St 34.
V Gorici, 21. avgusta 1885.
XV.
„Sofia" izhaja vsak petek in velja. po pofiti prejemana :iii v florin mi rtom poSiljana:
Vse leto.....f. 4.40
Pol Ieta    ......,.- id-
Citvrt Ieta...... t.M
Pri ozuauilik hi liilco tudi j-n ..jk-tlunicalt" se piacuje za liavadm* iris top-no vrato:
8 kr. Le se tiska I kni»
Za vmV erkft  no proatorn.

SOČA
Posamoznft Stevilke w doblvajo po 8 kr. v Niliakarnirak v gOBposki alici lilixu ..in»h kn»ii", aa starem irga in v nniixki ulir.i lei- t Trstu, via Ca-i Kcrnin, 8.
''"!'J:: 'iaj blagovoljiio poSiljajo. sinidiiisjvii ..Roiie" v florid na Travnikn 16; I., navoimina pa opravnifitvu „8b&6'* Via della Croce fit. 4. II.
Kolcopisi so no vrafiajo; dopiai naj se blagovoljiio fraiikujcjo, — Dclalccin iu driifdm nepremnenim se narofinhm ssni-2.it. sikoko oglase pri oprftyniatvu.
VAB1L0.
Prav vljudno vabim vse moje p. n. voiilce * c. k. okrajnega glavarstva Tominskega k javne-mu sbodu v Tomtit dne 30. avgusta 1885 ob M'/t uri - predpolne* da pozvcm njihove 2elje glede mojega postopanja v dr&avnem zboru.
— Shod bo ? dvorani g. J o 2 e f a De-vetaka, iupana tominskega.
V  Gorici 6. dne avgusta 1885.
Z odltfnim spoistovaiijem.
Dr. JOS. TONKLI m. p.
Znamenite najdbe v Selu aa Vipavskem.
V  Selu pree^ za eerkvijo stoji hlev sedanjoga podzupana Antona Berbuca, katerega jo poseatnik soda] jel Siriti. 0 priliki, ko so kopili za tomoljno zi-dovo, naloteli so dolavci na atarodavn© grobovo in kostnjake iz riraske dob©. V prostoru, za kl©v od-menjeuem, naali so tri kostnjake, pred glavuitni vrati cotrti, nii© pa se pet;. Nad glavo onega mrtvoca, ki jo pred glavnim uhodom, bila je ploaca (akrilja) brez napiaa, za ©repiujo, katera je in dobro ohranjena, pa pel rimakih denarjov, stirje jednaki, poti odprejlnjik razlicen, Na dolenji strani pod hi&o podzupanovo jo Se sedaj videti pol groba iz kamnitih ploSSic brez napiaa; tudi tukaj so dobili rimski detiar. Vsega do sedaj najdonoga denarja je trinajst koaov iz prvega do tretjega stoletja po Kristovem rojstvu. Mrtveci M6 tore] tukaj okoio 1600 let Nekateri drobiz je prav dobro obraojen, na jednem se prav lehko clta: Jmperator, C. A. Diocletianos, P..." in na drugi Btrani „Genio populi romaniV Tudi novci iz dobu Marka AvreUja,* cesarja Proba so primerno dobro o-hranjeni. Jeden omenjenih denarjev kovaa je Ml v Siskn, drugi v Ogleji, pri tretjih ni mogoce vefi spo* zuati, kje so bili narejeniv
LISTEK.
Slovenski potniki na Dunaji.
Na Dunaji, sredi avgusta meseca 1885.
Imeli amo slovenske in hrvaske potniko mej nami Lez praznik vnebovzetja M. D. 0 peti uri zju* traj cakala je ui© slovanska naselbina na Dunaji dra-ge goste iz juinih alovenakih pokrajin na juzni po-staji; ker se je vlak nekoliko zakasnil, dospeli so se 1© 6b 7. uri. & dr. Lenoch, izmej voditeljev tukaj-injih Slovanov, pozdravil je s krepkimi, sronimi be-Bedami doale Slcence in Hrvate, ki jih je skupaj bilo 86. Z GoriSkega prislo je Seat gospodov: nas Blavni Gregorci6, g. deielni poslanec Kova6ifi, 66. gg. znpnik Golja, Tikarja Prvanj© in Fon in Se drug go-spod, <5egar ime mi zdaj ni v spominu. Posebno ve-selje vzoudilo je to, da je prisel nljubljenec sloveu* skega naloda", 6. g. Simon Gregorfiic s potniki. Eo je zastopstvo akademiSnega drustva „Slovenijett svo-jega castnega clana Gregor5i6a pozdravilo, izrazil je alavni pesnik stoj© veaelje, da ga slovenska mladez spoStuje in disla. Da, slovenska mladina je spoStljivo ndana velikemn pesniku, ker ve, kaj je on sloven-skemu pesnistvu in narodu, ker cuti in nosi v sebi vzore, ktere on izliva v tako krasno posodo!
Z juzne postaje slo se j© „v mesto"; v malih oddelkih razkropila se je druzba v razn© hotel©, kjer se je gospoda ocedila; saj so pa tudi bili praini, prav kakor potniki. Ob 9. uri bila je druzba uze copet skupaj in sicer v „Kurealonuu. Kursalon je kriaoo poalopje sredi jednega najlepsih javnih vrtov Jtangmia; <udn w o*n*> ifvatoe pytfe, wvt&MW
Dolavci nasli so dalje jedno dobro pozla5eno broncasto zapestnico (Armspang©), kakersn© so Bim-Ijani dujali lo mrlicem, broncasto in posrobrnjeuo aklepe (ring©), jedno lelcarbo z opeke, kakorln© najf ddl navadno v rimskih grobih, in noL z zelo/.a. Vo-rodostojne pride pripovedujejo, da so s© naSli o dru-gih prilikak v takozvani ^B^atelovci* Berbniovi grobi % opeke, lonci in meci, a ne poznajofii starinsk© vred-noBti omeujonih redij zavrgli so jih dotieniki.
