„	Peftnin«	pfiliM	w	Botovlnf.
Sfev. 249c	V	Ljublfani,	petek,	4.	novembra	1921.	Leto	L
Izhaja vsak delavnik popoldne
cene po pošti:	HB	iBBk	Jii	mMffl	m	ggamm	^jgg	cene	po	pošti:
za celo leto K 14-, Spal	frnB	1111	■PHH|	za	četrt	leta	K	36*—
*a pol leta K 72'— dUi ^®SBsS	WSBaoSt	Vara	fflmn	wl	12	eD	uieseo	K	12’—
Uredništvo in opramištvo i K#-pitarjni ulici 5te». 6 —■ Telefon ur«dništ*a šte». 50 — Telefon «== upravni št*« Jte*. 328 ts=>
v UPRAVI STANE MESEČNO K10*— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA SO
Sirgzniifo ml
.Tekem letošnjega poletja so po zmagovitih deželah z velikim zunanjim sijajem prirejali pogrebe in počaščen ja neznanemu vojaku . Ostanke enega lezna-ega vojaka, ki so jih pobrali na bojišču, pokopali z vsemi častmi, ki gredo narodnemu junaku in mu naknadno podelili jjajvišja vojaška odlikovanja. V tem enem a! ,hi ^ bili počaščeni vsi tisoči drugih ^°jnih žrtev, ki so padle ,ne da bi bile za eboj zapustile kako osebno sled.
. Namen teh prireditev bi bil torej lep a vzvišen, a narekovati bi ga moralo ogor-i*nie aad barbarsko vojno, ki tira v smrt totisočc nedolžnih ljudi, katerim so in-re®ij za katere se vodijo vojne, popolno-? ^ji. Služiti bi morale te prireditve *£reni mirovni misli. Saj ako bi mogli km katerega teh >neznanih junakov« ga vprašali, da-li hoče, življenje ali posmrtno slavo, bi pač vsak izbral Se bolj gotovo bi pa prosile za njegovo življenje osebe, katerim je pomenjal el lastnega življenja: matere, žene, otro-> sestre, neveste. Ravno trupla teh 8Kromnih neznanih žrtev vpijejo do neba Proti blaznemu, brezvestnemu uničevanju Oljih življenj in tuje sreče. Po pravici se torej preostali spominjamo sedaj po vojni e“ neznanih žrtev in častimo njihov spomin, toda edino-le v protivojnem, miroljubnem zmislu. Kako pa se godi to v resnici?
Vse države, zlasti pa Francija in Italija, so porabile počaščenje »neznanega Rojaka, za blesteče militaristične nastope. 'Ti nastopi so imeli dvojni namen: prvič naj bi bili grozeč opomin nasprotniku, a drugič pa naj bi med lastnimi državljani okrepili militarističnega duha, jih preslepili in pridobili s svojim zunanjim sijajem y nadaljnjo voljno siužbo vojnemu bogu.
• 86 te prireditve so bile izrecno militantnega, bojevitega značaja in so zasledo-
flle ravno nasprotni namen, nego bi ga Po naravi morale. Tako se je brezvestno zlorabil spomin na neštete vojne žrtve, kakor so se preje zlorabila njihova življe-To je pa tudi naravno, saj so te pri-editve vprizorili ravno tisti činitelji, ki 80 preje te žrtve brez usmiljenja in brez P°misleka pognali v smrt.
Žalibog, da se široke ljudske množi-?e še vedno ne zavedajo grde igre, ki jo i>ra z njimi militaristični imperializem, vedno se dajo brez odpora zastrupljati
* barbarskim bojnim' duhom, ki nima z ^■Uhovimi resničnimi, zdravimi potrebami 111 interesi ničesar skupnega, za katerega Pa morajo ravno one plačevati račun. Še
®dno se dado zavajati v slepo občudova-bojnega junaštva in preziranje vseh ^gih državljanskih vrlin. Značilno je, da ®zi nad tem celo železnic Bismarck, ki Pjse v nedavno izišlem tretjem zvezku svo-Wu »Misli in spominov«:
>0 evropskih narodih moramo na ®Plošno reči, da veljajo tisti kralji za najpopularnejše in najpriljubljenejše, ki so Pridobili svoji deželi najkrvavejše lovorike, včasih jih pa tudi zopet zapravili. Karel ‘I. je svoje Švede trdovratno vodil nasproti propadu njihove moči, pa vendar ^jdemo njegovo sliko po švedskih kmetih hišah kot simbol švedske slave rnno-8° češče nego sliko Gustava Adolfa. Mi-otjubno, civilistično osrečevanje ljudstva & krščanske narode Evrope navadno ne cmkuje tako privlačno, tako navduševal-°* kakor pripravljenost, da se kri in bla-«o podanikov zmagovito uporabi na bo-v ,u- Ludovik XII. in Napoleon, katerih °jne so narod upropastile, sta ostala po-Francozov in meščanske zasluge dru-®ti vladarjev in vlad stopajo pred njima °zadje. Ako si predstavljamo zgodovino vf°pskih narodov, ne najdemo nobenega Primera, da bi imela poštena in požrtvo-^lna skrb za miren prospeh narodov na rUstvo le-teh večjo privlačno moč nego
o.l n a slava, dobljene bitke in osvojitev 0 upirajočih se pokrajin.«
Odkod to nezmiselno razpoloženje rodov? Od prirojene bojevitosti komaj v pa<‘ pa od neprestanega umetnega •urzevanja militarističnega duha od zgo-doli. Vsa zgodovina — vsaj šolska — posvečena proslavi	bojevitega imperia-
izma, armade temelje	na tem duhu in ga
drlal u?	sebe	med ljudstvom, a
moniii ,	ga ,ma	kot sv°je edino zna-
nje, kadar govori ljudstvu, govori s te-
ga visokega stališča kot vsemogočno božanstvo. Žal, da se tudi mnogi kristjani niso znali odtegniti službi te misli in do-prinašajo k sijaju in privlačnosti militarizma!
