teh ne bo več varala, ker so spoznale, (da hi le res spoznale!), da je le v skupni povezanosti in v gospodarski okrepitvi s pomočjo Amerike rešitev pred komu-nistično poplavo. Grozdje je torej na zapatju prekislo, zlasti po 18. aprilu, ko so bili komunisti poraženi v Italiji. Zato pa poročajo politični opazovalci, da so se Sovjeti obrnili sedaj s svojo propa« gando bolj .proti Vzhodu. Na Kitajskem se že itak vojskujejo močne komuni« stične armade in izrinjajo vladne čete iz raznih severnih provinc. Sovjetom pa to ne zadostuje. Njih poslaništva v mla« dih državah vshodne Azije, to je v Im dtji, Siamu, Pakistanu, Birmaniji. Viet* Namu i. t. d. so pa zelo številna, pa tudi propagandno zelo aktivna. Čemu bi Sovjeti tratili sile na Zapadu, ko je južna in vzhodna Azija mnogo bolj sprejemljivo ozemlje za njih razdiralno delo v človeški družbi?
Morda se bodo Sovjeti tudi tam ure« zali. Njih nasilnost je povezala zapadno Evropo v obrambo, in če bo Amerika priskočila tudi vzhodni Aziji s kakim Marshallovim podpornim načrtom na pomoč, se bo znalo enako zgoditi tud’ na Daljnem Vzhodu. Danes pač nebolj« .Ševiški svet ni več s plankami ograjen in »nlagodati« komunističnega gospo« darskega in »kulturnega« sistema se povsod že precej poznane. Tako se zna zgoditi, da bo grozdje postalo tudi na Vzhodu prekislo.
S Kitajske poročajo, tla so številne katoliške misijonske ustanove in njih osebje v Pekingu in drugod v zelo veliki nevarnosti. Antikrist tako brca na vseh koncih in krajih, da si bo gotovo vse parklje obrabil in navsezadnje treščil tja, kamor spada, kar je gotova stvar. Kristusova Cerkev in z njo ves človeški rod prestaja zelo hude preizkušnje, a končna zmaga bo le njena. Blagor ti« stim, ki se danes ne pohujšajo, ampak vztrajajo pogumno na pot' zveličanja!
Prve vesti o konferenci Kominforme pravijo, da je sestavila vrsto zahtev do zapadnih demokracij; med drugimi tud to, da morajo zavezniki zapustiti Netiv čijo eno leto po sklenitvi mirovne pi godbe z Nemčijo. Ta zahteva ni ne« umna, če so zavezniki bedaki.
Svoboda obveščanja
Ameriški delegat na konferenci ZN za svobodo obveščanja William Bonton je po svoji vrnitvi iz Ženeve izjavil, da je eden najvažnejših uspehov konferen« ec razjasnitev novih problemov in po« jasnitev pomena raznih prej zmešanih pojmov.
»Če hočemo, da bo svoboda obstajala še naprej, moramo mi in vse svobodne države razjasniti naše pojme o tem, kaj pomeni svoboda, in delati na to, da prizna ves svet njen pomen . . .
Sovjeti trdijo, da pomeni svoboda pravico vlade, zatirati informacije in mnenja, ki jih ima za nevarne...
V	Poljski grozi onim, ki si< skušajo nabaviti pri ameriškem veleposlaništvu besedilo v Združenih državah podanih izjav in govorov in v ameriškem tisku priobčenih člankov, pregnanstvo ali sekaj hujšega . . .
Ameriški državljani pa si lahko svo« hodno nabavijo v založbah Združenih držav časopisje vseh mnCnj in se lahko naročijo tudi na »Pravdo«, »lzvestja«, »Glos l.udu« in na druge komunistične časopise, ki izhajajo v Moskvi in Var«
0 0IME NOVICE
Pobožnosti tega tedna
30. VI. (drevi) ob 3. uri pri Sv. Antonu duh. obnova za žene. 1. VII. Spovedovanje za prvi petek po vseh cerkvah.
2. VII. v stolnici ob 6. uri po-
božnost 1. petka in zvečer ob 9.15 slovesna ura češčenja.
3. VII. v stolnici ob 6. uri po-
božnost prve sobote. Ob 8. uri zvečer pri Sv. Antonu duh. obnova za može in fante.
4. VII. Pri Sv. Ivanu ob 8. uri
sv. maša za može in fante, ob 4. uri pa shod Skal-nice. Časi so težki in nevarni. Zatekajmo se k Bogu predvsem s takimi skupnimi pobožnostmi, ki sta jih presv. Srce Jezusovo in brezni. Srce Marijino posebno priporočila in jim dala toliko velikih obljub.
suvi. Amerikanei imajo tudi popolnoma svoboden dosti,p do informacijskih ura« dov, ki jih je ustanovila poljska vlada v Združenih državah . . .
