(i Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. NO. 41. — STEV. 41. List slovenskih delavcev v c>Ameriki & The i*rst Slovenic Daily" in the United States. Issued every* day except Sunday? and Holidays. Entered M Socond-Clua Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 17. 1903. — V SOBOTO, 17. SVEČANA, 1906. VOL. XIV. — LETNIK XIV. --T Aličina poroka. I Konjski tat in lopov Gospa Longworthova. - zvezini i Pred veliko vstajo j Nove republike? na Kitajskem. Marokanska konferenca. DANES O POLUDNE SE VRŠI POROKA PREDSEDNIKOVE HČERE Z MR. LONG-WORTHOM. —o— Včeraj se je vršila preskusu j a poroke in nastopa gostov. TUJCI V WASHINGTONU. -o- . 17. febr. Danes točno Warfhimsrt O piMIMlllB Alice Roos Nicholas I poroki I* v ranji in irši »e poroka gospodične >velt s članom kongresa *>ngworthom. Poročil ju Satterlee v utočuej dvo-ktera še nikdar ni bila okrašena, kakor sedaj. K hjvabljenih 1000 go>tov. krajev sveta prihajali so i v Washington, t:».io da togo«« več dobiti stanove le hiše je danes pristop-.vabljene goste in policija iomur, kdor ni povabljen, ulice. > pol odo e se je vršila v izravna skušnja nasto-Vse se je za vršilo- po na le iz ne ]mst na bliž Včeraj ^ točnej dvor pa pri želji. Iz krajev republike piišlo je bres števili fotografov in easniških poročevalcev v Washington. Celo iz Krivme je prišlo mnogo ]>oročevalcev. Danes so \si vladini uradi zaprti. TAK ČLOVEK JE NAJBOLJŠI IZVRŠEVALEC URADNIH DOLŽNOSTI — PO ROOSE-VELTOVEM ZATRDILU. Imenovanje Danielsa maršalom v Arizoni ne ugaja zvezinemu senatu. DESPERADO. LONGWORTH NI POVABLJEN. Ponca Indijanci so se spomnili ženina Alice Rooseve-t in mu prinesli darilo. \Va*hiugt' n, 10. febr. Semkaj je prišlo 10 Ponca Indijancev iz Okla-home, k t eri -o takoj obi-kali ženina A lic** Hooseveltove, Mr. Ixmgwortha. Temu so zatrdili, da je še vedno kedo na širokem svetu, kteri se spomni nanj in mu prinese darila za njegovo JU hi- jauee je tlovedel seboj v Belo jihov glavar Horee (konj). Vratarju, kteri je i.-kal Mr. Long-wortlia, j ■ indijanski tojmaž izjasnil, čemu s-» prišli iz Oklahome v Washington. Pred vsem je dejal, tla se Ponea Indijanci čnulijo vestem, ktere SO prihajale k njim iz Washingtona. Vse te v< - ti namreč govore o darilih, ktere dobi mlada žena, toda v njih njen Wloci mož ni omenjen niti z besedico. Ali zamore biti kak mož gOiHKKlar v >vojem lastnem wigwamu, ako je vse. kar je v njem, last njegove l.i nzwoitha Indijanci niso našli in rudi tega -o odšli naravnost k predsedniku, kteremu so izročili lepo px*e-l»n.j . iz biv,.|ove k-i/.e za njegovega eeta I>.ngwortha. V delegaciji >o bi i naslednji Ponca 1 :ilija.»ci: Clavni Konj. Velika j Uos, Mali Vojak, Beli Rep. Rumen j K i. L: rami Cere. Sam Himnan, Jo!i i Hull. Mike Hov in George Pri-meaux. Slovenske novice. V Clevelandu, O., sta bila 4. t. m. aretovana rojaka F. M. in A. K. ker sta kfpala ženske. A prišlo je na pomoč kakih osem drugih žensk in uboga rojaka sta bila tako "izfajta-na", da so jih komaj skrili v policijski voz. Izmed žensk je bila najhujša lVčkovka. Tepeža je bilo dosti, — smeha pa tudi. • * • Kot nam izročata Karol Otovičer in Andrej Zakrajšek iz Topola pri Novivasi, sta zmrznila pretečeni mesec Fran o Mihelčič in njegov sin Jurij ko sta šla v hudem mrazu iz Loškega potoka v Meti je. Sin Jurij je bil dve leti v Ameriki in sicer v Denwer Colo., in je prišel pretečeno pomlad domov. • « * V Kenoshi, Wis., sta se poročila 3. t. m. John Pavlic z gdč. Ano Marin-Sek. Naše iskrene čestitke. Razstrelba nitroglicerina. V skladišču Hercules Torpedo Co. pri Genevi, Ind., pripetila s« je razstrelba nitroglicerina. Dva delavca sta bila usmrtena in skladišče je zginolo raz zemsko površje. Washington, Iti. febr. "Zamore-li hiti mož. kteri je uskradel mulo in bil radi tega zaprt, postali zvezin uradnik?" S tem vprašanjem se je ba-vil včeraj senat nad jedno uro. Pet-iaj-t senatorjev je izjavilo, da zamo-ie tudi konjski tat postati zvezin uradnik in štirinajst senatorjev je »i o pri glasovanju proti temu mnenju. Ker pa to ne tvori kvoruma, so sejo preložili, ne da bi re;ili to vprašanje. Konjski tat je I»en Daniels, kterega je imenoval Roosevelt zvezinim mar--iiioin za teritorij Arizono. Imenovanje Danielsa, kteri je bil s predsedni- rn na Cubi, je osoben čin Roose-velta, kteremu je Danielsov čin poznan, ki pa misli, da je bil Daniels za to že dovolj kaznovan. Ko so imenovanje pred ožili senatu v odobritev, prišlo je do živahne de bate, iiri kterej so razni senatorji imenovanje ostro napadali, dočim je Danielsa pred dvajseti leti največji lo-pov, 4 * toda l»aš taKi .judje so bili pri osvojitvi zapada v dobi pijonirjev potrebni.Sedaj je pa Daniels dober državljan. ' *Je-li resnica, da ima Ben Daniels -amo jedno uho?" vprašal je nek senator. '•Ne'', odvrnil je senator Clark iz Wyominga. "Ben Daniels ima več nego jeduo uho. ' On ima jedno celo in še komad druzega ušesa." Senator Teller je izjavil, da so imenovanja 'iesperadov a la Daniels slab vzg.ed mladini. Ben Daniels se je seznanil s predsednikom za časa njegovega službovanja v -polku "drznih jezdecev". — lvmalo potem, ko je Roosevelt postal predsednik, ga je imenoval maršalom Arizone. Takoj nato so pa pričeli prihajati protesti radi imenovanja in tako se je dognalo, da je bil Daniels zaprt radi konjske tatvine, da je bil desj»erado (ropar), da je v boju izgubil jedno uho in da je dva moža ustre-il. Kadi tega je Roosevelt imenovanje preklical. Sedaj ga je ponovno imenoval maršalom. CASTELLANOVI DOLGOVI. Soprog Gouldove Ane prosi pomoči. Paris, Iti. febr. Grof Boni de Ca-stellaue soprog Gouldove Ane iz New Voika, ktera ga je ostavila, naznanja, da ne pričakuje mnogo denarja od svoje žene. Tako je naznanil odvetnikom svoje žene, kterim je tudi naznanil, da ne zahteva mnogo in da velike svote sploh ne bode sprejel, temveč tako, ktera bode v soglasju z njegovimi dohodki pred poroko. Sedaj se odvetniki obeh strank posvetujejo o grofovih dolgovih, kteri dosegajo uprav ogromno svoto. Poročna pogodba med njim in njegovo ženo določa, da žena ni odgovorna za grofove dolgove, vendar bode pa skušala doseči kompromis z grofovimi upniki. Grofu so razni posojevalci posojali velike svote, za kar so zahtevali po 10%. V LUKO MESTA KANTON NA KITAJSKEM ODPLULI STA DVE ANGLEŽKI TOP-NIČARKI. Nemci vtihotapljajo orožje na Kitajsko za vstaše. — Kitajske oblasti so zaplenile mnogo orožja. NAPAD NA MISIJONE. Požar v Clevelandu. Trgovsko poslopje Gliddon Varnish Co. v Clevelandu, Ohio, je zgorelo. Škoda znaša $100,000. io si namenjen ženo, otrok« ali pa sorodnike ter prijatefc v Ameriko vzeti. pi5i za pojasnila in voine cene na: rRAMK SAKSER, 109 Creenwich St, New York, N. Y, ker tu bodes naipošteneje in najbolje postreieu. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih, parobrodnih druib San Francisco, Cal., IG. febr. — Častniki, kteri so semkaj dospeli iz Daljnega Iztoka s parnikom Doric, naznanjajo, da sta angležki topničar-ki Moorhen in San Piper, kteri sta bili Usidrani v Sainshuli, do'bi.i povelje odpluti v Kanton. Nadalje so imenovani častniki v Shanghaiju izvedeli, da se je blizo Kantona pričela vstaja. Mnogo ljudi je bilo usmrie-nih. Vstasi so sedaj na potu proti mestu Macao. V Kantonu se vrši bojkot proti ameriškem blagu z vso strogostjo. Povsodi je videti lepake, kteri poživljajo ljudi, naj ne kupujejo ameriškega blaga. Gibanje je naperjeno ra-zun proti tujcem tudi proti dinastiji. Povsodi se vadijo vstaške čete za vstajo. Pri uporu v Shanghaiju je bilo 200 Kitajcev usmrtenih in le radi navzočnosti inozemskih topničark se je zahvaliti, da ni prišlo do splošnega klanja Angležev in Američanov. Splošna vstaja se prične tekom jednega meseca. Shanghai, IG. febr. V Nanking« so Kitajci napadli tamošnje inozemske misijone. Koliko je usmrtenih in ranjenih, ni znano. Po vseh čajarnah se govori, da se bodo Kitajci s pomočjo Japoncev • »svetili belim za vsa njihova zatiranja. Mnogo podkraljev odkrito priznava svoje sovraživo tlo vseh ino-zemcev. Washington, 10. febr. Vlada je objavila dva uradna poročila o proti-ameriškem bojkotu na Kitajskem, iz kterih je razvidno, tla so najstrast-nejši agitatorji proti tujcem v inozemstvu vzgojeni dijaki. Japonska g.t-da na dogodke na Kitajskem hladnokrvno, (kajti vstaja na Kitajskem jej bode morda nudila priložnost dobiti od Kitajske ono, \-s>: od Rusije' ni mogla dobiti. Yarkand, Kitajski Turkestan, lo febr. Tukajšnje carinske oblasti so zaplenile veliko pošiljatev iz Nemčije došlega orožja, ktero je bilo namenjeno kitajskim vstašem. Nemci so poslali dva topa, 1000 karabink, 2000 nabojev za topove in 1.100.000 nabojev za puške. Razstrelba parnega kotla. V Sera t.tonu. Pa., se je na kolodvoru Krie železnice razlete. parni kotel, radi česar je zgorel 'kolodvor z vso vsebino, škodo cenijo na 35 tisoč dolarjev. KURI J OZN A EKSPEDICIJA. Več nego 200 zdravnikov žele proučiti ni usmrtenih. Tudi v Antio-quiji in drugih colombijskih pokrajinah je škoda velikanska. V Tuque-ras je bilo pet osob usmrtenih. -o- Pcžar na parniku. V skladišču parniua Texas, kteri je vsidran v luki mesta Honolulu, Hawaii, že več dni gori, dasiravno se gasilci trudijo, da bi požar pogasili. Ogenj je nastal vsled tega, ker se je zmočilo par sodov, v kterih je bilo živo apno. Streljala na svojega moža. Soproga lastnika Pacific Hotela v Pomoni, Cal., je v domačem prepiru streljala nanj in ga smrtno ranila. Strelko so zapr.i. Denarje v staro domovino pošiljamo: a $ 20.55 ............ 100 kron, a f 41.00............ 200 kron, a $ 204.40 ............ 1000 kron, a $1021.75 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakaane vsoto popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka. Kašo denarno poŠOjatve izplačuje cJcr. poštni hranilni urad v 11. do 12. Denarje nam podati je najpxiU2-neje do $25.00 j gotovini t priporoče-aU registrovanem piani, večje po Doniitin Postal Money Order ali pa Hew Tock Bank Draft. PBAHK flAKITO> 109 Groeuwtd 1752 BL CQaix flt Iz Avstro-Ogrske, Skrajiia razburjenost. STRANKE OGRSKE KOALICIJE SE BODO V PONEDELJEK UMAKNILE IZ DRŽAVNEGA ZBORA LE VOJAŠKEJ SILI. Splošna agitacija na Ogrskem za narodni upor proti avstrijskem nasilju. ŠKODE V VOJSKI. Dunaj, 17. febr. Z nepopisno napetostjo pričakujejo tukaj izida seje ogrsko - hrvatskega državnega zbora, ktera se vrši dne 19. t. m. Vlada namerava državni zbor takoj, ko se snide, potom cesarjeve odredbe razpustiti, ne da bi razpisala nove volitve. Stranke ogrske koalicije so pa sklenile, da se 'bodo takemu vladinemu koraku odločno uprle in da se bodo poslanci umaknili le brutalnej sili. Budimpešta, 17. febr. V vrstah (koalicije se vedno bolj oglašajo grožnje, da se bodo Madjari uprli avstrijskemu nasilju. Fran Josip se je pt i-pravil na vse eventualnosti. Vsestranski se oglašajo zahteve, da mora opozicija s šilo se upreti in da poslanci parlamenta ne smejo ostaviti, dokler jiL vojaki z bajoneti ne pre-ženo. Predsednik državnega zbora Julij Jušt je že naznanil, da je mogoče državni zbor razpustiti le z 'bajoneti. Ugledni madjarstlii politik Ljudevit Moeary je priobčil v listu "Hatar-ter" članek, v kterem kritikuje voditelja madjarske koalicije grofa An-drašyja, ker se ne rnoi-e otresti narodnega šovinizma in ne pobija predloga naučnega ministra v poni ad jar c-nju nemadjarslkih šol na Ogrskem. — Nato predlaga Mocary, naj se v smislu narodnostnega zakona ustanovi srbsko vseučilišče v Novem Sadu. V tem slučaju, bi Srbi. ki študirajo sedaj na dunajski, graški in inomostski univerzi, raje zahajali v Novi Sad in bi se s tem utrdile prijateljske zveze med Ogrsko in Srbijo. Dunaj, 17. febr. V avstrijskem •državnem zboru se je včeraj govorilo tudi o homatijah na Odrskem. Mi-uisterSki predsednik baron Gautsch je naznanil, da bode nova trgovinska pogodba Avstro-Ogrs>ke in Nemčije Še ta mesec potrjena. Ogrska "vlada" bode storila vse, da odpravi tozadevne zapreke. Predlog za vojaške novince je bil včeraj sprejet. Pred sprejetjem je domobranski minister Sehoenaieh govoril o vojski. Med drugim je tudi dejal: "Naša »-ojsua je slaba. Poraze pri Molviei in Kraljevem Gradcu ni pro-vzročilo toliko slabo vodstvo, kakor s.taba oborožitev. Vse druge države imajo nove topove. Avstrija ima sicer model, ne pa topov, ker ni denarja. Tudi nima novincev, aJco bi že imela topove. Nadalje je avstrijska mornarica zelo zanemarjena. Izdelan imamo izvrsten mornarični načrt, toda radi pomanjkanja denarja se ga ne izvede. Taike razmere vplivajo na vojsko in odvzamejo častnikom zaupanje." Banka v stiskah. Chieago, 111., IG. febr. Nedavno or-ganizovani denarni zavod Bank of America, je napovedal bankerot. Vlada je imenovala oskrbnika. Požar v Philadelphiji. Polovica trgovskega okraja v mestecu Philadelphia, N. Y-, je zgorelo. Tudi gledišče je razdejano. Škoda znaša $35.000. Vow York. AMERIKANSKO-SLOVENSKI koledar za leto 1906 > izšel. Obsega sedem tiskanih pol 81 slik. Zelo zanimiv, |Velja 30 centov s poštnino vred. se pri: Frank Sakser 109 Greenwich Street, New York 1752St. Clair SL, Cleveland. O. Razne novosti iz inozemstva. RUSKA VOJSKA OSTANE ŠE V NADALJE V MANDŽURU, KAKOR PRED VOJNO. Egipčansko-turški dogodek. — Kriza v ruskem kabinetu; Durnovo proti grofu Witteju. SLOVO FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA LOUBETA. Petrograd, 17. febr. Ker je pričakovati na Kitajskem burnih dogodkov. idenila je ruska vlada ukrer ti vse potrebne vojaške korake, tako »la bode na vse pripravljena. Kadi tega ostane velika ruska voj.-ua v nadalje v Mandžuru v svrho "'varovanja jm-sebnih ru.