Kdaj se bodo narodi otresli militari-stično-imperialisti-čne omotice? Skrajni čas bi bil, saj nam preti drugače spričo nedo-
gled nega tehničnega razvoja gotov pogin. Eno mora spoznati vsakdor: Z mečem se ne zida, z mečem se uničuje. Vse velike državne tvorbe, ki jih je zgradil izključno le meč proti notranji potrebi, so brezpogojno v najkrajšem času propadle. Trajni in blagoslovljeni so le uspehi duha in pa mirnega dela. Streznimo se!
ličeralšsip sep pariamanta.
ProJii prisegel. — Volitev v ecSsef-?«.
Belgrad, 3. nov. Danes ob 10.30 Je otvoril predsednik dr. Ivan Ribar tretjo redno sejo narodne skupščine. Narodni skupščini se je naznanil ukaz vlade, s katerim se imenuje za zastopnika ministrskega predsednika minister Marko Trifkovič. Parlamentu se je tudi naznanilo, da bo na-domestoval ministra za trgovino dr. Spaha za njegove bolezni minister narodnega zdravja dr. Karamehmedovie. Skupščini se je predložil predlog o podaljšanju pogodbe vzajemnega trgovinskega prometa med našo državo in avstrijsko republiko. Ta predlog bo izročen posebnemu odseku v proučevanje. Ta odsek bo sestavljen na prihodnji seji. Odboru za poslovnik je bil izročen načrt poslovnika za narodno skupščino, katerega je predložil minister za izenačenje zakonov. Zakonodajnemu odboru je bil izročen zakonski predlog o državnem svetu, o upravnih sodiščih in načrt zakona o civilni upravi. Zakonski predlog glede razdelitve države na oblasti, o srezkih in občinskih upravah se izroči v proučevanje I posebnemu odseku, ki se bo izvolil na po-' sebni seji. Finančnemu odseku je bil izročen zakonski načrt, ki se tiče izvanredne-ga vojnega kredita 200 milijonov dinarjev. Imunitetnemu odseku se je dostavila zahteva sodnije po izročitvi nekaterih po-
! slancev. Skupščini se je naznanila tudi ; ostavka poslanca Todoroviča za timoško okrožje. Tozadevni akt se je izročil verifikacijskemu odboru. Fred prehodom na dnevni red je javil predsednik, da je poslanec Stojan Protic položil predpisano prisego v zmislu ustave.
Nato se je prešlo na dnevni red: Volitev administrativnega, imunitetnega, odseka za prošnje in pritožbe in finančnega odseka. Ti odseki so se volili po razmerju s številom članov posameznih skupin. Vsaka skupina je predložila svojo listo. V vsak posamezen odsek je prišlo toliko članov, kolikor je pripadalo posameznim skupinam po načelu proporca. Skupščina je sprejela tudi naredbo, da morejo one člane, katerim ni bilo mogoče priti na sejo, nadome-slovati kandidati, ki so bili na njihovi kandidatni isti takoj prvi za izvoljenimi poslanci. Nato so volili tudi kontrolorje, nakar se je prešlo na glasovanje. Ko so bili vsi odseki izvoljeni, je predsednik zaključil sejo ob 12.15. Naslednja seja z dnevnim redom: Volitev odbora za proučevanje zakonskega predloga o razdelitvi države na oblasti, o oblastnih in srezkih samoupravah in o obči upravi se vrši jutri v petek ob desetih.
Tsasua siaiega posolita n® SagteSte.
BeJgrad, 4. nov, (Izv.) Glasom vesti iz Londona se finančnemu ministru dr. Ku-manudijti še ni posrečilo doseči popolen sporazum glede našega zunanjega posojila. Zdi se, da je glavna ovira sporazuma zahteva angleških finančnikov, ki bi se na vsak način radi znebili velike množice
HinAa.