Da so tedaj v Selu rimski grobovi, da se jih najde tarn so v©6, o tern ni dvombo. VpraSanjo na-stan© I©, kaj je bilo v Selu, rimska postaja all kaj ? Znana je rimska postaja v Rubiji (ad pontem Sontii), dalje ona v Ajdov^ini; v6 s© gotovo, da jo bila vmes Se jedna postaja, a kjo ? to ni znano. Ta postaja zvala se j© „ad forniouloa" (pri opekarnicah) in je bila najbiio v sedanji Bukovici ali pod Prvaeuio, mogo(5o pa da so Kimljani ves okraj tako zvali in da je bila postaja v Selu. Vsekako zgodoviusko pre-znnmonito go to najdbe, posebno c© pomislinio, da so naii kmotjo mo^o in druge jodnako rodi v©5krat zo naili tudi na Bolakom paioiku, na Sovinu.
Legalizacija.
Is gori§ke okolico.
Po dezeli i© vedno urejujo sodnijski uradniki zomljisko knjige. 0 tej prilo^nosti tirjajo od lastnikov zemljific kupnili in prodajnih pisem, da i/kaiejo na-tancno svoj© pravice. Pogosto ee prigodi, da lastnik takih izkazil v rokah nima. Leta in Iota j© ze na pos6sti, a to ni zadosti, treba pisma. Sodnik, ki novo zemljiske knjig© napravlja, doticnika navadno posljo k notarju, da se tam pismo pravilno spile in podpi-86. Dobro! Ali s tern so navadno zdruieni strolki, ki so za siromaka-kmeta v$asi prav obSutni. Kar re-voz skozi tedne zasluzi, odgteti mora notarju za delo ene uro. Zato, ker se mi ubogi kmet bolj eraili, kakor tolsti notar, priporocam nasemu ljudstvu, naj prav pazljivo bere v dr. Tav6arjevi knjigp ^Slovonski prav-niktt, zvezek I. (med knjigami dru^be sv. Mohora),
ptecene, kajti pomisliti j©, da najemnik tega poslopja pla6uj© na leto 24.000 gl. najemnine! Popoludne se je se maraikaj ogledalo.
Nekaj gospodov §lo je v „Prater", velikansko ljudsko ietalisde, kjer vidis mlado in staro, moskoin iensko, gospodo in nizje ljudstvo zabavati senarazno-vrstne na6ine. V Pratru j© iivljenjo nepopisno iivah-TiO, ljudij toliko, da se je vtfasih teiko preriti skozi straSno gne6o; sum raznih godeb, Blajntt in kri6a6ev, vabeclh se strasansko neumnimi, vedno enako glase-kirai se besedami v svojo panoramo^ ali Bkomedijo* pa tolik, da dloveka kar glava boli. Kdor Frati-a ob nedeljali ie ni vid«l, ne more si ga predstavljati, 6e se mu tudi najboljsi popis o njem poda. Daai je vse skupaj velika otrocarija in neumnost, ima vender za one^i, ki to v prvo vidi, nekaj zanimivega v sebi, 6e druzega ne, se preprica, da se velikomestno zivljenje izraia vedkxat v malenkostnih zabavah, ter da nizje ljudstvo Se ne more biti tako sprideno, ko ima v takih otrocjih rocek svoj© vesclje. Prater jo zatogadelj na uaSe potnike napravil jako ugoden viis.
Ko se je jelo mra&ti, odpeljali smo se pb tram-vaji v hotel „h krizu", kjer je bila napovedana do-mada veselica za oni veoer, Velike dvorane te gostilne bile so napolnjene z odlifinim slovanskim obemstvom. Pravijo, da je Dunaj Sisto nemSko mesto; ali kraj, kjer se vidi toliko Slovanov, samih izobra^enih Slovanov, zavzemajoSih deloma imeuitne javne sluzbe v njem, taklen kraj ima racunati tudi se slovanskim zivljem, takSen kraj je mcSan; in Dunajoanje dobro ved6, da 6ez kratko in maio se bodo morali ozirati v javnih reoeh tudi na Slovane, osobito na Cehe, ki bo tukaj po najvec' zastopani. Sedeli smo okrog miz, na§i ljubi gostje in mi, tukaj bivajoci, v veseiem raz-^ovarjanjii fe© stops; fa;e ja^nseJjevalo fewoioj
poglavjo „o uknjizbah ali intabulacijahu od 80. Btrani naprej, — zlasti pa „o 1 e g a 1 i z a c i-jahu na 89. in naslednjili fitranoh. Ako se bodo dr-fcUi nitsvetov v tej knjigi, prihranijo ai lahko raarai-kak s krvavimi lo|ji prihraujeni krajcarfiek.