-kih uori>ti". Semkaj se namreč poroča, da Kitajska hiti z vojnimi pripravami, v kterih jo Japonska očitno podpira, tako da se je bati napada na rusko ]>okrajino U-sursko. Alexandria, Egipt, 17. febr. An-gležka križarka Diana odplula je v Taba, na j>olotoku Siuaj, ob egipčansko-turški meji, utero mesto so zasedle turške čete, dasiravno je na egipčanskem ozemlju. Petrograd, 17. febr. V kabinetu je prišlo do boja med naprednimi in re-akcijonariumi ministri, kteri se bode zaključil najbrže z odstopam ministra notranjih zadev, Durnovo, ali pa s padcem mii.isterskega predsednika Witt« j a. Paris, 17. febr. Predsednik Louibet je včeraj zadnjikrat predsedoval mi-nisterskemu kabinetu. Tem povodom se je zahvalil ministrom za njihovo podf*>ro za časa njegove vlade. Kasneje so r>e od I^oubeta poslovili inozemski diplomatje. Koda n j. Danska, 16. febr. Truplo kralja Kristijana so danes prepeljali iz cerkve v katedralo v Roskilde, 30 milj daleč od tukaj. V nedeljo bodo položili truplo v 1000 let staro grobišče danskih kraljev. Kodanj žaluje in povsodi je opaziti žali.e znake. Dopoliulne so dospeli v cerkev danski, grški in norveški kraij, kraljica Aleksandra, earinja vdova in razni dostojanstveniki. Pri pogrebu do kolodvora šel je za krsto kraljev konj Jusuf, kojega bodo zvečer ustrelili. Rim, IG. febr. Tukaj krožijo vesti, vsled uterih je papež Sarto pozval nevesto španskega kralja, naj pisme~ no izjavi, da bode iz lastnega nagona prestopila v katoliško vero, ne pa samo radi političnih vzrokov. Genova, IG. febr. Ameriški rear-admiral Sigsbee je s križankami Brooklyn, Chattanooga in Galveston od pi ul danes od tukaj v Napulj. Križarka Tacoma je včeraj tjekaj dospela. T?* KRETANJE PARNIKOV. Dospeti imajo: Philadelphia iz Southamptona. Bovie iz Liverpoola. Ville de Rouen iz Havre. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. La Bretagne iz Havre, Zeeland ii Antwerpena. Amerika iz Hamburga. Victorian iz Liverpoola. Ryndam i~ Rotterdama. Furnessia iz Glasgowa. Odpluli so: Philadelphia 17. febr. v Southampton Lucania 17. febr. v Liverpool. Kroonland 37. febr. v Antwerpen. Koenig Allbert 17. febr. v Genovo. Ethiopia 17. febr. v Glasgow. Hamburg 17. febr. v Genovo. Celtic 17. febr. v Genovo. Odpluli bodo: Kaiser Wilhelm II. 20. febr. v Bremen. Bovic 20. febr. v Liverpool. Majestic 21. febr. v Liverpool. Statendarn 21. febr. v Rotterdam. La Bretagne 22. febr. v Havre. Erny 22. febr. v Reko. Zeeland 24. febr. v Antwerpen. St. Paul 24. febr. v Southampton. Barbarossa 24. febr. v Genovo. Furnessia 24. febr. v Glasgow. "GLAS NARODA" »*st slovenskih d-.-lavccv v Ameriki. . redu i k: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. i " ik: Publish«: FRAN k S.vKSER, K)9 Greenwich Street, New York City leto velja list za Ameriko . . . $3.00 u pol 1-ta............. 1.50 la Evropo, za vse i^to ....... 4 50 ** ** pol leta . . .... 2.50 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. «GJ-Ai> NAHODA .ihaja vsaki dan iz-vzeuši nedeij in praznikov. "GLAS NARODA** O* Voice of the People") 4Kueu eveo dav, except Sjndaysand Holiday. Subscripticn year.y J^-l.UC. Advertisement on agreement. Za oglase do de»et \rstic se plača 3t centov. Dopt&i bre? podpi&a in oFobnosti se ie natisnejo. Denar naj se blagovoli pciiljati po tton-y Oraer. Pri spremembi kraj? naročnikov jrosimo, da se naia tudi prcjžnje bivali-ite naznani, da hitreje najdemo n=»slov-uka. - Dopisom in pošiljatvam naredite «*Gfa > Naroda" ■05) Gieenwic * Stieet, Nev/ York City. Tatok -i 3798 Cortta-io. Koncem tedna. lirusilei diamantov dobijo radi dobre trav vi ne i diamanti jx>veeanje plače do ?G0 na teden. Marsikedo pa brusi svoj jezik in kjub temu ne dobi tega, kar dobili brusi.<-i dia- mantov. * * # liivša zaročenka Ijongwortba pride k njeirovej |H.r< .vi /. Alice Koosevel-tovo. Dva načina bolnih 4iaživalnik" -euvstev po/.:iumo. Prvi se imenuje " sadizmu- "j ta obstoji v tem, da človek uživa vsied bolesti drugih. T<> t#živanje ima danes .srečna nevesta, ktera je prejšnjo zaročenko povabila k poroki. In potem "masokisams", (k ter i išre uživanje v svojih mukah: Tega 'bode uživalo dekle, ktero je povabilo sprejelo... # * Štirinajstletni deček v Great Xet-k, kteri vse svoje življenje ni jedei can-dyja, temveč je vsak penny spravil v hranilni zabojeek — sedaj ima $3-30 denarja: j>ii štirinajstih letih! Strah was je pred tem dedkom! Kaj zatnore oekoč temu MOŽU nuditi svet in kaj ON svetu? * * * Prav za prav bi morali lastniki pre-inogovih lovov svojim delavcem povečati plačo za 1l>rr, kakor premo-garji žele: to bi jim dalo najboljši povod eeno premoga za deset odstotkov ]k>v -ati. kar bi jim izdatno povijalo doboiike, kajti cena obstoji še iz drugih faktorjev, nego iz delavske • * * Toda kaj je pravi vzrok, da so pripravljeni ua boj? Mogoče princip, "."».■od kterega jim delavci ne smejo ukazovati! lii morda ideja. d& bodo zamogli premog podražiti, iii sicer — «ie da bi bilo treba premogarjem povečati plačo. • * • Na svetu iinamo pomenljive dneve, kterim so že stari Rimljani dejali "dies iuistus". Talk dan je 12. februar. Ta je ustvaril dve veliki oso-!bi: "osvoboditelja" Lincolna in Alice Koosevelt. « * • Nek duhoven v Jerseyu je ravnokar slavil "jubilej", ker je pokopal • • . .; t , T.) se dolgo ni ta- ko grozno, kai'tor jubilej onega duhovna, kteri je že tisoč parov poro- Naše aiale tatove takoj obsodijo, > j iii s ;.mejo. Večji uidejo v Ca-i do. največji pa \ Paris, da uživajo vljenje v polni meri. * * * Maslar j<- bil dosedaj se tajnost, daj se j.' pričel truditi, da svoje ijnoHti neznanja vsemu svetu od- MAJ: Izbranje srčne kraljice med devicami, ktere so mu v februarju podarile prstane in uhane. V njegovej občini se bode živelo pod devizo: Di- vorce and Moving Van... * * * JUNIJ: Darovanje evetlie izbranej devici; srečna nevesta in veseleči se Amor. Vse v poetičnej razlagi: roža BREZ trna, nevesta BREZ tašče. • » • JULIJ - Proglašen je neodvisnosti; oznanenje svobode potom "zvončka" "Proletarca" in fižolovih "fire- erackers" * * » * AVGUST: Maslarjeva žetev v fc bruarju posejanega semena. Toda on ima svoj avgust v — februarju in spravlja žito, dokler ne posije solnee v glave ovac... *K * * SEPTEMBER: Rog boginje "Po-mone"... Po sadovih je spoznati bo hitijo; v devetem mesecu dozori večina sadov in "zvonček" naznani o duplikatu svojega razpošiljatelja.... * * * OKTOBER: Slovo temperenčnim idejam; v Ohio dozori vino in potem izvemo resnico o kislih možganih. * * * NOVEMBER: PriČef.ek lovske se zone na bruše, ure in ženske zapestnice. Takrat so tudi volitve in iz t'levelanda se bode poročalo: "Jack in the Box.". * * * DECEMBER: Santa Claus prinese novico, da cirkular v tem mesecu ne izide in zapoje o njem: Requies-cat.. . iz Balkana. vest o srbsko-Jbolgarski .zvezi za obrambo in naskok. — Tem dementi-jem se lalilko verjame, lahilio pa tu d i — ne. Nov mobamedaoski lift. Smailaga Cemalovič je vložil pri bosanski vladi prošnjo, da bi mu do-voli'a ustanoviti nov mohamedanski list, ki bi nosil ime "Musavat" (Svoboda in enakost). List bode izhajal v Mostam, Hercegovina. Alice in Abraham. John Dobernidge, Esq., primerja slav-nosti obeh