Belgrad, 3. novembra. Poslanec Fe-him Kurbegovič je kot poročevalec tretjega odseka zakonodajnega odbora izdelal v splošnih obrisih načrt naredbe stanovanjskega vprašanja, ki naj bi veljala za vso kraljevino. Ta načrt se bo obravnaval najprej v ministrstvu za socialno politiko, nato pa se predloži ministrskemu svetu v odo-brenje.
Senzacije na Snasgii.
Dunaj, 4. nov, (Izv.) Sklep belgrajske vlade, da se mora trianonska mirovna pogodba na vsak način do vseh podrobnosti izvršiti, je izzval v dunajskih krogih veliko senzacijo. Avstrijska vlada je z ozirom na ta sklep primorana, da zavzame stališče. Zdi se, da ji je ta sklep prišel zelo ugodno in v poliitčnih krogih se izraža upanje, da bo mogoče spremeniti sklepe beneške
blaga in industrijskih predmetov. Cene za te predmete so zelo visoke in presegajo cene istih predmetov v Nemčiji in Avstriji. Upati je, da se dr. Kutnanudiju kljub temu posreči dobiti posojilo pod ugodnejšimi pogoji.
konference, Posebno vprašanje Burske za-dobi s tem ponovno važnost. Za danes je sklican ministrski svet, ki bo o tem razpravljal.
Zff&OKIMiSftli BttHT.
Belgrad, 3. nov. Danes dopoldne se je vršila četrta seja zakonodajnega odbora, katero je otvoril predsednik Miša Trifunovič. Na dnevnem redu je bil odlok o začasnem podaljšanju trgovinske pogodbe z Avstrijo. Naša država je sklenila začasno trgovinsko pogodbo z Avstrijo dne 26. junija 1920. Rok te pogodbe je pretekel 31. avgusta t. 1. Sedaj se nahajamo v brezpogodbe-nem stanju, ki je naši trgovini škodljivo. Poslanca Ivan Ivanovič in Jovan Gjonovič sta zahtevala, da se tozadevni predlog predloži narodni skupščini. Minister za trgovino dr. Spaho prosi zakonodajni od bor, da mu da pooblastilo, da podaljša pogodbo za dva meseca. Pri glasovanju je bil ta predlog sprejet.
VpoliSic m 0 tsikissfe* arelDa oaje.
ROJSTNI LETNIKI 1896-1899,
Na ljubljanskih vogalih soj bili včeraj popoldne nabiti lepaki z nasfednjim razglasom:
Komandant Dravske divizijske oblasti jt s svojo naredbo Pov. Dj. broj 8681 od 1, t. m. odredil sledeče:
Pozvani so za takoj na šesttedenske orožne vaje vsi oni letniki, rojeni 1899, 1898, 1897 in 1896. ki so ali v naši vojski ali v bivši avstro-ogrski vojski služili in sc seda) nahajajo doma, oziroma izvršujeij« svoj civilni poklic.
Odzvati se morajo tudi oni od ozna« čenih letnikov, ki so bili pri letošnjem na* boru rekrutovani, ker še niso odslužiti predpisanega roka.
Vsi bodo služili v onem redu orož* ja, za katero so bili določeni za časa nabora odnosno prebiranja.
Poživljajo se. da se letniki 1899 in 189£ zglasijo na dan 6, novembra 1921, letniki 1897 in 1896 na dan 8. novembra 1921 pri Ljubljanskem vojnem Okrugu (Belgijsk? vojašnica) vsakikrat ob 8. uri zjutraj.
Vpoklic konj in vozov sledi.
Od vpoklica so oproščeni:
1. Vsi. ki so bili na dan 1. novembra 1921 pri državni ali južni železnici zaposleni kot železničarji. Tem se računa že« lezniška služba za orožno vajo,
2. Vsi, ki so bili na dan 1, novembra 1921 zaposleni v rudokopih kot rudarji.
3. Bogoslovci in učitelji vseh srednjih, meščanskih in osnovnih šol.
4. Redarji varnostne straže,
5. Uradniki generalne direkcije državnega računovodstva, okrožnih in srezkih finančnih uprav in vse osobje Narodne
; banke in njenih tilijalk.
6. Vsi poštni in telegrafski uslužbenci, ki so bili na tej službi na dan 1. novembra leta 1921,
7. Oni, ki so bili od rekrutne komisije v letu 1920 in 1921 za stalno nesposobne spoznani, in oni, ki so bili v letošnjem lete spoznani začasno nesposobnim.
8. Rekruti-dijaki, kojim je aktivna slu* žba radi študij odlož*ena, odnosno ki so že predložili prošnjo za preložitev aktivu« službe pri pristojnih vojnih okrugih.
Obvezniki se opozarjajo, da prinesejo s seboj toplo zimsko obleko, dobre čevlje, dva para perila in eno odejo, ker za prvi čas ne morejo dobiti cele vojaške obleke in opreme.