•Sovjetska vlada in njeni sateliti so se uprli dogovoru in ga pač gottovo ne bo« do niti podpisali niti ratificirali Vendar misel svobode je neustavljiva in bo v daljši bodočnosti triumfirala tudi v dr« žarah,- kjer je danes zatrta.«
IZKORIŠČANJE LETAK V POLJE« DELSTVl . Danes je že zadosti doka« zaiio, da predstavlja uporaba letal v po« ljcdelsitvu velik prihranek časa in denar« ja. V ta namen je Oklahoma, ki jo lah« ko štejemo za pionirsko državo glede te moderne oblike poljedelstva, ustano« vila pri svojem Poljedelskem kolegiju poseben tečaj za pilote, ki hi se želeli izvežbati za posebno ekonomske operacije setve in razkuževanja z letali. Več kot BOO letalskih družb posveča delavnost poljedelski službi, predvsem v Kalifor« ni ji in v Texasu, kjer omogočajo meje«, reploški pogoji in obšiirnost zemljišč najboljše izkoriščanje tega novega sred« stva. Poljedelci so poleg tega ustanovili narodno združenje letalskih kmetov, ki šteje 1500 članov iz 30 zveznih držav in katero je izvršilo že 32 milijonov km poletov. Da damo le pojem o delav« ndsti na tem področju, naj vam samo povemo, da so v letu 1047 z letali potro« sili z DDT (to je s sredstvom proti mrčesu) 10.5.20(1 ha gozdov, ki jih je na« padel neki poseben parazit ali zajeda« vee, ter da so potrosili v sami zvezni državi Kaliforniji razne pridelke z 51 ra/lienimi sredstvi, da bi tako premagali več kot 50 raznih vrst bolezni in mrče« sa, ki so ogrožali pridelek. Računajo, da je bil s tem omogočen 20"/o povišek pridelka riža v Kaliforniji. Riž so pose« j a 1 i z letali na površini 50.000 ha.
Uganka
Za »Slov. Primi« darujejo skoraj sami N. N., za Slov. sirotišče pa ljudje s polnim imenom. Ali izhaja ta razlika le iz ponižnosti?
Dobro in slabo iz duhovniških vrst
V Drežnieo je postavljen novi dušni pastir e. g. Ljubo Mare, ki je doma iz Ajdovše ne. Istotain je praznoval 60«let« nico mašniš.tva preč. g. upokojeni župnik .los. Kalni, tudi Ajdovce po rodu De« sedanji dreženski župnik e. g. Ante Če« šornja pa je pogumen i.n vesel nastopil s.yojo mučeni,ško pot na Kalvarijo pri« silnega dela in vsakovrstnega dušnega in telesnega trpljenja.
Breginjski upravitelj č. g. Končan je bil na hribu Mija ustavjen od jug. mejne straže, ko je hotel iti po opravilih v Na« dižko dolino. Aretirali so ga in odpeljali neznanokam. Zdaj je ves Kobariški kclt brez duhovnika. Baje je ljudstvo zaen« krat preprečilo, da niso g. Končana u« strdili na mestu.
Dne 2d. julija bo 50 let. odkar so bili posvečeni za mašni ko častiti gospodje: Črnigoj Henrik, upok. župnik v Lokavcu na Vipavskem, Franke Franc. upok. žup« nik v Oseku, Knavs Valentin, upok. vi« kar v Kostanjevici na Krasu in Košir Ivan, župnik v Vedrijanu v Brdih. Vsi še vedno vrše dušno pastirstvo, kolikor pač morejo. Ko so peli novo mašo, si gotovo niso mogli predstavljati razmer, v katerih bodo praznovali /.lato mašo. Zlatomašnikom čestitamo m jim želimo obilo božje pomoči v teh težkih časih.
V Gradežu pa bo letos obhajal zlato« mašniški jubilej njih sošolec Sebastijan Tognon, tamkajšnji župnik in dekan. V jeseni pride za njimi preč. g. stolni dekan msgr. Ivan Tarlao, ki je bil posvečen 28. 10. 1898. v Rimu, kjer je postal dok« tor bogoslovja.