Dr. Tav^ar tam pifio: „Ako ni stvar prava&na, lahko so dotiSno pismo domd nupravi, 6e ^lovek le pisati um6a. Vsak uditelj Vam navadno kupno piimp lahko spige. nZavoljo najmanjSoga kupa, posojila ali „cesionatt pa6 ni treba vsoloj k advokatu ali notarju lotati. Mapravi naj so doma itd.   „Edina atvar, ki ao
„.........___    „___an ovvari
doma napraviti ne da, je 1 o g a I i z a o i j aa. nfci zaoija j© notarsko ali pa Bodniiko potrjonjo, da . ali ta Osoba gotovo pismo v rosnioi podpiiala ali pod-
ija«. ntegali. onjo, da jo ta
krizala. Pri nas legalizirajo podpiae notarji in sodnije. Pri sodniji je coneje. Zivi pa innonjo, da imejo stran-ko aamo pred notarjotn logalizirati, Ho stauujo tak y mestu, kjar jo sodnija. Misli bo todaj, da so ipdnije k legalizaoiji aamo takrat primoraue, 6e ni notarja v kraji, kjer jeaodnija. To nmonjejo napafino, teriaio vkoroninilo valod tega, ker bo bo duijo v tiitlh krajih, kjer j© bil vmesfrm notar, Btranko odganjalo, ter k notarju podile, tfeS da j© Io-ta za legalistaoijo in da »od-nije za tako re6i dasa nemajo. Yaled tega nepoBtav-nega obnalanja sodnij izdalo je sodnijsko miuiitorBtvo due Id. ibbruarja 1872 narodbo, s katero bo na torn mostu pecati moramo. Sodnijski minister razlaga eod-nijam v ti naredbi, da stvar ni brez pomeua, do a© prod Boduijami ve6 kot mogoie logalizira, ker so a torn ravno pjvisa pripravnost zomljifiko-knjiznoga opravka. Sodnije so vsled omenjone uaredbe zavezane, strank©, ki s© zarad legalizaoij oglaiajo, z najveajo pajaznostjo sprejemati; in to v s a k dan v tednu, in Cisto neopraviieno bi bilo, 6© bi Be za sprejemo le-galizaeij kakor pri tozbah doloSili samo gotovi dnevi v tednu. Iz vsega tega sledi :
1.  da sme vsakdo k sodnji priti, ter od nje legalizaoijo podpisa zahtevati;
2.  da nesm© sodnija pri tern niko-ga k notarju zapoditi; in
3.  da morajo sodnije legalizaoijo vsak dan v tednu sprejemati.
Doloeeno j© ie celo, da ima sodnija strank©, ki
petje pevcev ljubljanske 61taluice, tukajsnjega slsvan-Bkega pevskega druStva in gospoda pi. Kreljanovica iz Zagreba, ki je b© svojimi samospevi poBlufialoe lux oLaral.
Pevci ljubljanske 6italnioe zapeli bo „Popotnik pri-dem 6ez gorottinnarodno: BTamBtojiLjubljan'oa,B pesni, ki so se z navdusenjem sprejele. Govorilo so sicer. ni veliko, kor je bila 1© bolj domaca zabava, a kar se je reklo, bilo je korenito. G. dr. Lenoch imel je, kakor zjutraj, prijazen pozdrav doslim bratom; g. Ivan Hribar zahvalil so je vdaljSem govoruisto tako srSno za lepo sprejetje; g. Pukl pozdravil je Slovene©, mej njimi posebno i. g. Gregordica, v imenu tukajSnje slovenske naselbine. Gromovito ploskanjo sledilo je temu pozdravu n© samo od Slov©no©v, am* pak tudi od druzih navzocih Slovanov. Slavno ime Gregordicevo prestopilo je vie davno ozk© mej© *o* venske domovine, poznajo ga na Geskem^ na Hrva- -skem, tudi Poljaki in Rusi ved6 o njem —avsa? slovanska plemena ga ljubijo. Ni bilo tedaj duditiae^ ako si ta vecer na vseh straneh glave skupaj stikati videl: kteri je Gregorcid P kj© sedi? inakosojo. vse k mizi gnetlo, kjer je pesnik sedol, da bi ga natanSe videlo in morda kako beBedo iz njega ust ujelo. Vsakteremu priljubil se je na prvi pogled tudi kot privatna oseba in kdor je imel sreoo, govoriti & njim, preprical se je o njegbvi izredni priljudnosti in Bkrajni skromnosti, kreposti, ki pesnika tern bolj di-6ijo, dim slavnejSi je.
Ko je ura uze nov dan zacela, zadelo se je. tudi polagoma odhajati, ali pustimo jih 1© tam one, ki, hooejo ostatif spremimo rajSi trudne domov in ielimo. jim lahko noc ter na pot jasnol
Pamnlus.
Vsak verski ueitelj pae najbolje L*% da jeeas za veronauk preskopo odmerjen, osobito pri nizjih skupinab. Tarn ima katehet odkazani aamo dve po pol uri ji& teden. Ako pomialimo, da otroei ˇ teh skupinah veeinoraa le malo brati zoajo. da Jim kate-kizma v roke dati akoro ni mogoce, da atariSi doma za versko poducevanje na sploh le ma!o all nic no akrbijo, kaj n&j doseie verski ueitelj a to eoo aamo uro na teden? Kak Tspeb se una pricakovati soseb-no v taMh ucilnieah, kjerjepo TO, 80 In Ted ucenc-kov? Ali je mogoce v tako kratkem casi vsacega le kaj malega feprasati? kako se katehetom pri takih razmerah trda godit dobro vemo. Zato opozarjamo s tem visje cerkvene oblasti, naj ncm v dogovoru se Solakimi oblaatnijami pre&rbe tudi pri malih otroei-eih wtj dTO celi ori ˇ tednu!
0 center sent jaz ze veckrat tozil tudi proti uclteljem, to je premajhen upljir na klasifikacijo otrok. Navadno a&telj o dolocenera casi predloii ka-tehetu katalog, da pred vl odmenjen *a verstvo na-polni ae Stevilkami, — pa miroa Bosna! A katehetu v spricevaln ni odmerjen So proator za podpis ne in ravno tako tudi kataloga vsaj jaz doseaaj nisem so nikolt podpisal. Povsod beres le uciteljevu m6, kakor da bi bil on tudi verstvo poduceval. Tojepo mojem menenji ponizevalno za kateheta in njegoT predmet. Tudi tukaj pricakujemo od Soiskih oblasti pravice. Enako ae malokdaj zgodi, da bi u&telj upisoval red o nravstvenem vedenji 7 dogovoru s katehetom. In vendar bi moral imeti katehet v tej vazai zadevi veljavno in ravnopravno beaedo z u&teljem! Seveda bi ae tudi lokacija ue*encev, kjer je Se t navadi, imela uapravljati v sporazuma z u6;teljem veronauka, Te drobne opazke pouujain pristojni gospodi v pomislek — ne kot protivnik, marvel kot dober prijatelj Sole.
so od dale* priSle. najprej sprejeti, da je potem strankam mcgo6e, Se ob pravem casu pot proti domu nastopiti.