Vsi obvezniki, kakor tudi davalci konj naj prinesejo s seboj hrano za sebe in zs konje za pet (5) dni.
Davalci konj in oni, ki so določeni za kočijaže, naj prinesejo s seboj velike plah* te za pokrivanje hrane in numicije, sekiro, lopato, kramp, svetilko in številko za vozove ter odeje za kočijaža in konje.
i Poimenčni seznami popisanih konj in vozov sledijo.
ZOPET PONESREČENI AVSTRIJSKI VOJAKI,
Dunaj. 4. nov. Kakoi javljajo listi, se je pri Kirchschlagu na Nižjem Avstrijskem /.opet ponesrečil vojaški avtomobil. Tovorni avtomobil, ki je prevaža! državne brambovce, ki so odhajali na dopust, se je prekucni! po nasipu. Bilo je 13 mrtvih. Več vojakov je lahko in težko ranjenih.
Sliopffili.
Spisal Henrik Conseience — prevel M. J-
(Dalje.)
Toda stara žena ni imela časa, da bs dala duška svojemu presenečenju v besedah, kajti že je prisopihal njen sin na dvorišče ves iz sebe in*zasopljen zakričal:
>Mati, ljuba mati, sestra Vana, ozrav-Ijen sem! Smejite se, veselite: tu je Cecilija! K nam prihaja, odpodili so jo; revna je kot smo mi, stric jo je razdedil. Zdaj bo stanovala pri nas in tvoja bo, mama. Glej, tu je; že od daleč se ti smehlja. Ah, zdaj ti ne bo treba več plakati: saj sem spet močan, vesel in poln življenja!
Proč težave in skrbi, zdaj veselo se živi!«
Mati Ann je pogledala svojega sina z nepopisno radostjo. Sprva se je zbala za njegove živce; toda ton nietfovih besed H
^e prepodil vse temne dvome in slutnje, posebno pa še dejstvo, da je na dvorišče prihitela tudi Cecilija.
Istočasno sta si sprožili roke začudena starka in razveseljena Cecilija, Deklica je našla naravnost k stari materi in ji položila roke okrog vratu. Poljub, ki ga je zdaj dala mati svoji novi hčerki je bila ognjena iskra, ki je šinila iz ljubavnega ognja njene duše.
Bart je nepremično in od daleč opazoval ta genljiv prizor. Po licih so mu tekle solze, svoje oči je uprl v nebo in potem izmučen padel na kolena z glavo se dotakni vši roba pri vodnjaku.
Vana pa je skakala, tolkla z rokami in vzklikala:
> Ah, Bog, moj Bog! Kako lepo, kako dobro!«
Bart se je kmalu zavedel iz svoje izčrpanosti. Kot da se je nečesa zbal, se je približal svoji materi in obema deklicama, ter iim z roko Dokazal hišna vrata.
'Notri! Notri!« je zaklical.
In vsi so sledili mladeničevemu povabilu. Že je hotel Bart za sabo zakleniti vrata, ko je opazil prosjakinjo Kaet, ki je s svojim otrokom pritekla po stezi. Obstal je na pragu in že od daleč dal ubogi ženici znake nestrpnosti, naj pohiti.
Ko je stopila na dvorišče, ji je zaklical’,
»Hitro! Hitro, Kaet! V naši hiši je zavladalo veselje: Cecilija je spet pri nas!«
In potegnil jo je za seboj in previdno zaklenil duri.
VII.
Odkar je Cecilija stanovala v hiši na liribčku, je postalo majhno in bomo bivališče zares lepo in priietno, kar je že Bart vnaprej slutil.
Vsi so bili srečni in veseli, Bart je marljivo ves dan delal, pri tem pa je neprestano pel svoje popevke-razvcseljivke« Spet se mu je povrnilo sveža moč mladosti in ood vplivom nanovr ovetelega zdra
Stran 2«
>Novi čas«, rine 4. novembra 1921;
Štev. 249.
Kirni pramef in Mraisplooci.
Uradno se razglaša: Da bi se državna meja uspešno praniia napadov tolp in da se prepreči cvetoče tihotapstvo in prehajanje državi nevarnih elementov čez mejo, je postavljena v celi državi na meji vojaško organizirana obmejna četa. Ta četa vrši službo tako, da ima ob celi meji postavljene straže in da patrulirajo odelki čete otl stražnice do stražnice. Na ta način prepreči četa vsak prestop meje na nedovoljenih mestih. Četa mora vsakega, kogar zaloti na meji, na mestu, kjer prehod ni dovoljen, ustaviti, aii aretirati in izročiti pristojni policijski aii carinski oblasti. Kot javna straža ima pravico, da zahteva od vsakega, kogar zaloti ob meji, da se legitimira. Kot vojaška organizacija se mora ravnati po vojaških predpisih in mora v primeru dejanskega odpora aii v primeru bega sumljive osebe rabiti orožje. Ker povsod občinstvo tega še ne vpošteva, in se s stražami celo prereka in se jim upira, je prišlo do slučajev, v katerih je morala pogranična četa rabiti orožje. Da do takih pripetljajev' v bodoče več ne pride, se opozarja prebivalstvo obmejnih krajev na nastopno :
1. Prehod meje je dovoljen samo na carinskih potih, to je, tam kjer je obmejna carinarnica ali njen eksponirani organ in samo po dnevu, to je od šestih zjutraj do šestih zvečer.