slavljencev. • • « Toda čim bolj on na pričeti način Bili v javnost, tem bolj vidimo v njem lieverenda. ki je zgrešil svoj poklic. Radi tega ga tudi javnost ne sme prezreti in naj zre nanj — preko rame... * * * RaiZposlal bode letos jednajst cir-Uularjev z napisi "zvonček", kar bo njemu dokazalo, kako hitro mine čas. Pričel je v februarju — nota bene v dobi norosti — po sledečem y>n>-gramu: * * • FEBRUAR: velikanski noržev klobuk — jedino Maslarj>u primerno pokrivale. • » • MARC: Apoteoza morosta, pri ktere m bode do popolnosti manjkal le j eden predmet — sveže maslo... • » • APR't L : Nabiranje velikonočnih jajc, ker je nabiranje predpuebtah prstanov telo. «' o ringeljev * * spodle- Oklic na Jugoslavjane. Belgradski "Slavenski Jug" pri-občuje na uvodnem mestu oklic na Jngoslavjane, iz kterega posnemamo: Pred s; > leti se je pričela naša borba s Turki za svobodo BaLkana in del našega naroda na polotoku že greje solnce svobode. Danes, po preteku sto let, se je pričela nova borba, ki bode Balkan popolnoma osvobodila in združila narode na polotoku. Vsi drugi kulturni narodi v Evropi so že dosegli svojo združitev, sedaj je prišla vrsta tudi na nas, Jugoslavjane. Carinika zveza Srbije in Bolgarske postavlja žirok temelj ideji ujedinje-nja jugoslavjanskih plemen. Ni treba več prikrivati, da ta zveza ni samo ekonomskega znaeaja, marveč da ima tudi važno politično stran. Nova doba na Balkanu se pričenja s carinsko zvezo Srbije in Bolgarske. Dna se bode za vršila z balkansko zvezo... Jugoslavjani! Svobodna Srbija je prva, ki stopa v borbo z Avstrijo; njena zaveznica je svobodna Bolgarska. Vi, ki niste svobodni, vi od Triglava do Soluna, ki vas še vežejo spone robstva, pazite, kaj vam narekuje vaSa dolžnost! Ako izideta Srbija in Bolgarska kot zmagovalki iz te bor-l>e, zmagali ste tudi vi — solnce svobode bode skoro obsijalo tudi vaše robsko lice... Nastopil je zgodovinski moment, (ko se ima pokazati, ali je ideja zveze Jugoslavia nov in ostalih balkanskih narodov utopija, ali je ona prava formula, po kteri se iz vrši ujedinjenje vseh narodov na Balkanu. — Jugoslavjani! Lspolnujmo vestno svojo dolžnost in ne pozabimo dolga, ki ga imamo napram narodu in človeštvu! Bolgarski poslanci posetijo Belgrad. Ka)kor se poroča iz Sofije, so bolgarski poslanci sklenili, da posetijo Belgrad in svoje srbske tovariše. Ta obisk bode najsijajnejŠa manifestacija prijateljstva med Srbijo in bolgarsko. Javlja se, da bodo imeli poslan-ei obeh držav skupno sejo, na kteri se hk1.» posvetovali o novi situaciji. Kaj hoče Srbija? Iz Belgrada poročajo: Ministerstvo e vsa;ci dan bavi s srbsko-avstrijskim porom. Določeno je, da bode železnica Paračin-Zajecar, ki je bila zasnovana z ozkim železniškim tirom in podaljšana do luke Iiag-ujevac na Donavi Naročila orožja in streljiva so požurena. Sklenilo se je prisiliti nekega dobavitelja za srbsko vojsiko, nekega av.- trijske City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" ansa^jLtei^ 1 A¥I H C OPOMIN. Vse one, "kteri mi kaj dolgujejo, prosim, da v teku JEDNEGrA meseca poravnajo svoj dolg; ako tega ne store, jih bodem s polnim imenom in rojstnim krajem naznanil po vseh slov. časnikih širom Amerike in v starem kraju, in sicer skozi celo leto. JOSEPH BEIT Z, P. O. Box 92, Holloway, Ohio (10-26—2) DR. J. E. T H O IVI PS OIV, 334 W. 2Qth. St. NEW YORK. U slučaju vsake bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravičše in dobili bodete hitro in popolno pomoč in na jboljša zdravila. Edino u tem zdravišeu morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravlje iu samo tukaj govori se Slovensko. Mi trosimo denarje samo za uobra zdravila. Velika zaloga vina in žganja Matija Grin; Prodaja belo vino po 70e ga1 Ion „ «"r:io „ „ oik; „ Brožnik 4 g»Ile pritožbe o<1 strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov m?) se i">ši!jajo na predsednika porotnega tdbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4*24 Blackberry ^t. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natam-ni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA" . Ze li na« oz P i ok< in Mi žel es le ž. z t >lez. i DROBNQSTI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. One 31. jan. se je odpeljalo v. južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 7 Hrvatov in 4 Slo- Pomanjkanje premoga na Kranjskem. Neverjetno, a resnično. Kranjska zemlja krije mnogo premoga, in vendar so premogu cene skrajno visoke. Posebno v Ljubljani in tovarnah sedaj v zimskem času živo občutijo draginjo in pomanjkanja tega kuriva. To dejstvo je obžalovanja vredno v interesu prebivalstva in velikega obr-ta. Obžalovati moramo tembolj, ker poklicani faktorji ne store svoje dolžnosti. Tako, n. pr. leže v premogov iii-ku pri St. Janžu bogati zakladi pre-mo";J. s katerim bi mogli zalagati mesto in deželo ter glede eeii tudi tekmovati s trboveljsko družbo, ki sedaj neomejeno narekuje cene premogu-Od St. Jani.a do Trebnjega je le okoli leta 1898 je deželni zbor eloma sklenil, naj se zgra odSt. Janža do Trebnjega oke. Ta železnica bi pospe •emoga in sploh promet v )liei Mokronoga, Št. Burne ter tudi dohodke do-nice. Dež. odbor je dotični >ora s priporočilom pred-ninistrstvu, ki pa se ne gane in niti ne odgovori. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Dvakrat se ni dul iz gostilne vreči. Luka Tomaževie tovarniški delavec, je prišel neki večer v Jelenčevo gostilno na Javomiku k plesni veselici. Ker je delal nemir, so t?a izrinili iz gostilne. Vkljub temu se je vrni obdolženec nazaj in nadlegoval goste, ko so ga hoteli pa še enkrat ven vreči je rabi lnož ter ž njim sunil Matijo Belca in Antona Jarca. Obsojen je bil na tri mesece V kaseto ,]<• vlomil Edvard Germ, -h; t v Ljubljani, ter i/ nje pobral na !...!.. sv<> epu službodajah-a 8 kron .-(.toxii e i> razni zlat denar v skupni vrednosti za najmanj 297 kron 00 h. d!.-..it i: je bil na tri mesece težke ječe lloMe i1' hotel razgnati Jože Kosma lin. tc-ar pri gradbi železnice v Bohinju. iz gostilne Antona Zadnika, k < r se ie 'rotilo in plesalo. Jeli so leteti v sobo ko/.arci in steklenice, končno pa je zgrabil Kosmat in zaboj napolnjen s steklenicami za sodovico in ga telebnil med poste, da se je vse razbilo in je imel gostilničar 14 kron škode, poleg tega je bila za v sobi se nahajajoče -..ste nevarnost. Kosmat in je bil obsojen na 2 meseca težke ječe. V sobo se je vtihotapil ključavničarski pomočnik Anton Arko ter izmaknil Ivan S«'ver ju v Novem Udmatu 66 K. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. Redarja se je lotil Janez Štrekelj, mizarski pomočnik v Kozarjah, ko ga je ta hotel odvesti v zapor. Udaril ga je opetovano z dežnikom, ko je pa ležal na njem, ga je tiščal k tlom in ga oprizel na obeh rokah. Drugega stražnika je zmerjal "s svinjo". Štre-kelj je bil obsojen na tri mesece težke ječe. Tatinski žid. Ze večkrat zaradi tatvine kaznovani Ignacij Fiirst, mesarski pomočnik iz Hulmoša na Ogrskem doma, je bil zasačen v tem trenotku, ko je hotel Perdanovim trgovskim pomočnikom iz podstrešne sobe odnesti več obleke. Pripravil ae j« že, da bi srajco preoblekel, izmaknjene čevlje pa je imel že obute. Obsojen je bil na 13 meaecev težke ječe, po prestani k&- jzni se bode pa za vedno iztiral iz j Avstrije. O ta dekleta! Bogomil Šlupej, pre-' jnogar je bil jezen na Bernarda Dol-šeka. da je ta kar dve dekleti iz gostil ne spremil domov. Napadel ga je z nožem na cesti med Zavrtnikom in Podsitarjeveem in mu zadal več lahkih ubodlin. Hladil bode zato svojo prevročo kri 2 meseca v ječi. Žebljarsko zadrugo v Kropi oškodoval je France Mihelič s tem, da je izmaknil za 11 kron 70 vin. žebljev v večkratnih grabežih in eno rovnico. vredno 1 krono. Obsojen je bil na tri tedne ječe. Štiri ovce je pi*odal vaški pastir France Hemic z Breznice, ko je pasel na Žirovski planini, ter bil že trikrat zaradi tatvine kaznovan. Škode je s tem napravil 40 kron. Obsojen je bil na S mesecev težke ječe. PRIMORSKE NOVICE. Stavka grozi pri Lloydu. Iz Trsta poročajo: Kurjači pri Llovdu zahtevajo 20% izboljšanje plače, sicer stavkajo. Tudi strojniki so podali spo menico, v kateri zahtevajo izboljšanja. Ravnateljstvo je odgovorilo, da je treba prej počakati poganj z vlado Bati se je, da na vseh ladjah naenkrat ne izbruhne stavka. Vre tudi med delavci v luki, da celo med kapitani je opažati gibanje za izboljšanje materijelnega položaja. ŠTAJERSKE NOVICE. Odveden deček. Pred let je izginil zakonskima Maver, ki živita sedaj v Celju, za sina sprejeti 141etni Štefan Sezan. Zadeva se je spravila celo v državni zbor. Pretečem dni pa se je deček našel v kneževini Liechtenstein Dečka je odvedla učiteljica Friderika Biichl, ki je imela nad krepko razvitim dečkom posebno dopadajenje. Ves ruš «ra je skrbno skrivala. Sedaj je de-ček že pri svojih stariših v Celju, a proti učiteljici se je pričelo kazensko postopanje. Tatvine na Pragarskem. Preddela-v. e Mlakar je z več delavci prelagal j vagone na Pragarskem. Dvajsetletni j skladiščni delavec Žitnik iz Črešnjev-|.-a je zapisa val, delavec Babšek pa je i plombiral vozove. Ko je Babšek plom- j hiral v temi voz, ki je bil namenjen •v Ljubljano, je začul šum pod vozom, j namenjenim v Zagreb. Babšek je za-jupil kedo je pod vozom, nakar je iz-| ix>d voza zbežal neki človek ter bežal | i'-ez njive. Babšek je letel za njim in i r.i vjel v osebi delavca Žitnika. Yr-! uivši se je Babšek celo zadevo pove-jdal delavcema Kaleju in Vrbeku. Ži-jtnik pa je tajil in obrnil ostrino, češ, I da je Babšek hotel krasti, on ga je ! pa pri tem zasačil. Nastala je vsled te ga velika preiskava. Ker so pa pri Žitniku našli več reči, ki so gotovo bile vkradene južni železnici, se je dognalo da je bil Žitnik resnični krivec. Obsojen je bil za vse to in za obrekovanje na 13 mesečno težko ječo z vsakomesečnim postom. HRVATSKE NOVICE. S krvjo pisana knjiga. Friderik Veliki je dal Friderika pl. Trenka, sorodnika znanega vodje pandurov Franka Trenka zaradi ljubavnega raz merja napram njegovi sestri Amaliji okovati v železje ter vreči v ječo v Devinu. V ječi je pisal Trenk 200 strani obsegajočo knjigo s svojo krvjo. Knjigo je posvetil svoji oboževani princezinji ter v njej opeval svojo vročo ljubezen; nadalje pa je tudi obširno razložil svojo tužno usodo. Potomci Trenkove rodbine so kupili pozneje to nenavadno knjigo za 5000 mark. Pede-nj človek, laket brada. Oseško redarstvo je prijelo nekega Leopolda Martina, tvoraiškega delavca zaradi potepanja. Ta Martin ima brado dolgo 140 cm., a je drugače majhen človek, slabe postave. To svojo brado nosi v klopčič zvito in z vbadalkami speto, da mu ne dela posebnih sitnosti Poskušen samomor. Na Sušaku pri Reki je skočila v morje 191etna služkinja Marija Šuštar s Kranjskega. Vendar so jo še v pravem času rešili in prinesli na suho. Vzrok samomora .je neka ljubavna afera. RAZNOTERO STI. Plesna zabava s krvavim koncem. V neki gostilni v Budimpešti so se sprli na plesu pijani kmečki fantje z policaji in stepli enega izmed njih de krvi. Vsled tega se je poslužila policija orožja in sreljala : nevarno ranjeni so trije kmetje dva lahko. Velik zločin. V Gvulain na Ogrskem je bila vzela v varstvo udovljena Ivana Linke svojo umobolno svakinjo Marijo, da bi dobila za to po njeni smrti od zavoda za podpiranje sirot 1000 kron nagrade. Linke je imela svojo svakinjo v hlevu zaprto že osem let in ji ni dala ne obleke, ne primerne hrane ne ležišča. Zadnji čas so našli orožniki umobolno žensko na pol oblečeno in ležečo na pol gnili slami v hlevu in polno vse mogoče mrčesi. Povejte, je to človeško srce ? Nesreča pri poročnem streljanju. V Mezopetri na Ogrskem je kmet Matija Hort pri nekem poročnem slavju tako nerodno mahal s samokresom, da se je ta sprožil in zadel njegovo ženo, ki je bila na mestu mrtva. Princ in pevka. Princ Evgen, tret.'i sin princa Oskarja švedskega se poroči z neko švedsko pevko in se odpove vsem pravicam do prestola. Pet otrok je umorila v Parizu S7c> jim prijateljicam na jako skrivnosten način gospa Janette Weber, proti kateri se je pričela sodnjiska razprava. Pivovarne v Italiji so sklenile u-stanoviti trust, da pivo podraže. Arhivar je pobegnil. Iz Frankfmta poročajo, da je pobegnil mestni a-.iii-var v Mecu bivši abe Paulus iz strahu pred svojim nenravstvenimi početji. Odlikovani moravskj politiki. Radi sprave na Moravskem je cesar odlikoval: deželnemu poslancu Hugonu Fuxu je podeljeno plemstvo, odlične redove so pa dobili Začek, dr. Perek in dr. Sachs. Perzijski šah se je izjavil za popol-nosvobodo časopisja. Kedaj doživimo kaj tacega od hrvaške ali — bosanske vlade ?! Obsojen sodnik. Sodni svetnik Blu-menberg v Beuthenu je bil zaradi sleparij, poneverjenja in drugih hudodelstev obsojen v petletne ječo. Novo oboroženje v avstrijski armadi. Vojna uprava uvede še letos pri vsaki diviziji poseben oddelek za puške na stroj. Vsak oddelek dobi štiri take puške na kolesih in 12.000 patron. K vsaki puški se priprežejo štirje konji. Pri vsakem oddelku bodeta dva častnika na konjih in dva podčastnika. Pasiv na resistenca zdravnikov. O- krožni in občinski zdravniki na Niž-jeavstrijskim so vsopili z današnjim dnem v pasivno resistenco, ker jim je vlada odklenila zahteve glede preskrbe za starost. Deželni odbor je sklenil uvesti kazensko postopanje proti zdravnikom, ki bi ne hoteli zdra viti reveže v. Kotel se je razpočil v Marienbergu. pri Moravski Ostravi. Trije kurjači so ubiti, štirje delavci pa hudo ranjeni. Madjarska romantika. Dijaki v Sze gedinu in Veliki Kaniži so si ustanovili roparski družbi. V Szegedinu je bil poglavar neki izključeni dijak, a klub je štel 40 članov. Sprejet je mogel biti le kak mladenič, ki je doživel že kako romantično afero. Klu-bovi člani so izvrševali razna nasilja ter jemali denar, posebno otrokom pa tudi kradli so po noči. Denar so v klubu zapili