Ker imajo aodnije tako oatre ukaze, ne naprav-lia tedaj legalizacija prod aodnijo nikacih teiav i n 6e bi so kje ta ali oni nradnik »«**»ˇ: lj«l* g* primerna pritozba ˇ naglici spokori. Kdor si jo tedaj napravil piamo po ago-rejSnih obrazcih (t omenjeni knjigi: .Slovenaki pray-nik"), da ga lahko brez sitnostilegalizirati po aodaiji. Kako nm je poatopati pri tem? Doma si aapravi piamo. Sme ga koj doma podpisati, a bolje bo, Se ga podpiSe Se la pri sodniji. Vsame toraj cedno spi-sano piano, tor ae poda * njira v aodefjo. Pariti iraa prod raem na to, ali je aodniji oaob-no znan ali ne, Kdor jo toraj pri aodaiji osobno mail, pod* m k fodn^i, podpiSe tarn pfcmot tor proai, | da naj ae ma podpis lemdizlra. Dobro, odgovorilo ae mu bo, tebe tako oaobno poznamo! Napravi se ttpisnik, in aa piamo aamu iapiie se nekaj vr-stil t katerih jo brati, ,da jo aodniji osoTao zoani H. N. xetnidno podpisal to piamo4'. 8podaj pritisnjea jo sodnijaki pa&at in podpisan je nradnik aodnije. S tem je piamo dovrSeno in v tiato obliko postavljono, da se lahko prikaie v javni knjigi.
Sicer je pri vsaki scdniji velika mnoiica prebi-valceT v Bodnijakem okraji oaebno znana. Kdor pa ˇendar ni oaobno znan, pripeljati ima aabu dve pri6i, ki jib sodnija oaobno pozna, in ki njo-ga pozoate. Tako pride dobe so brez tozave t meattt samera, kjer je sodnija, in noppamotno bi bilo, jih od doma Tla6iti. Ti priLi pred aodnijo pricate, da je osoba, ki legaliiacijo zahteva, v reanici tista, o ka-teri piamo govori in katera ima pismo podpisati. V dragem izvrii ae pa legalizacija isto tako kakor po-prej pri osobab, aodniji znanih. Kdor notarjn ni oaobno znan, ima mu tudi ti pri& pripeljati, tako da legalizacija pred aodnijo tudi za ta slucaj So vodno eeneja oatahe.
Narada iin, da se za vsako pismo, ki naj bi so napcaYilo, orivleoeta d?u moia sabo, ki naj bi piamo kot pnLi podpiaala. Meni so namro2, da ae ima Tsako pismo po strankah in so poseboj po d?eb pri* 5ab podpisati. AH zapomai naj se, da pri uiaraih, ki se tako ali tako lsgalizirati morajo, ni treba nikacih pri6, ki bi pismo podpiaale. CI o v o k potrobuje lino tedaj pri6, oe ga pri sodniji ali pri notarji osobno ne pozna jo, ti pri Si pa ne podpiiete piama, temui aamo legal izacijski protokol.
VpraSa ae, ksteri podpisi ae imajo legaiizirati f Legalizirati se ima samo podpis date osobe, ki jo v piama dala doroljenje, da se smejo njene pravico ali skrciti, obremeniti, pokonoati ali pa na drugo osobo preneati. To se prari: legalizirati ae mora a)pridol-inih piamib podpis d o 1 z n i k a; 5) pri kupnih piamih podpis prodajaloa; c)pri odatopnih pismih podpis o d s t o p n i k a in d) pri pobotnicah podpis p I a-canoga npnika.
O pricah, ki naj bi pred aodnijo potrdile, da je ta ali ta osoba resnicno tista. ki ima pismo podpisati. veljajo Se sledeei zankazi. Te price morajo vaaj 20 let stare, ter sodniku osobno znane biti. Dve prici ste Taelej potrebni, j edna je lahko tudi Sen-ska, obe zeaski pa ne smeto biti. PredstojeSe naj vsak, ki hoce pred aodnijo, kateri osobno ni poznan, kaj legalizirati, dobro premisli, da ne bo nepotrebnih ali nespoaobnih prid s sabo jemal.
Ce je pa elovek pri aodaiji oaobno poznan, potem ma ni treba prie sabo jemati, ker ne velja vec zapoved, da bi tudi legalizirano pismo Se dve pii6i posebej podpisati morali."
Tukaj tedaj dr. Tav^ar na podlagi postave uci, da aodnije morajo legalizovati brezplaono privaino sestavljena kupna piama. In te svoje pravice posluiujte se, drag! kmetje! Odganjali vas bodo moc-da k notarjem, pravili ram, da je pri notarjih delo oeneje, da morajo poznati knpea in prodajaloa, da nimajo zadoati nradnega osobja, — kar je moral pisec teh viatic vse slisati na svoja uSeSa. A vi drzifce se natanino poduka ˇ MSIovenakem pravniku" dr. Tav-earja in ne dajte se odgnati Delo pri notarjih je drazje, poznati treba sodmkom samo prodajaloa, ako nradnega osobja ni dovolj, naj se pomnozl. kmet in vsak drzavljan ima pravico zabtevati, da se osobito sodaije ravnajo po poatavah. Sodnijam ni akrbeti to-liko za dohodke bogatih notarjeT, kolikor za prihranke ubogih ratarjer.
Seenkxat, kmetje, hodite piama legali-zovat k sodnijam!
Dopisi.