Škrlj
evo
Naša cerkev je bila dolgo časa brez zvonov, ki nam jih je vojna pobrala in na katere smo bili vsi vaščani prav po« sebno ponosni. Končno so v petek 18. t. m. z vso častjo dospeli in zopet zapeli svojo pesem v našem zvoniku. Vse ljud« stvo naokrog se je je razveselilo. Trud obeh' dušnih pastirjev, ki vodita faro, h kateri spada tudi naša podružnica, ni bil brezuspešen. Dobili smo nazaj to. kar smo zelo 'pogrešali, in sicer še ob času, da smo sv. Vida, patrona naše cer« k ve, bol j slovesno počastili.
Pesem
iz deloma pretekle, deloma sedanje dobe
»Amerika je dala prazne vreče, tovariš 'lilo v nje nasul je moko. zalo se poklonite mu globoko, ker on kovač je Vaše nove sreče.«
Tako trgovka ofarska razlaga ubogi raji, ko ji živež meri in misli rdečina e predobri veri, da ji »svoboda« ne prinese vraga.
A ko še u cono /1 prišel je Tito, kaj kmalu je trgovcem odzvonilo, spodneslo jih je zadružno korito.
Tu tam so vrinili se pač r odbore, a ljudstvo (KP) jih je izločilo \'pijo trgovke zdaj: »Bile smo nore...«
Slovenske redovnice v Argentini
Te dni se je zglasila na našem ured« ništvu č. sestra provincialka ameriške province slov. šolskih sester, ki imajo svojo glavno hišo v Tomaju in delujejo tudi v Trstu in v Gorici v Malem se« menišeu ter v Slovenskem sirotišču.
Prosila nas je, naj razglasimo, da išče« jo v Argentini redovniških in misijonskih poklicev za tamkajšnje postojanke,
ki so deloma tudi na misijonskem ozemlju.
Če je torej med našimi dekleti, zlasti med begunkami, kaj takih, ki bi se ra« de p; svetile misijonskemu pokbcu med slovenskimi šolskimi sestrami v Argen« timi, naj se zglasijo za vsa pojasnila in navodila v Slovenskem sirotišču v Go« rici v Don Boseovi ulici pri č. s. Urbani.
Največji ponos sv. Cerkve iti naroda, pa tudi njegov največji blagoslov so gotovo tiste izbrane duše, ki se junaško odločijo, da zapustijo vse in posvetijo vse svoje življenje Bogu in širjenju nje« govega kraljestva na zemlji. Dekle! Če čutiš v srcu veselje do tega poklica, se kar srčno odloči!
Nase služabnice
Torej služabniki in služabnice smo prav za prav tako ali tako vsi ljudje in Jezus nam pravi, naj se imamo pred« vsem glede Boga celo za »nevredne slu« žabnike« tudi tedaj, ko smo spolnili \sv. kar jo bila naša dolžnost storiti.
Toda ko govorimo o služabnicah, mi« slimo navadno na tiste ženske osebe, ki za dogovorjeno plačilo nudijo svojo po« moč v gospodinjstvu po družinah, v katerih tudi stanujejo in z njimi skupne živijo. Zato se navadno ne imenujdjo služabnice take postrcžnice, ki jih go« spodi-nje vsak dan le za nekaj ur ali Je od časa do časa za kaka vcč.ia in težja opravila najmejo.
Služabnic je več vrst ali razredov. Različnost teh razredov ali kategorij do« Iočajo naloge v gospodinjstvu in večja ter manjša izvežbanost in usposoblje« nost zanje.
Mi bi armado služabnic razvrstili tako:
1. Pestunje. To so deklice, ki jih naj« me kaka družinska mati, ker -ima več majhnih otrok ali ker je preveč zaposlc« na z raznim delom v družini ali izven nje, da jim varujejo otroke in poleg le« ga opravijo še kako drugo majhno hišno opravilo.
2. Služkinje — vajenke. To so taka de« kleta, ki še niso služila, pa jih starši pošljejo navadno v mesto iz potrebe, ali pa zbiamenom, da se tam naučijo go« spodinjstva, reda, pokorščine in morda tudi nekoliko več mestne olike. Vajenke so pa tudi « in teh je več « take mladem ke, ki gredo služit, ker doma ni dovolj kruha za številno družino, da se popol« rtoma posvetijo temu poklicu, ali pa da si prislužijo kaj denarja za »balo« in da ostanejo v/službi, dokler se jim ne ponu« di primerna prilika za zakon. * Za take vajenke je seveda, zelo velikega pomena, da pridejo v šolo, vatstvo in službo do« brih in spretnih gospodinj. Morda ne bi bilo slabo, ampak celo- zelo dobro, ako. bi vsaka kandidatinja zakonskega stanu napravila vsaj eno leto take šole. Za ženina bi bilo morda bolj dragoceno res dobro spričevalo vestne gospodinje, kakor pa goreča priporočila kake mate« re, ki bi rada svojo hčer zlepa ali zgrda čimprej vrgla v zakonski jarem.