2. Prehod meje, seveda samo pod pogoji omenjeni v prvi točki, je dovoljen samo z rednim potnim listom. Vsak, ki hoče čez mejo, se mora javiti na prehodni točki, carinarnici in obmejnemu policijskemu organu (obmejnemu komisarju ali orožniku), katera pregledata potni list in prtljago.
3. Drugod ni dovoljen prehod čez mejo. Povelju »stoj!« pogranične čete se je tam brezpogojno pokoriti.
4. Izjema določil pod 1. in 2. se napravi samo na dvovlastnike, to je osebe, katerim meja preseče posestvo. Ti dobijo posebne legitimacije ter smejo prekoračiti meje na točki, ki je označena v legitimaciji. Te osebe naj se predstavijo poveljniku gnega odseka pogranične čete, v čigar oddelku je njih prehod.
Ako se bo prebivalstvo ravnalo po teh določilih, je izključen vsak spopad s pogranično četo.
MAŽARSKI PARLAMENT.
Budempešta, 3. nov. Na jutrišnji seji narodne skupščine bo kot prvi govoril grof Albert Apponyi, Nato bo poslanec Štefan Koszu pre^ital deklaracijo narodne skupščine, nakar bodo govorili govorniki posameznih strank. Od strani stranke krščanskih nacionalcev bo govornik izrazil protest stranke proti vmešavanju zunanjih držav. Pri tem bo tudi naglašal, da so kralja Karla odvedli pod varstvom oboroženih angleških vojakov.
POTOPLJEN PARNIK.
Loenstrup, 3. nov. Parnik »Niels Gro-ve« iz Landskrone se je šest milj od Rub-jerg Kunde potopil. Od posadke, ki je šte-' la 20 mož, je šestnajst izgubilo življenje.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 4. novembra. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi: Dunaj 6.75, Budimpešta 38.50, Italija 13.65, Praga 318, Beriin 162, Pariz 24, London 1285, Švica 62, dolarji 328.
Curih, 4. nov. Na današnji predborzi je krona notirala 1.60. Berlin notira 2.45, New York 5.36, London 21.15, Pariz 39.15, Italija 21.75, Praga 5.15, Budimpešta 0.55, Bukarešta 2.75 (je pac(la od 3.05), Varšava 0.17 (se je dvignila), avstrijska krona (valuta) 0.13.
politični dogodki.
+ Naš članek o Bolgariji je razburil častitljivega člankarja v »Slov. Narodu«. Mi nimamo nič proti njegovemu razburjenju, ker vemo, da se ta list plaši vsega, kar ni izšlo iz vrst njegovega častivrednega gostilniši ega omizja. Nas veseli le to, da je tudi »Narod« mnenja, da pride do združitve z Bolgari. Škoda, da ni povedal vzrokov, ki to združitev baje danes onemogočajo. Mi te vzroke prav dobro poznamo, kakor poznamo tudi hlapčevsko naravo slovenskega demokratstva pred vsemi, ki imajo kaj veljave in moči. In ker bi se slovenski »demokratizem« nerad odrekel svoji hlapčevski vlogi, zalo se rajši odreka za sedaj — dokler mu tako kaže — zvezi z Bolgari. Svoje odkrito mnenje za zvezo z Bolgari smo povedali in se zato prav nič ne plašimo demokratskih »državnikov« ljubljanskih in ne belgrajskih.
+ Jugoslovanski Nemci in spor z Madžarsko. Nemško glasilo v Jugoslaviji »Deutsches Volksblatt« je priobčilo uvodnik o našem sporu z Madžarsko. List popolnoma odobrava energične ukrepe vlade in opomina vlado, naj se nikar ne uda nagovarjanju velike entente, s katero ima že dovolj grenkih izkušenj, Ultimatum — pravi list — je zadnja stvarna beseda , ki jo kaka država kliče svojemu sosedu; kdor te noče slišati, naj občuti njeno pravičnost. Nemci goje do Jugoslovanske države in njene vlade popolno zaupanje. Registriramo !
SDnevni dogodki
— Nov Pasteurjev zavod za zdravljenje stekline grade v Novem Sadu; grade ga Čehi. Stavba bo gotova prihodnjo pomlad.
— Dom za mladinske zločince. Ministrstvo za socialno politiko je kupilo v Beodri dvorec, ki ga bodo preuredili za dom, v katerega spravijo mladoletne zločince. Prostora bo za 400—500 otrok.