IZ goriske Okolice, IS. avgeata. - Solako leto jc povadd minulo tudi v Ijndstvenih Solah. Clo-vek, ki ima se Solo opravka, opazi pa6 v teku leta mnogokak nedoatatek aedanjega Solatva. Zlaati bi rekel imajo katehefci zelo premalo pravio v Soli. Nekatere teh pomanjkljivoati naj v HSooia javno imennjem, ne da bi grajal, ne da bi komu fad ojlitol, marvel da U fwaaqgal k wfcnjjijnja
If RavniCB, dne 12. avgusta 1885. — Sprej-mi, draga BSo<5aw, sledefio vrstice o sklcpu Sohtkega leta v naSi Soli. Zajutva bila je sv. maSaf pri kateri so peli otro6i6i prav lepo. Po bv. maSi so zapoli zahvalno pesem in cesarsko him no; potem so ili v Solo, kjer so ae je jim razdclila Solska spriCevala. V Soli dal je g. uditelj, Peter MedveS^ek, inladioi kra-tek poduk. Potom je govoril oaS c. g. vikar ter je uoenceoi priporo6alf naj molijc za g. u<5iLelja in naj ma bodo bvalezni za obiini trud. Po koncanem go* voru je g. uSitelj stopil blizo otrok in vt-lel zapett: ,Hej Slovenci* in ,Cesarsko himno", katero so ufien-ci in ucenke jako ginljivo in prijetno peli. Tai nav-zofii posluSalci bili so do solz giojeni. Konecno smo se vsi gosp. u&fcelju presr5no zahvalili in ga prosili, naj bi Se dalje pri nas ostal in naSe otroke poduce-val. Te2ko nam bode obcanom pri srei, ako nas za-pU8ti. NaS g. u6itelj je v 9 mesecih toliko otroke izucil, kolikor bi *e sicer Y 2 letih nanciii. T zadetku sole bili so nekateri otroei plaani; v kratkem eaan so 8e tako ojacili, da so se stari in odraslt cudili, in precej se je videlo lepo obnasanje pri soiskih otro-cib. Decki so svoje klobuke raz; glave jemali ter lepo pozdravljalt. To potrjujejo tudi druzih obcia ljudje, ki so rekli, da ravniski solarcki so lepo poduSeni, ker tako lepo srecajoce Ijudi pozdravljajo. Z velikira veseljem so otroei v Solo kodili; nobeden ni hotel izostati, ce ga niso kake nezgode zadrierale; in tudi kazui ni niMe dobil, kar je znameoje, da so redno Sulo obfakovali. Zatorej je naia dolznost, da javno izrekamo svojo preponiino udanost ter zahvalo in fast vrlemu, g. u^itelju Petru MedveS(Sek-u in Last naSe-mu g. vikarju za njih vsestranski trud in za poduk v krSanskem nauku, kakor tudi vsem onim, ki so pripomogli, da ae je osnovala Sola v Ravnici. Vrli nas g. uditelj je tudi naucil ufeace Iepe pesmi pri Solski sv. maSi dvakrat v todnt. To je uilo kaj ie-pega in ginljivega v bozjem bramu, ker nikdar prej ni sb'Salo naie ob5instvo milih glasov otro6icev t cerkvi.
Naii posteni obSinarji so pokarni in udani 5. g, vikarju in vsem, kterim so spoitovanje dolzni. Te-liko tezar, bremen in stroSkor je prenesel v kratkih letih, vikarjatno stanovanje (farovz) je vse pronaredilf potem obdinsko pot, ki pelje z gozdne oeete do cer-kve, je tso razSiril in popravil ob prihodu precast, g. knezonadskofa 29. sept, pret 1. Potem je naredil to leto novo poslopje za Solo tik farovza, za kar bodi east g. vikarju in vsem oskrbnikom; vse ae je izvr* Silo ˇ lepi slogi. Cerkveno petje je male Treduo, ker ni sloge in Se manj plade; orglo so utibaile, organist se je odpovedal, dokler so ne zboljsa piaca in druge norednosti.
Cuje se glas od c k. gojzdnih uradov v Cbrici, da nameravajo napraviti tramvaj na paro, ki bode iz c k. gozda vse prevazala v skladiSoe (magazin) v Gorico, in ki vsem gozdnim voznikom Toiojo in sluSbo prevzame. To je zlo oplaSilo in razkaeilo do-ti5ne voznike; radibisekam obrnili, da bi ugovarjaii, pa ne vedo, kako in kam. '
V hnenu veS obfimarjev.
Iz Vertojbe, 20. avgusta. —Ker se je do zdaj I slabo porocalo o ialostnem dogodkn v Vertojbi v nofii J od 2. do 3. avgusta t L, Strjem si v doSinost, atvar I nekoliko po^&axli. Yle& 2. »vL. ni biJiiavadni ?a*ke-1
letni, ampak izvanreden, in ga je slavno zupanatvo zabranjevalo skoro do zadojega trenotka, ter jc daio dovoljenje se le v nedeljo opolodne, ko je bib za pies ie vse pripravljeno in je videlo proti sebi straSno razburjoue duhove. Ta pies so napravili nekteri fantje v gostilni gospe L. v Dolenji Yertojbi, a drugi fantje v druibi z nekteri mi mladimi moimi, kakor se pri-povedoje, so gi boteli imeti v novi kiemi K. P., in to je bil menda vzrok umoru, maS^evauje od nasprotue straoke, kar pa ni §e dokazano in nam Se le si. sodnija pojasni.
Morilec je PodberSid Biai^ iz Dolenje Verfeojber neozenjen, star 40 let, brat ne sedaojega, ampak biv-§ega cerkovnika, ki je veliko kot zidar po svetu hodil
Umorjeni se imeouje Jo2cf BatistiS iz Goreuje Vertojbe, svak ker&narice gospe L., ode Sesterih ie oe preskrbljenih otrok, mireu, po§ten, pametcn mo2 v 50. letu, ki je bil prise! tisti dan svojoj svakioji pomagat.
Po koncanem plesu in po vecerji strelnikov se ranjki usede pred biSna vrata, da bi se obladil. Kar pride mimo omenjeni P, 6. s kamenom skoro 2 kila tezkim, zavitim v robec, in mabne brez kakega bese« dovanja I njim ranjkega po glavf, da mu grepinjo prebij«;. Godilo se je to okolo polunofii, Ranjki Se u-staoe, gre v hiSo, si sam rano izpira skoro eoo uro, kar pade na eokrat v onicdlevico in nezavedoost, iz katerc se ni vec prebudil. Ob. 1. popolunoci poklicejo g, vikarja, kateri pa mu ni moget druzega podelitl, kakor le sakrament sv, poslednjega olja, ker je bil raojanec v popolni nczaveduosti, dokler ni proti 6. uri duge izdihuil.