ali izdali po beznicah in slaboglasnih hišah. Nekega dečka, ki jim ni hotel dati denarja, so nevarno obstrelili. Italjanska kraljica Margerita je kupila v Bolonji hišo, v kateri stanuje najslavnejši živeči pesnik Italije Car-ducci. Plačala je za hišo 60.000 frankov. Kupila je tudi rokopise in pesnikovo knjižnico. Redka vest. V Javovu je bilo nedavno po časopisih čitati sledeče obvestilo: Gospod in gospa Edvard Mo-nod naznanjata žalostno vest, da jima umrla zvesta služabnica Marija Thomasetova, ki je zvesto služila naši rodbini 76 let. Umrla je stara 89 let. Nove znamke v Švici Švicarski zvezni svet je sklenil, izdati nove poštne znamke, na katerih bo slika Tel-lovega sina. Kakšno kri ima maroški sultan v žilah. Nemec dr. Geuthe, ki je bil lani umorjen v Maroku, trdi v svoji knjigi o Maroku, da ima sedanji maroški sultan v svojih žilah tudi nekoliko nemške krvi (zato mu najbrže cesar Viljem tako vztrajno vsiljuje svoje prijateljstvo 1) Praded sedanjega sultar na. Mullah Abdullah, je kupil v 18 stoletju neko Sagitto iz Hessena za sužnjo ter jo napravil pozneje za Četrto svojo ženo. Rodila mu je poznej- ! šega sultana Insida, ki je vladal od ■ 1790 do 1792 in od tega rodu je sedaj ' Še sultan Abd-el-Azis. | --- i Kje je MIHAEL VALENTINČIC, I po domače Heblerjev? Doma je iz j Bače pri Podbrdu na Primorskem Star je okoli 30 let. V Ameriko je prišel še le pred kratkem. Na slov naj se blagovoli naznaniti: Uredništvu " Glasa Naroda". (16-19—2) JOHN VENZEL, 101? E. 62nd St., N. E., Cleveland, O. Izdelovalec (kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popra vi jen je harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80. (10-2—IO-S'06 v d) POZOR, ROJAKI V KANSAS CITY IN PITTSBURGU, KANS., TER OKOLICI! Priporočam vam svojo veliko zalogo zimskega in letnega, vsakovrstnega, najnnejega importiranega sukna. iz kterega izdelujem v svojej lastni delavnici obleke natančno po meri, najnovejšega kroja in po nizkih cenah. Prav toplo se priporočam cenjenim rojakom v Pittsburgu, Kans., in okolici, ktere bodem obiskal koncem fe-bruarija a'i začetkom marca t. 1. Tam -e bodem nimlii kakih S dni in rojaki bodo imeli najlepšo priložnost naročiti si obleko za spomlad in Veliko noč. Rojakom jamčim za točno in hitro postrežbo. Jaz tudi ne zahtevam od nikogar ikakega predplačila in v slučaju, da bi kedo z obleko ne bil zadovoljen, mu jo prenaredim na svoje stroške, ali pa vrnem denar. Za obilen obisk se priporočt JERNEJ PREBELIČ, krojaški mojster, 204 X. James St.. Kansas City, Kans. (15-2—1-3) Kje je GEORG AIZLER? Rodom je iz Bavarskega (Nemčija), govori nemško in. anglezko ter se ga lahko spozna, ker mu manjka nekaj desnega ušesa. Ta mi je odpeljal mojo soprogo. Leta 1902 sta bivala v Luhrig, Athens County, Ohio, in od tam neznano Ikam zginila. Kdor iz med cenj. rojakov mi naznani njegov naslov, dobi $5.00 nagrade. — Frank Delapetra, P. O. Box 41 Stoneboro, Mercer Co., Pa. (15-2—1-3 v d) Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Ciiieagi, Iii.. kakor tudi rojakom po Z jed. dziavah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago. III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno u ležalo Atlas* pivo, izvrstni whiskey. iiajboija vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in ijjrtJna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem d^bro postregel. Za obilen obisk, se priporoča 4 Mohor Mladič, $ 617 So. Center Ave., Chicago, IlL ^ Tli Tf "gj1 7T JOHN KRACKER *mSt Hair St., Ckmtan*, O itrn »ti? iMh t** # «; I i ? ■: « i k i! J 3 \ U ■ v, »n f 3 w % l * f! ft T! rE ^in? f H fc | ha S i fe1 t i ^ ljkr^.jlo' ju a i aK UCl sv Sir ihove^a lismo kp-rrn modrosti !sosa sina / 13. peglavju na 19. strani. 1 a rir< U j 2 c bro, cU s? zapor-ni naše ljudstvo, kajti ako je komu na svetu potreba nauka o čava;.ju i^lravj.i, j - v prvi vrsri to naše ljudstvo, katero navadno še le takrat ijce 2-lraviiist:e i>omoci, ko Li \_____> Lolje }>oklicati duhovna. Blag-o:* cmemti, L-aU^rij^ ^di-uv, a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi in dragim. Zdrav človek trden i:i vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed in pijača r.ia cliči i i dob mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne pogreša ier je popolnoma srečen i i zadovoljen. ^ . ^ Zator:?j i-ojnlci ! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se sar^o na: , Dr. E. C. Collins Medical Institute Kajti znano Vam <\i \1 en vCAu% liateri Tam garantira in vas v resnici 10. vi i dopoludneiz pristanišča št. 42 Korth Itiver, ob Morton St, N.l. La Bretagne 22. febr. 1906 *LA SAVOIE 29 marca 1JK>»3. •LA TOtJRAINE 1. marca I90{i • L A TOURAINE aprila 19<>{j. La Gascogne 8. marca 1906 »la LORRAINE 12. aPr. 1906 •LA LORRAINE 15. marca 1906 La Bretaime 19. nj.r. 1906 La Bretagrie 22. marca 1906 Parniki a zvezdo zaznamo vani imajo po dva vijaka. M. W. Kozm It^ski, generalni agent za zapad. 71 Dearborn St., Chicago, 111, Mq |nf| zahvalni c dobivamo vsaki dan, ktere priobčil j em o ]>o liU I UU časopisih. Zahvalnice dobivamo od onih, ki so si pri nas naročili najlepši spominek iz Amerike, ker so se prepričal}, da pri nobenem urarjn v celej Ameriki ne morejo dobiti takih rečij uiti za deset dolarjev, kakor na primer : Ura s 15 kameni, dobro idoča in trdo pozlačena s 3 pokrovi in za katero pismeno jamčimo 15 let. Zraven tega fino pozlačena verižica in prstan z lepim kamenom poljubne veličine. Vse to stare pri nas samo 4 dolarje. Rojaki, ki še nimate take ure naročite si ono takoj pri nas, ker se Vam tako lepa prilika ne bode v Vašem življenju nikdar več ponudila. Pri naročilu pošljite v pismu en dolar, a drugo plačate na ekspresu Denar se vrne, kdor ni z blagoiu zadovoljen Naš naslov je: NEW YORK WATCH COMPANY.^ 447 E- 87th Street, PSfew York. BABI talafom kadar locpti ma kak« postajo v New York in n« veš kak WtUL k FIAIIX lAKSES-JU P«klKI iWvilk* S795 Oortlandt, V Zali. (Nadaljevanje.) Pustila mi ni ničesar — samo sramoto — ti moj ljubi Jezus pa kakšno sramoto! I'uv-.od >o se mi smejali in fH»vs<>d mi privoščili veliko to nesrečo. O>talo mi je tudi dekletce; o-troka mi je pač pustila. Prav tako, kako je mene moja mati pustila v klo-nici v Vinharjih! Otroka mi je pač pustif»r Psf iWjar ne mislite, da sem ga vrgel />;>d klop ali ]»od kap pred hišo! I i. »g ne daj! Bil mi je to najlepši dar, ki ml ga je mogla pustiti žena. Božji tWugo>lo\ mi je pu>tila s tem otroči-rkona, in rečem vam. nikdar se nisva ločila s to živalico. Ce sem delal na nji vi je bilo dekletce pri meni; če sem sekal v bost i, je bilo dekletce pri meni, sem nosil živini v hlev je lezlo dekletce za mano! Po materi ni dosti vpraševalo v nedolžnosti svoji; skoraj jo je | to zabilo, tembolj pa je rado imeio mene. Kaj pravim, rado i-nielo — naravnost ljubilo me je, kakor ljubi otrok pravega svojega očeta! Pravi blagoslov božji je bilo zame to otroče, in zaradi njega sem odpustil