— Razstava otrok. Na pobudo ameriške misije in s sodelovanjem ministrstva za socialno politiko so te dni priredili v Lazarevcu v Srbiji razstavo otrok iz ljud-
skih slojev. Na razstavi je bilo nad" 400 otrok. Vsak otrok je dobil od ameriške misije, oblekco, najlepši in najboljše negovani otroci so pa dobili nagrado v znesku 100—400 dinarjev. Razen tega je dobilo iz vsake vasi po deset otrok manjše nagrade.
— Maksimiranje kavarniških cen v Mariam. Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Mariboru je za kavarne določilo sledeče najvišje cene, veljavne za dnevni čas brez koncerta. Črna kava 3, kapucin 3, bela kava 4, mleko 4, čaša čaja 6, garnitura čaja 8, limonada 5, čokolada 7 kron. Cene so stopile v veljavo 1. novembra.
— Zagreb brez soli. Zagreb je ostal zadnje dni popolnoma brez soli. Kar je je bilo v zalogi, je razprodano, iz Nemčije je dovoz izčrpan, a v Kreki v Bosni je obrat ustavljen.
— Nova ponarejaiska družba. V Zagrebu so izsledili novo družbo, ki se je pečala s ponarejanjem denarja. Na čelu družbe je stal zaradi istega zločina že večkrat predkažnovanj elektrotehnik Kralj. Ponarejalce so zaprli.
— 93 letni morilec. Te dni se je na zagrebškem sodišču javil 93 letni Franjo Cvitkov iz Subotice in povedal, da je s sekiro ubil svojo pastorko, s katero je živel v priležništvu, V Zagreb je prišel, kakor je izjavil, zato, ker tu najbolj milo sodijo.
£jubljan3ki dogodki,
lj Draginja. Cene živilom so začele rasti, da se človeku vrti v glavi. Mast je poskočila na 86 kron, jajca so po 6 kron, moka najsiabša 16 kron kilogram. V enakem razmerju gredo cene kvišku tudi manufakturi, obleki, obuvalu, galanterijskemu in vsemu drugemu blagu. Plače pa so že mesece iste. Kdo izmed delavstva in uradništva naj še izhaja? Kaj mislijo merodajni?
lj Smrtna nesreča, 12 letna učenka Pavla Ogorevc, stanujoča na Ambroževem trgu, je vtaknila v usta natikalo za svinčnik. Tisti hip jo je posilil kašelj, natikalo ji je ušlo v dušnik in dekle se je zadušilo kljub hitri zdravniški pomoči.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 23. do 29. m, m. je bilo v Ljubljani 23 novorojencev (12 dečkov, 11 deklic). Umrlo je v istem času 24 oseb (15 moških, 9 žensk), od teh 9 domačinov in 15 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 2 življenjska slabost, 5 jetika, 2 škrlatinka, 1 ošpice, 1 griža, 1 zastrupljenje rane, 5 srčna hiba, 3 rak, 4 drugi naravni smrtni vzroki. Nalezljive bolezni so bile naznanjene: 7 slučajev škrla-tinke, 5 griže, 1 slučaj ošpic.
lj Dr. Demeter Blei\veis na naucnem potovanju. Glavni zdravnik ljubljanske okrajne bolniške blagajne dr. Demeter Bleiveis odide na daljše naučno potovanje na Nemško. Proučeval bo tamkajšnje so-cialno-zdravstvene razmere in ustanove, med temi posebno blagajniške ambulato-rije, kakršni se v kratkem vpeljejo tudi pri nas.
ja se mu je obraz vedno smejal. Vsaka beseda, ki je prišla iz njegovih ust, je bila duhovita in močna; skratka, bil je najpopolnejša slika srčnega zdravja.
Kar pa ga je najbolj osrečavalo, je bilo prepričanje, da se Cecilija ni kesala svoje vrnitve k njim. Kajpada se je od časa do časa še udala tihi otožnosti, če se je spomnila svojega starega strica in se je zgrozila, če je pomislila, kaj morda more pretrpeti v zatišju one skrivnostne hiše. Toda ta skrb ni mogla zamoriti sreče, ki je zanjo cvetela iz nežne ljubezni Bartove in njegove matere in tudi ni mogla motiti zadovoljnosti in ubranosti, ki je bila razlita nad tem mirnim bivališčem. Iz njenih lic je polagoma izginila bledost bolesti in čeprav je ostala še nadalje tiha in vase zamišljena, se je vendar včasih nasmejala z vso odkritosrčnostjo, ki jo očituje vedrina duše in pokojnost čustev.