S Krasa, 18. avguata. — BHraat ^o omaja in hrib, zvestoba Slovencu no gone", — da, zvostoba Slovenca do presvitlega njegovaga vladarja se nikdar ne omaja. Da so nooverzljivo te resnico piepri5aS, ni treba druzega nego biti med Slovenci o priiikijka-tere slavnosti cesarjevi ali sploh ceaarske druziuo, To ti je veselje in navdusonost I HavduSenost, ki je pri-pravljena vse 2rtovati, da preblazega svojega ofieta vredno in dostojno po5asti.
Kakor vselej in ob vsakej priliki, pokazalo se je to tudi letos po vaem iirnem Krasu. Dan rojstva naaega presvitlega cesarja obhajal so je piav sloveano od obcitie do obciuo, Zo prejluji voder razlegalo se je dolgo ? nod Teselo pritrkovanje zvonov in mogo8ni strel mo^narjev. Ha javnih poslopjih vibrale so toliko zanicevane slovenske zastave. In drugo jutro f to ti je bilo zopet veselje, da je odmevalo daled tjo 5ez Siroko morje in na uSesa udarjalo marsikteremu nejevoJjaezu Pa kaj ho^eF Slovenski narod je sr» cem udan svoji vladarski hiSi, Ijubi svojega oesarja bolj ko kteri drugi narod ter moli zanj, epoltuje vladarja, ktereuiu ni para na Sirokem svetu, in je pri-pravljen vse zanj darovati, krv in livljenje. Ob takih alavnostih se vidi, kdo je bolj udan cesarju, ali tisti, ki zastave postavlja, ali oni, ki je ob tla mece t
Ozirajod se v denasnji dobi po mili naSej pri-morskej dezeli, najdes dosti zalostnega. StaliSSe ubo-zega Slovenca je Se vedno tuino. Njega ho6ejo imeti Se dalje za podlago tuj6evi peti. XJlasoviti §. 19, za* devajo5 ravnopravnost, je ve6 na papirji nego v de« -janji. Jeza grabi cloveka, ko vidi, kako nac sovrag tlaci in preganja, kako nas bode brez usmiljenja uni-6iti in zatreti in kako se z nogami teptajo svete pravice. Sloveuec naj bi bil tih, kakor da bi ga ue bilo. Oe le zine, ni gotov, da bi mu kaj po hrbtu alt po glavi ne prtleteio! Da, ce kruha praia v svojem jeziku, gledajo ga ko psa, (Se le kruha ne odrecejo. Za boljo voljo! (jrovorimo jasno. Kaj smo neki za-krivili biovenoi, da nas tako po plecth udrihajoP Kje je ciovekoljubje ? Saj smo vsi med seboj bratje, rekel bi posteni Slovenes-, k cemu srd, sovraStvo in ne-prenehljivo napadanjel Mar nismo bili od nekdaj zvesti driavljanif Kteri narod je Avstriji zvestejSi in udanejSi, nego ravno Slovenci in sploh slovanski narod? Zakaj bi ne bil, po Jelji eesarjevej, „mir med narodi"? Ali bomo zastonj upili in se naS glas ni-koli ne us'lisi t Dr^avni poslanoi sporoclte naSe upitje Taaflfeju in presvitlemu cesarju.
Iz Cerknega, 15. avgusta. — «Za vnuke in za narod, za drzavo skerb — Imeti, sveta je dolznost inoza*. Te vrstiee izvrstoo umeje naS c. g. J. Ko-ko§ar, mladi sodelavec na polji solskega poduka. Ou^ katerega ni le narava bogato nadarila, tinmc' mu je prtjatelica petska muza, vi§, da Slovek ne more boljo sluiiti Bogu in dr2avi, nego s tem, da uSi mladi no in jo pripravlja za bodoce ^ivljenje. Za casa njego-vega btvanja med nami se je jako zboljialo gled6 nravnosti pri naii mladini. Bistro ok<5 blagega gospo-da veduo cava nad otroei, ter kot katehet jih nepre-staoo poduLuje v verskih resuicah. Priskrbuje jim dulevne hrane tudi z moralnim, zanimivim in podu-cuim eltanjem. Vth tega jih vodi v krScanskem duha po cveto»iih pasoikiU milega petja. Tu je razvidno, da petje nebeSki dar, je pravo sredstvo, da Sola do-seze barutoiticuo izobraSenost svojih ufiencev. Ouo, kakor v»li vitez Sabfadoski, izobrazi raiadioi iaatazijo in sree, okas is miiijtnje. To se dopolnuje nad na§o-I mladino cd bm,karje tfagwM fiadf.Koko^rm
njo skrb prevzeti. Da nam je Bog poslal tako inoL, suierao bit! ponosni! Vender ni mi do truda, da bi se z nespretnim peresom zabeiezlla gospodu priraerna zabvala za toliko pozrtovalnost, kajti prava hvaleznost se da le obcutiti, a ae pdpisati. Le Bog, plafievalee vsega dobrega, naj neutrudljivcnm pospeSevalcu mi-predka obilno poplafa !
Nadejarao se, da ohrani tudi zanaprej do na§e mladiue enako dobrobotnost ter jej tako pripomore k prihodnjemu moralnemu in gniotneniu blagostanju. Bog blagoslovi njegovo prizadetjc in trud ter nam zlviin obrani velikodifcga^ pspo^da dobfotniica!
PoMtidni pregled.