ženi vse, čisto vse. Srečo sem imel pri hi>i. in vs<- mi je šlo po godu. Tista kravica, ki sem jo bil kupil v mestu, mi je storila nekaj mesecev pozneje dva teleka. in oba sta živela in se dobro redila! Vidite, takšno srečo sem imel! No. dobro! Kna reč in druga, minilo je leto. in minilo je zoj»et leto. Dve leti sta skoraj m in i I i. in bilo je nekamo okrog svete Uršule. Zvečer je bilo. in večerjo sem kuhal pri ognjišču. Ker ni bilo žen>ke v hiši. sem moral kuhati sam. Bil sem gospodar in gospodinja obenem. Pojemal je ogenj v peči. in hitro sem skočil po veži k skladanici pred hišo, da prinesem še nekaj su-hljadi in jo vrženi na žerjavico, da bi se hitreje skuhala večerja. Otroka pa sem bil že preje napasel, in spal je že tudi. Pred skladanico na tnalu sem imel kup posekanega brezja, da ga razža-gam i:i razkoljem za zimo. Ko stopim na tnalo, je sedela ali prav za prav čepela na kupu ženska — beračiea, ki je bržkone prosila prenočišče. Tako sem si mislil in dejal: 11V božjem imenu, mati, le pod streho! Pozno je že, in kam bi hodili sedaj drugam nego li k meni?" Naložil sem si suhljadi v naročaj. "Tine", je zastokala, "Tine, jaz sem!'' Križani odrešenik sveta, kako sem i se prestrašil J Suhljad mi je padla na tla, in izpregovoril nisem ni besedice, j Pa nie je skoraj obšlo veselje, in mi slil sem si: "Glejte, vendar je še prišla — k meni in k svojemu otroku je prišla". Pa kakšna je bila in malone v raz- trganej obleki! Taka je bila, da bi se bil najrajši razjokal. Pa sem takoj iz-pregledal kako in kaj. "Lenčika", sem dejal; "Lenčika ali te je tepel?" "Oh, pa hudo!" je zajokala. "In stradala si in hudino si preganjala?" "In naposled me je pustil in drugo vzel!" "Ta slepar, ta slepar!" "Od ondod sem se preberačila in pieprosila do semkaj, da vidim še enkrat otroka in da tu umrem!" "Kaj, umreti si prišla? Ali si pametna, ali si brezpametnaf Dober človek sem in precej bodein jezen, če iz-pregovoriš še kaj tacega! Umreti! lepa bi bila ta! Saj nisi prišla k zverini saj si prišla k svojemu možu in k svojemu ctroku! Koliko grehov nam more oprosttiti Bog, pa bi jaz ne o-prostil tebi enega! Le vstani in v Boga zaupaj!" i Poskušala je vstati, pa ni šlo, takoj je zopet zlezla na brezov kup, tako je bila slaba. i "Nič ne mara j, skuham ti prežgan-j ke, in jajec ti nabijem vanjo, da se takoj zopet preživiš. Ker si slabotna, {pa te ponese m, prav rad te ponesem!" j In vzel sem jo k sebi ter odnesel v! hišo. Ti moj Bog bila je lahka kakor j jesensko peresce, da je malone nisem j , Čutil! V hiši pa sem jo posadil na klop za mizo in luč sem ji prižgal ter ^ jo tolažil: "V imenu našega gospoda j I Jezusa si zopet prišla v to hišo, in vse nama bodi oproščeno, kar sva zagrešila skupaj in posebej!" In odhitel se ni ji kuhat večerjo in pripravil sem ji prežganko, kakor si ne morete misliti boljšega na svetu. Tn jajec sem ji natolkel vanjo, da bi jih bil moral jesti sam rimski papež; če bi jih mu bili skuhali v največji bolezni! Postavil sem skledo prednjo, ali jesti ni mogla. Najboljše prežganke ni j mogla jesti, in ko je tisto težavno so-pla, sem videl v hipu, da mora biti bolna prav zelo bolna. Postlal sem ji posteljo in ji prevle-kel ležišče z belimi rjuhami, ki so bile spravljene v skrinji, da bi jih imel, če bi prišli z Gospodom k hiši. Danes pa sem jih vzel za njo; tako bi vsaj čutila, da ni pri tujih ljudeh in da smo jo radi imeli. Brez moje pomoči bi niti ne prišla v posteljo. Takrat sem še le videl, kako jo je bilo vzelo življenje: bila je koščica pri koščici in drugega nič! "Torej tepel te je!" sem dejal. "In usmiljen ni bil s teboj?" '' In drugo je vzel in mene je zapodil!' Sedel sem k njeni postelji. Zamežala je in mirno ležala nekaj časa. Gledal se ji neprestano v upali obraz, in tako se mi je smilila, da vam ne morem povedati kako. Naposled je izpregovori-la: "Tine, prinesi mi otroka!" Moj Bog, otroka sem bil popolnoma pozabil, in moja dolžnost je bila, da bi ga ji bil prinesel takoj! Pa me je morala naprositi! Odgovorim: "Takoj ti ga prinesem, in videla bodeš, kako je dekletce zrastlo v tem. In zdravo je tudi! Hvala Bogu, zdra\o je tudi!' Prinesel sem ji otroka. Revče se ni moglo prebuditi, in ko sem ga prinesel k postelji k materi, tedaj mi je zopet zaspalo v rokah. "Vidiš jo, Lenka, taka je", sem izpregovoril, in dobro sem ti jo zredil. Vesela si jo lahko, jutri te že spozna in vesela te bode, kakor sem te jaz vesel še nocoj!'' Dolgo je gledala otroka, ki je z glavico dremal ob moj->xn rameni. Potem pa je zaječala: "Daj mi jo v posteljo! Ustregel sem tej želji in položil o-troka k njej v posteljo. In pritisnila ga je k sebi, kakor bi se bala, da ga ji zopet ne vzamem. "Na peč pojdi in zaspi! Jaz bodem tudi zaspala!" je dejala. "Prav", sem si mislil, pa zlezem na peč, in če bode hotela kaj imeti, pa me že pokliče". Kes zlezem na peč in sem tam ležal že precej časa, ko me pokliče: 'Tine!' Bliskoma sem bil pri njej. "Tine," pravi s slabim glasom, "daj mi roko in reci, da nisi več hud name!" "Nič več, Lenka nič več!" Podala sva si roko in na to sem zopet zlezel na peč. Čudno, pa vendar resnično, ubranil se nisem zaspancu in skoraj sem zaspal. Bilo je pozno po noči, ko me je zbudil otrokov jok. Skočim s peči in k postelji. Deklica se je zvijala in hotela vstati. Pa ni mogla ker se jej je oklepala koščena roka materina, kakor da je od železa. Lenka pa je ležala mirno, in nekamo polno in debelo so me gledale nje oči. Ko sem pristopil, da bi ji vzel jokajo-čega otroka, je bila tista drobna, koščena roka trda, da sem imel posla-. preden sem izvil otročička izpod nje. Saj veste, prišla je k meni umret! Bog SUŠICA je izmed vseli boleznij najbolj smrtonosna. Do cela ena sedmina vsega, človeštva umrje za njo. To je nevrjetno število, vendar je dokazujejo življenake statistike. Lahko te zadene jetika, če ne boš kaj storil za tisti tvoj kašelj, Izženi kali te Strašne bolezni in okrepčaj svoje telo z rabo Severovega balzama za pljuča Že četrt stoletja je lajšalo in popolnoma zdravilo bolnike od prehlada, kašlja, naduhe, vnetja dibal, in vseli drugih pljučnik boleznij. Cena 25 in SOc. "Trpel sem na strašnem prehladu, ki mi je kradel spanec pO noči. Bral sem v 'Gazeti Polski' o Vašem balzamu za pljuča, in posledica je bila, da sem že popolnoma ozdravil, dasi je marsikdo trdil, da ne bom nikoli več zdrav. Zares, to je neprecenljivo zdravilo. THOMAS MIS, Kewaunee, 111. T^- 4*1 a "nf^l^ prepojen s Severovim oljem sv-. Gotharda in porabljen XVOS Iiarieie, j,rj spablinah, obdrgnenjili, trdili udih in opeklinah, bode olečil vse te nerediiosti in še mnogo drugih. Hodi moder in imej vedno pri roki tako steklenico. Ona 5Uc. n " - 'R/^il-no -nčira bo komaj hodila okoli in opravljala svojih sto in en opra--PQlllcl ^cIlbKci ter ne i)() hotela priznati, da je bolna. Za ženske bolezni v vseh .s I n raj ih ga ni boljšega zdravila kakor je Severov regulator zi ženske. Cena $1.0«. I I n y _ _ fomnct Javna tajnost je, da zdrav želodec 6krbi za dobro prebavo javna T^jliOSL. jn torej dobro razpoloženje. V vseh slučajih hude dispep-aije, vnetja želodca, neprebavnosti ter slabosti želodca ojači se s Severovo šelodčno erreueico. Cena 50 cts. in f 1.00. J I n 1 o vrr^V^rVl se lahko povzroči po nevralgiji, zabasanosti ali prehladu v glavi VjlaVODOi aii p;l vsled kakega drugega nereda. Naj bo vzrok kar koče, Se-verovi praški zoper glavobol in nevralgijo vam bodo dali olajšanje. Drži si glavo jasno s šatuljo takih praškov. Cena 25 cts. V VSEH LEKARNAH. ZDRAVNIŠKI NASVETI BREZPLAČNO. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS !0Wfi mi je ni bil namenil, in umrla je prvo noč, ko je zopet stopila pod streho mo je koče! Gospoda ji nisem klical, ker nisem mislil, da je že tako pri kraju. No, pa je umrla spravljena z mano in s svojim otrokom. In vsako nedeljo molim k vseusmiljenemu Bog-u, da bi je ne sodil ostreje, nego sem jo sodil jaz, ki sem bil vendar nje mož, nje pravi zakonski m o 2. Vidite, to je povest o mojem zakonu! No, dobro!" Molčali smo vsi, in še žalostni Miha, ta največji malopridnik mej nami si je brisal skrivoma z rokavom oko. Dober človek je bil Tine, in vsi smo čutili, da jih je malo na svetu, ki bi se v takem slučaju vedli tako, kakor se je vedel šepasti Hiščar! "Vidite1', je izpregovoril, * 'tako sem bil oženjen! Sedaj pa poglejte mojega dekleta! Brhka je kakor srna v Zali in že nekolikokrat bi se bila lahko omožila prav dobro; pa se ni hotela, ker hoče ostati pri očetu! Tako mi Lenčika še iz groba plačuje mojo ljubezen, in nikdar se še nisem bil pokesal, da sem jo bil vzel! No, dobro! "Kaj pa z onim v Ameriki; vpraša gospod Andrej; "ali si dobil kaj poročil o njem?" "V Lučinah ste", odgovori Tine, zatorej ne veste, kar je pri nas vsakomur znano. Prihajala so poročila, da si dela denar in da se kar valja po dolarjih. To je bilo od pričetka, potem pa leta in leta nismo slišali nič. Jesensko jutro pa se ustavi tam doli pred hišo našega debelega župana tisti zna ni ubožni voziček. Na vozičku je sedel birič in tik njega raztrgan umazan človek zabuhlega obraza. Ugibali in ugibali so, kdo bi bil, ker sam ni hotel govoriti. Iz spisov, ki jih je nosil birič seboj, pa so končno vendarle izvohali, da to ni nihče drug nego Pečarjev Miha, ki je nekdaj nosil srebrno verižico na zelenem telovniku in tri murčke v ušesu! Sedaj pa je- berač in kakor veste, opešale so mu vse moči, tako da mora prosjačiti od hiše do hiše, če hoče živeti. Vsako leto enkrat največ dvakrat, pride tudi k meni da prenoči pod mojo streho. Nikdar mu še nisem ničesar očital in sploh ne govorim ž njim. Na klopi pri peči mu dekle postelje, da lehko leži. Tudi deklica ne govori ž njim, in tudi ne vem, če ji je znano, da je ta berač pravi oče njen, in je njeno mater prezgodaj spravil pod zemljo. Kadar pa odhaja, tedaj mu skrivoma vselej kaj potisne v roko, meneč, da tega ne vidim. Pa dobro vidim, a ne rečem ničesar, ker mi je všee, da je dekletce dobrega srca. In videti bi jo morali, kako jo gleda ta potepuh! Kar z očmi bi jo rad pogoltnil, ko se — brhka kakor srna v Zali — suče po hiši, kadar pospravlja po večerji. In za ves svet Delavci na prostem izpostavljeni mrazu iu vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehati ju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller. ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. ill V vseh lekarnah, 25 T I ^in 50 centov, ali pa pri ^r izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. bi ne hotel imeti njegovega srea v sebi, ker vem, da tipi, da preklensko trpi, kadar jo gleda takisto! No, dobro Nekaj časa potem Tinče še pristavi Mi vsi, ljubi moji, se vedemo časih, kakor bi ne bilo Rosra, in vi, gospod, ki nas kličete semkaj v Zalo na love, menite fuintam, vsaj tako se pripoveduje, da Boga res ni! Nikar, nikar ljudje božji! Bog je, in kar je najbolje, Bog je nad vse mere pravičen! Sedaj Vam pa ne izpregovorim ni besede več. No, dobro!" (Dalje prihodnjič.) CARPATHIAN CUNARD LINE PARNiKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJNJEW TORKOM, fARNlII IMAJO JASO OBSFŽEfl POKU IT PROSTOR Ai C&OVU ZA SETAN4JK POTKIKO* TBET4BG4 RAZ BE Dr odpluje iz New orka dne 6. arca.'^ odpluje iz New York a dne 20. m;»ivu. odpluje iz New Vorka dne a-___________pri la. tfLTONIA, 8LA TOKIA m PAN rf ONI A so parm la na ava vi laka Ti parni Ki so napravljeni po uajnovojšem kroju in zrlo prikladn %a tretji razred, JEDILA er» dobra in potnikom trikrat na pc po8trfežen& Vožnje listke prodajajo pooblaščen Agentji in The Gunard Steamship Co., Ltd., BroadHew Xsrk* 126 State St. Boston 6? Dearborn st^ Ghicaarv SLAVIM Cenjenim roiakom naznanjam, da so 1 Iiarmonike, ktere jaz izdelujem, v Washing-tonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Naj topleje se priporoča John Golob, Joliet, 111. --------, Domače oodietie.i Vsak Slovenec ali lir vat pij« naj v korist svojega zdravja "Triglav" zdravilno grenko vino in ' Ban Jelaeič gren-čico" ktero je vse narejeno iz pristnih zelišč; in pravega vina. [ Dobi se pri: "Triglav Chemical Works'5, j W.'IStH St., I u iJ i ...■iia.iiH.nm biuht liiri"—■ ituli; I Me prezreti! Slika predstavlja uro z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16", in je jamčena z« 20 let. Kolesovie je na jr>olj§cf:a ainerikan-skega izdelka EiX,IN, WALTHAM ali SPKINGFIELD NA 15 KAMNOV ter stane samo $13. OO Za obilne božične naročbe se zahva-g ljujem in naznanjam, da ostane le še nekaj časa ta izjemna cena kakor je .j bila za liožič. ^ Spoštovanjem se priporočam i 4 M« Pogorele, 1IU Hey worth Building Chicngo, 111. QpAwn*, '-deate »»-bier nra i« dobiti po ■varoji c«Di tnanJEe g?rpe "6th »iic-* In reČje relikostiul8th sise ' gospode Naslov i ■ ri] ravnvjHa in najcenejša parooro«ina ^rta v j* LjatlJano id ejiloli na Slovensko. Železnica velja do Ljtib[ f Ijane le 50 "centov- Potniki ilospo isti dan na parnik. | ko od doma gredo* « w Železniške cene iz New Orleansa so zelo nizke na vse strani. protitrustna pivovarna družba ===== v Clevelandu, O. ===== Tari iz ntjboljfiesa amerikaoskega sladu in iz importi-ranega češkega hmela Iz Zatca pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval drn-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko piro "Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas osvobojojejo od trostovega jarma. Nada pivovarna nahaja se na TTw.: a ;.ro t.i gospode z zl-'.tom prevlvC.no in dvo i>inii poicrovi, velikost 10", 'n jt; \mtzn za 20 [el, Koleso\ je n \jboljšega ame- rik.tnskega izdelka Ulgln ali Sprinj;ilelLl nu IS kumnov. lilago se pošilj? n« zahf^o «r. stane sedaj sanio $13.00. Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem Jacob Stonich, Chicago, IU* J Cuy. Phone Cent. 1619 Bell Phone: South 143 THE STANDARD.BREWING GO. izdeluje najboljšo vrsto piv3. 137 Train St. Cleveland, O« ■