Cecilija je šivala obleke za gospe in dekleta iz vasi; ker je bila obrti zelo vajena, si je mnogo prislužila, To jo je zelo razveselilo in v njej kot v Bartu vzbujalo upanje na bodoče razširjenje malega posestva, V hranilnik je prišlo sicer tedensko le par novcev, včasih tudi nič, včasih pa tudi kak Srebrnjak — no, dovolj, da se je polagoma že nekaj nabralo in če je stopil Bart v sobico svoje matere in hranilno škatljico šaljivo potresel, je precej močno zaropotalo in mnogo obetalo — kup z ljubeznijo in delom nabranega drobiža.
Mladenič tudi ni pozabil materino sta-dovjanje prav lepo očistiti, da bi izgledalo
prikupljivo, prijetno in razveseljivo. Na malem vrtu za hišo je napravil gredice, na katerih je rastla trava kot okvir. Čisto v ozadju, v bližini bukovega gozdička, je razpel utico, ki jo je zasenčil z zimzelenom; na vsako stran je postavil klopico — eno za svojo mater in Cecilijo, drugo zase in svojo sestro. Tu so posedli vsako nedeljo po službi božji in so prepevali, se pogovarjali, zahvaljujoč se Vsemogočnemu za svojo tako srečno usodo in mirne dni, ki jih jim je dodelil.
Na vrtu so rastle vsakovrstne cvetice; take, ki cveto ponižno in tiho po poljih in travnikih, pa tudi take, ki jih treba presaditi iz oddaljenejših krajev. Za poslednje je poskrbel hlapec pri grajskem vrtnarju —• Franc. V hiši so imeli več tičnic, iz katerih je gostolelo, čivkalo in prepevalo; pod streho pa so imeli zavetišče golobi, ki so bili tako krotki, da jih je pitala Cecilija in so se mirnodušno sprehajali po dvorišču in po ljubkih vrtnih stezicah. Na koncu vrta so bile zasajene v zemljo dolge palice, z mlinčki na veter, ki so oznanjali vetrovno smer; vse to je napravil Bart iz ljubezni do Cecilije.
Tudi Vana sc je veselila teh dobrin; brezskrbno se je vdala tihim radostim domačega življenja, radujoč se detinsko čisto ob sreči drugih.
Vsi so staro mamico ljubili in čislali; vseh oči so izražale zadovoljnost in tiho srečo in gotovo ne bi pridna ženica zamenjala svoje usode z gospejino iz gradu.
Prav res: ta tihotni dom je postal majhen
raj na zemlji.
Vse drugače pa je bilo na temačnem
dvorcu. Odkar ga je Cecilija zapustila, je dojp ostal samoten, prazen, mračen, da je
v resnici izgledal kot od Boga prokleto bivališče, ki so ga obkrožala cvetoča drevesa.
Poljedelci, ki so delali na bližnjih poljih, so trdili, da po dva dni zapored niso videli, da bi se bila vrata odprla. Skrivnostna hiša jih je s svojim razpokanim zidovjem in razbitimi šipami navdajala z grozo in strahom. Le najpogumnejši so se na večer upali mimo.
Že dvakrat zaporedoma ni bilo strica Jana v nedeljo pri maši. Vsakomur, ki je vprašal po starcu, je odvrnil Tis, da leži v postelji, ker ima protin. Čeprav je bilo znano, da je starec že preje v resnici trpel na tej bolezni, vseeno so dvomili nad razlago tega hišnega prijatelja. Toda ker je bil starec vsled svoje skoposti osovražen, se ni nikdo brigal za njegovo usodo, razen Cecilije, ki ji je novica o stričevi bolezni izvabila solze.
Bilo je sredi tedna nekega zgodnjega jutra. V samostanskem dvorcu je sedel Tis pri ognjišču, ki je v njem plapolal dokaj velik ogenj. S kleščami je držal nad ogljem velik kos mesa, da bi ga spekel, in ga od časa do časa potopil v krožnik s stopljenim maslom. Tik ognjišča je stal v tlečem pepelu lonec, ki je iz njega izpuhtevala sopara.
(Dalje.)
lj Uradne ure pri blagovnem oddelku poštnega in brzojavnega urada. S 1. novembrom se uvede pri blagovnem oddelku poštnega in brzojavnega urada Ljubljana 1 celodnevna služba in sicer za predajo blagovnih pošiljk od pol 9. do 19. ure in za izdajo takih pošilj od 8. do 18, ure, — 0° nedeljah in praznikih ostanejo uradne ure kakor so bile do sedaj namreč od 9.—11« lj Iz društva nekvalificiranih uradnikov smo prejeli.: Da je zamogel predsednik tega društva g. Ribnikar postaviti finančnega strokovnjaka rač. svetnika Franz Herga na vodilno mesto nekega tukajšnjega urada v likvidaciji pri socialnem skrbstvu, je poslal dosedanjega pravega vodjo tega urada na daljši dopust, ker bi ta sicer lahko preveč natanko pretehtal Her-govo izobrazbo in vsestransko zmožnosti ki je še dobro v spominu iz nedavnega časa. Zadnjič je Herg pokazal tudi svoje ; tehnične« zmožnosti, ko je baje med železniško vožnjo proti Grobelnemu znal celo osebni vlak ustaviti. Svoje prave in posebne zmožnosti bo pa šele pokazal, ko postane ravnatelj invalidnega doma v Celju. Srečen zavod!	/.