Po vsej Sirni Avstriji praznoval se je roj-stni dan naiega presvitlega cesarja slovesno in velicastuo. Llsti vseh strank priuaiajo porofiila o tekmovanji narodov, da bi skazali vladarju in Habsbur§ki hi§i svojo Ijubezea in udanost. Tudi po nasi ozji douiovini praznovala so mesta, trgi in sela ta dan slovesno ter prosili Boga, da o-hrani in obvarujo nam vitcskega vladarja Se mnoga leta.
Vaznih dogodkov na politieiicm polji niraa-mo  zaznamovati.   Shod  dveh  cesarjev v Kro-
merizi je ile vedno najvaziiejie vseh politifinih vpraianj, o katerem piiejo casopisi ter ugibajo, kaj je namen terau sliodu.
V nedeljo vrLila se je v zlati Pragi intro-nizacija knezomtdikofa praikega, katercga je pri prihodu me?$ttti Lupan le v deikem jeziku nago-voril ter priporo&l varovati 6e§ko krono, doklcr i ne pride cas,  da jo poMi presvitlemu eesarju aa glavo.   Nemci se ostentativno  niso udeleMi te svefianostij radi tega je odgovor ikofov bil le 6e§ki. Vladika je obljubil, da bode za podanike obch narodnosti jednako skrbel.   Dunajski listi se pa jeze,  ties da bi moral vladika tudi nem-§ko odgovarjati,  da si Nemcev niti pri sloves-nosii ni bilo. Strasanski so ti krieacl in kujskaei! Na polji zunanje politike zanimajo najbolj odnoiaji med Rnsijo  in Anglesko.   Slednji po-slali so posebnega poslanCa Wolff«a, ki je poto-val cez Dunaj in Budimpesto,   v Carigrad naj-brzc z namcnom, da bi primoral Turcijo li kaki zvezi proti Rusiji. Ruski listi so vsled tega vz-nemirjeni,   a misli se,   da zveza  med   Kusijo, Nemcijo in Avstrijo zabrani,   da pri vsem tem ne pride do vojske. Anglija zasela je tudi luko Hamilton, Rusija pa je sklenila z vlado na Koreji neko pogodbo,   po kateri pride Koreja pod ruski protektorat.   To je pa AngMe zopet vzne-mirilo, in tako vznemirja jeden druzega, dokler ne bode vojska neizogibua,
Francija odkrila je v Le Mansu spomenik pokojnemu generalu Chanzy-u, ki se je odliko-val v zadnji nem§ko-francoski vojski in je vz-bujai sploh tudi potem pri Franeozih nado, da se bode pod njegovim nadzorstvom Francoska ruascevala nad Nemcijo. Pri ti priliki klicalaje tudi mnolica navdu§eno ^zivela Rusija !a, kar svedoei, da i§cejo ie vedno Francozi svojega za-veznika zoper Nemce v Kusiji.
Porofiali smo 2e, da je krivi prerok Madi V Sudauu umrl, a novejsa porocila pravijo, da so se Kartamci uprli njegovemu namestniku ter ga umorili. Sedaj ni prave vlade veS v Sudanu, in Angiezi in Turki Sudance iehko podjarmijo, kedar se dela lotijo.
Domade in razne vest!
Rojstni dan Njegovega Velifanstva presvitlega cesarja praznoval se je z veliko slavaostjo v mestu In na dczcii. V mestu §!a je mestna godba uie na predveCer, spremljana od mnogega ljudstva, na Trav-cik pred poslopje c. k. okr. glavarstva in po mestu. Drugo jutro ob 10. uri bila je slovesna masa v veliki cerkvi, katero je sluzii milostljivi gospod knezonad-Skof. NavzoCi so bili razni uradi in obilno obtinstva vseh stacov. Na javnih prostorih vihrale so zastave ves dan.
Veteransko druStvo za Gorisko in Gradisko pod pokroviteljstvora Njegovega ces. in kraljevekega apoBtoljskega Velifianstva cesarja Franca Jo2efa h vabi k patrijotiiSni svecanosti, ktera bodae 23. avguata 1885 Y A j ©1 u v protdavljenje rojeto^ga $odn i^je^oFeg*
Velioanstva presvitlega cesaija (18. avg.) in Kjegove ; eesarsko in kraljevske Visokosti prevzviSenoga cosar-jevifia nadvojvode Kudolfa (21. avg.) iu imendana njene cesarske in kraljevske Visokosti prevzvisene cesarifiine nadvojvodinje Sfcefanije (20. avg.) po tem le sporedu: — 1, Oddelek veteraneev iz druzfcyenik okrajev v gradiSkem politicnom okraji sprejme z god-bo in s6 spodobno eastjoobSVg predpoludnl druStveno zastavo, prineseno v ta namen iz (Stance. 2. Sluzba Bozja v ajelski fami cerkvi. Tiho sv. ma§o bo bral prefiastiti Tasini ^ian Monngaor_Evgeii dr. Valussi, — jpofeni zabvalnica In blagoslov z NajsvetejSim (ob 10. uri). 3. Po koncanem ceikvenem opraviiu pozdrav vetorancem v posebnom govoru. 4. Spregled veteran-skega oddelka. 5. Uefilovaajo veteraneev. 6. Fogosto I se vetoranei. 7. Slavnostni obed na strosko druStvenih opravnikov, gospodov castnih filauov ltd, in tistih go-spodov, ki bi se boteli dele^iti. l'o&tek. 8. Zve6er j godba na trgu, zacao s eesarsko him no. Slavuoat bb bo vriila tudi v de^evnem vremenu.