Ni dvoma, da služkinje vajenke ne morejo imeti takih zahtev kakor že iz« vežbane služabnice.
3. Izučene in izyežbane služabnice. To so take, ki so se doma ali po službah že tako izvežhale v vseh hišnih opra« vihh, da jih more gospodinja uporabiti pri vsakem družinskem delu. ne da bi jih bilo treba stalno nadzirati, oporni« njati in za njimi popravljati, kar so narobe storile.
4. Specializirane služabnice, med ka« terc štejemo sobarice in kuharice.
5. Samostojne služabnice, ki jih ime« n ujemo večkrat zlasti duhovniki »go« spedinje«, ker pač opravljajo vsa de« niača opravila popolnoma samostojno, ne da bi se gospodar ali gospodinja vmešavala v njihove posle, ker sc nanje popolnoma zanesejo an se one same na svoje naloge navadno tudi bolj razu* mejo kot gospodarji. Te gospodinje se' razlikujejo od pravih gospodinj le v to« liko, da ne delajo na svojem lastnem domu, ampak na tujem. — Marsikaka taka »gospodinja« si včasih misli:' O, da nimam svoje družine! Koliko raje bi sc žrtvovala za svoj dom in za svoje ljudi!
rt. V družino vrasle služabnice. To so pa take služabnice, ki so po dolgoletni, zvesti službi pri vestnih, srčno dobrih, po duhu krščanskih gospodarjih tako vrasli v družino, da se morejo smatrati za enakopravne družinske člane. Več« krat sem slišal, gospodinje, ki so govo* rile o svoji služabnici n. pr. tako: »Na* šn Anica je pravi zaklad naše hiše. Ob misli, da se kmalu poroči, bi kar zblaz* nela. Kaj naj počnem brez nje?« V Go* rici imamo več primerov, da so gospo* darji takim svojim služabnicam zapu* stili celo svoje premoženje. Neki odli* cen šolnik mi je nekoč rekel: »Rajši bi videl, da bj moj sin vzel za ženo našo služabnico, kakor da je vzel tako uči* tcljico, ki ne zna nobenega domačega dela in streže le ničemurnosti. Tako ee* nirn njeno razumnost, pridnost in zlasti njeno krščansko značajnost. . .«
Torej služabnic je več vrst. So tudi take, kj so pred Bogom najdragoccnej* ši člani družin, v katerih živijo,
To bodi zapisano, da se naše služab* nice ne bodo same sebe nepravilno oec* njevale, ne precenjevale in ne podee« iTjevale. Od njih samih zavisi največ, kaj si bodo ljudje predstavljali, kaj in koliko cenili pod nazivom »služabnica« -- ah družinska pomočnica.
(Nadaljevanje sledi)
DAROVI:
»Tovarišica« 300; A. B. 100; prijatelj iz Trsta 2000; v zahvalo M. B. 500; družinska pomočnica P. G. v spomin na rajnega barona Levetzo\va 200; družbe* mica iz Trsta 100; neimenovana iz Trsta 100; družbenica iz Trsta 500; preplačila iz Trsta 100; N. N. 150; msgr. Ivan Trinko 500; M. P, iz Gorice 100; N. N. iz Gorice 500; ker 'se Štcverjanu naglo vrača zdravje po hudih bolečinah »tito« ve srbečice«, darujejo vaščani 2000; Mrdjcn File, Zugliano, preplačilo 225 L
Bog povrni !
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČF« :
Družina Pavlin 150; števerjanci, zve* :-ti »Slov. Primorcu« in »Demokraciji« darujejo »Slot-, sirotišču« 1000; Brezavšček Fani 150 (poleg 2 kg testenin); Reščič Olga 200; Reščič Ivan 200; Figi Zora 200; Saksida Rudolf 100: Podgor* nik 300; Čermelj Peter 50; Vidrih 50; Smckar 100; Pertot Stanko 100; Komel Angela 50; Abuja HM); Gorjani G. 100; Novak Leopold 100:	zbor	profesorjev
učiteljišča in gimnazije še 1350 L.
Srčna hvala in Bog povrni!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ
Katoliška tiskarna - Gorica
„TIGRI“- APOSTOLI
019 0
Pavel se vrže na kolena, duhovnik pa še sedi.