JCaša društva.
d Članstvu Ljudskega odra! Vsled | odhoda v vojaško službovanje moram za j nekaj časa prekiniti svoje delo pri Ljud-5 skem odru. Da se pogovorimo o nadalj-; njem delu odra, se vrši danes zvečer ob 20. uri v navadnih prostorih sestanek vsega članstva, gojencev in gojenk. Upravnik.
d Seja odbora Ljudskega odra se vrsi danes točno ob 18. uri. Vsi!
d Šentpetersko prosvetno drnšt?0< Danes, dne 4. novembra bo ob 8. uri zv®’ čer važna od borova seja. Prosim vse odbornike in odbornice ter zastopnike odsekov, da se je zanesljivo udeleže. " Predsednik.
d Odbor Leonove družbe ima jutri, v soboto, v I. nadstropju Jugoslovanske, tiskarne ob 6. uri zvečer svojo sejo. Odborniki prijazno povabljeni vsi. — Predsed.
CsRiatgk sSyibe^@pa r@&a m železničarje.
(Dalje.)
§ 78. Obojestranske dolžnosti uslužbencev'.'
Uslužbenci se morajo v službi medsebojno vljudno in dostojno kakor tudi sporazumno obnašati. Med izvrševanjem službe se morajo delovno medsebojno podpira, i ter tudi isto medsebojno zahtevati. Omenjena odredba velja tudi za pomožno osobje.
§ 79. Obnašanje im p ram občinstvu. Uslužbenci se morajo v službenem prometu z občinstvom, ki potuje na železnicah, in tujim osebam odločno, toda s prijaznim vedenjem obnašati. Zabavljanje občinstva napram upravi, kakor tudi na sopotnike mora uslužbenec odločno zavrniti. / slučaju oskrunjenja odredb, zakonov, železniških predpisov od občinstva reši uslužbenec v lastnem delokrogu, ako to ni mogoče, ie njegova dolžnost dogodljaje naznanili, da se uradnim potom na merodajnih mestih rešijo. Omenjena odredba velj8 tudi za pomožno osobje.
§ 80. »strankarstvo in prepoved sprejemanja daril Uslužbenci so dolžni službo strogo itt nepristransko vršiti, poleg tega vsako vplivanje in osebne prednosti tretje osebe odvračati. Darila z8 njihove službene vršilve od katerekoli stranke ne smejo sprejemati. Omenjena odredba velja tudi za pomožno osobje.
§ 81. Treznost. Uslužbencem je uživanje al* kohola (opojnih pijač) med izvrševanjem službenih dolžnosti strogo prepovedano. Omenjena odredba velja tudi za pomožno osobje.
§ 82. Redno upoštevanje delovnih ur. Vsi uslužbenci so dolžni njihovo polno zmožnost njim oddeljenemu delu posvetili ter morajo v podobnem slučaju v izvanredni potrebi ne samo v predpisanih urah delo vršiti, temveč tudi preko predpisani delovni čas službo opravljati (glej § 71 in 72 člena IX). V tem slučaju se jih mora po predpisih odškodovati (glej § ‘25 člena IV). V rednem slučaju se ne sme predpisani delovni čas (maksimalni) v eksekutivni službi uporabljajočega osobja •prekoračiti.
§ 83. Odstraujenje iz službe ali iz iste izostati. Uslužbenci ne smejo brez vednosti svojih neposrednih predstojnikov službo zapustiti, iz službe izostati ali se od drugih nadomestiti (glej § 148 člena XIII, točka 8). Uslužbencem, katerim je izredni in redni dopust podeljen, morajo v slučaju prekoračenja istega svojemu predstojinku pravočasno javiti. Ako pa tega ne storijo, ter nimajo opravičljivih vzrokov, padejo pod kazen, katero odloča železniški odbor. Isto velja tudi za pomož no osobje.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
1 ovarna	Barva vsakovrstno tdago.
JOS. REICH K!#*««*>**.
Sve: olika ovratnike, za
Ljubljana, Poljanski nasip 4	.	“ . —
. '	„ , ,	"	.	pesmica	in	snsjca
Podružnica; Seienburguva ul. 4.---------------------
Podružnice: Maribor Novo mesto Kočevje
Gosposka ui. 38. Glavni trg. Stev. 3S
Vplačana delniška |	THjT 1 Telefon štev. 567.
glav«.k30,000.000. | | y tIHvbr	L JljL Ip 1Cek-raeun i2-205-
Obrestuje najugodneje
Izvršuje vse
vloge na knjižice in v lekočem raiuou. LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti „MESTNEMU D0MU“. bančne posle najkuiantneje.