» Fant ! Moj blagoslov bi bil za to delo prešibek. Podelim ti pa zdaj tisti zakrament, ki je prav izrecno za to, da te napravi za apostola. To lahko storim, ker imam od papeža potrebno pooblaščenje, kajti redno ga sme deliti le škof. «
» Ah, sveta birma, kaj ne ? «
» Da. Storim kakor Kristus. Ko je bil zapustil a po* stole, jim je poslal Duha moči in srčnosti. Pavel ! Zdaj je prišla tudi zate binkoštna nedelja. Sveti Duh te bo zdaj mazilil za vojaka in apostola Kristusovega. «
Duhovnik vzame svete posodice z oljem, ki jih je bil skril pod blazino na svojem pogradu, in začne sveto opravilo z besedami :
»Sveti Duh naj pride nad te in moč Naj višjega naj te obvaruje pred grehom ! «
Potem moli nad birmancem z razprostrtimi roka* mi, ga mazili na čelu s sveto krizmo in ga rahlo udari na lice. Pavlu ni treba posebej razlagati, kaj ta udarec na lice pomeni. Brazgotine na obrazu, na rokah in no* ga h pričajo da je vse to že izkušal. Potem dvigne duhovnik svojega birmanca in reče :
» Tako, Pavel ! Zdaj pa le srčno naprej ! Pomisli na apostole po binkoštnem prazniku, pomisli tudi na
svojega zavetnika ! «
Z iskreno hvaležnostjo se poslovi birmani fant od svojega očetovskega prijatelja, ki mu je ohranil telesno in dal duševno življenje. Z novimi močmi stopi ven na prosto, oči mu gledajo čisto in srčno, da bi uzrle priložnost za apostolsko službo. Milost Svetega Duha je prišla nadenj in z viharjem in ognjem objela nje* govo sree.
Prvi dan počitnic je že tu. Oba brata komatov hočeta iti h kosilu. Kar najde Pavel pismo v nabiral* niku.
» Pismo hočem takoj prebrati, medtem pa ti po* čakaj, Dimitrij ! « Pavel skoči po stopnicah navzgor, pogleda na strankin pečat na ovitku in ga odpre.
» .. . Glede na tvoje velike zasluge za stranko z udarniškim delom tvoje čete in upoštevajoč priporo* čilo poveljnika državne policije ti odločamo za počitnice : Jutri odpelješ svojo četo z vlakom do Volge Na postaji Savelova vas bo čakal kmečki voz, ki vas odpelje v kmečko vas. Tam postavite šotorišče in ti prevzameš poveljništvo. Trajalo bo tri tedne. S svojo znano disciplino in izbornim tovariškim duhom poka* žete zaostalim in staromodnim kmetom, kako svež in dober duh vlada v mestni mladini. Z isto pošto se obračamo tudi na občinskega predsednika, ki naj po* skrbi za vzdrževanje taborišča ... «
Pavel skoči s pismom po stopnicah navzdol : » Tu, Dimitrij, beri to! To bo imenitno! Tebe vzamemo seveda tudi s seboj. Bom že jaz poskrbel za to. Glpj,
zdaj bo lepa priložnost za apostolat, na katerega sem čakal. Bolj pripravnega trenutka več ne bo. Z obema rokama morava zdaj zagrabiti. Zato pojdeš z menoj ! Pomagal mi boš s svojo molitvijo in s svojim zgledom. Najsvetejše ponesem še danes zvečer na poljsko po* slaništvo. Medtem mi ti pripraviš nahrbtnik ! Saj veš, kaj vse mora priti notri. Ničesar ne pozabi ! Tudi
katekizem in
s\. pismo spravi vanj
Opoldanski mir vlada pod šotori na bregu Volge. Snoči so prišli » tigri « v samotno vas. Poiskali so si primeren prostor in delali še pozno v noč na treh velikih šotorih. Se danes dopoldne je bilo živahno vr* venje, dokler niso vsega iztožili in vsako stvar posta* vili na svoje mesto. Povsod je bil Pavel zraven : sam je zarezal jarke ob šotorih, pomagal nespretnim pri urejanju njihovih reči in takoj sklenil prijateljstvo / občinskim predstavnikom. Zdaj leže vsi zadovoljni v senci šotorovih streh. Premnogi so vsi trudni že po* spali. V Pavlovem šotoru pa je še življenje. Po tihem si pravijo o prvih vtisih.
» J o pa je kar kolosalno, « konča Sergij svoj go* vor, » in za vse to, za vse to se moramo zahvaliti tebi, Miša ! «
» Nikar ne delaj neumnih šal. To je le pravično plačilo za to, ker ste vi vsi tako krepko sodelovali z
menoj
( Nadaljevanje )