0. k. okrajno glavarstvo goriSko izdalo je sledcco okro^nico na vse zupane svojega podrocja; St. 10720. „Do2ivelo se je, da so javni plesi, kateri se v poslednjem Lasu muogokmt ponavljajo, vzrok volikih nemirov, kateri se ve^krat s krvavimi pobuji koncajo. Res je, da je ualoga krajne polioije z vso ostrostjo na to dolati, da se taki no mid zabranijo; ali kakor sku§nja uui, ima ve^ina obciu piomalo skrbi, da bi pri ouakih piimerljejih spolnovalo dolznonti krajuo policije; in zraven tega se je tudi dokazalo, da se pri podeljevanji doyoljenj javnib plesov prelabko postopa, ker aetaka dovoljonja vedno muo^ijo. tilede na to, da je pri onakih primerljejiU v prvi vrsti dolL-nost g. zupana skrbeti za mir in red, siljen som mu zaukazati, da s k r 6 i gtevtlo dovoljeuj javnih ptesov, in da pred podoljonjom onakih dovo-ljenj o pravem cusu g 1 avarhtvu nazna-ni, ker si ono pravioo prihrani pooko-li^inah take veselice odrekati. Za natancuo izpolnitev to dolocbo jo g. Lupan osobno odgovoroa."
Ako so bo izpolnovala ta okro2nica tako, kakor druge te vrste, je dkoda za papir, na katerom jo pisaua, ker bi so bil labko bolje obrnil; ako se bo p»», v resuiei izpolnovala, potem dobro doila,!
De^elni odbor goi-ifiki izdal je te dni poro-Cilo o lanskem zasedanji delelnega zbora v italijan-skem jeziku. Naj bi mu sledilo v ktutkem tudi slo* vensko porofiilo, kajti preteklo je u^.e tez eno leto, odkar je du^elni zbor zadnjic zboioval.
Uditeljska okrajna konferenca bila je v Gorici v sredo 19. t. m. Prcdsedoval je c. k. okrajni solski nadzotnik Vodopivec. Glavni predmet po-svetovanja bile so realije in berila za ljudske Sole. Predlogi odseka, ki je tvarino pripravljtU, bili so ko-ueCno veCiuom enoglasno sprejeti. Ali bodo tudi uspc-Sni, kakor se priCakuje, poka^e skuinja, ki je v §ol-skih zadevah najboijSa uCitcljica.
To6a bila nam je do zdaj precej prizanesljiva, kajti ni nam naredila velike Skode. A ta tt den bila )e zaSela 2ugati; okolo Tr2i6» in v Nabre^iui je ze tolkla iu zdi se, da tudi v Furlauiji se je tisti dan pokazala, kajti tain je gromelo in treskalo v teinno sivih oblakih, da je biio strah.
0. k. kmetijsko druStvo v Gorici vabi druStvenike in goste k javnemu izrodnomu obonemu zboru v Gradis^i due 27. tek. meseea ob 4. uri popoldne*. Zborovanje bo v obem-skej dvorani, ktero je v ta namen uljudno odstopilo mestno zupanstvo, po sledeSem dnevnem redu: 1. Spo-min dru^tvenega 120 letnoga delovanja. 2. Kupcija b6 evilodnimi meaicki na Ooriakem, doticno neprilicno-sti in kako naj se odstranijo. 3. Ali kazo ustanoviti druitvene pe5i v naSej dozeli? 4. Proinja udov no-vega druitva v prospeit avstrijskega vinarstva, da bi se ustanovila poddruznica v Gorici. 5. Razni predlogi. 6. Imenovanje novih dlanov. § 34. Kedor bi hotel predlagati razpravo kacega predmeta, kateiega ni po-stavil glavni odbor na dnevni red, mora svoj predlog pismeno naznaniti odboru Vsaj 8 dni pred zborom. § 36. Praviloma so obeni zbori javni; toda nedru-stveniki nimajo pravice niti kaj predlagati, niti gla-sovati.
Dogodek na AjSevici in njegovi dosedanji nasledki, o katerih ne smemo pisati, so mirno slo-vensko ljudatvo po vipavski doliai tako razburili, da se skoro o drugem ne govori. nego o tem. Slavni o. k. po 1 iticni oblasti no6emo naitevati, kaj se govori; ona ima zaupne mo2e, katore lahko razposije, in oni jej natanko povedo, kar bodo slisali na svoja uha. I^eleli bi, da bi slavna vlada ne prezirala jav-nega mnenja eesarju vedno zvestega ljudstva, ampak dd bi na visje meato porocala, kako sodi narod o sedanjih dogodkih. — Ra2en kakega prostovoljnega slepca menda tudi med goriskiuii Italijani ni voc 61o-veka, ki ne bi priznaval po vsem, kar se govori, da so se goriSki mladidi vodii pi ovokatoricno, da so kniefike fante izzivali se svojim vedenjem. — Mnogi Vipavci govorijo, da pridejo skupno na AjSevico, da zapojejo eesarsko pesem na mestu, kjcr se je onecastila slo-J yenuka zastaFA, tor da zfrxttyo tftkv vw\ei, ki $e
ddionih tai. — Rojaki, svetujemo vam, bodite mir-ni; pride das, ko se bo vse po sebi kaznovalo in mase'evalo, kar ni prav. Potrpljenje in vse se obrne.
Slavno c. k. politidno oblast gorisko uljudno prosimo, naj blagovoli po c. k. zanda;jih natanko preiskati in pop'iati ona dogodka na Trnovem in v Podgori, o katerih pise „Corriere" v svoji fitv. od 12. t. m. Dogodka sta namrefi taka, da po sebimoreta vzbujati n«voljo iu sovraStvo proti Sloveneem med gori§kimi Italijani, katerim ja je naznanil ime-novani list. Ako ae dogodka nista vriila tako, kakor jih „Corr." opisuje, je njih objavljenje protipostavno, ker kali javni mir in red, ki ga mora vzdrzevati politifina oblast, in list se mora prisiliti, da popravi svoje krivo vznemirjajoe'e in hujskajoc'e poroiilo. To l prosimo radi tega, ker trnovski dogodek so je nam vse drugae^ pripovodoval nego „Corrieru,a in ker ftGorr." je U lani o slicni priliki dobil krivo porofiilo o nokom dogodku v St. Petru, ko je slo za neko vozniko in njih konja.
Shod W> gg. vikarjev, ki je bil naznunjen za 24. dan avgusto, se je odlozil radi neprevideuih za-diikov. Shod bo pozueje iu bo ozuaui o pravem 6asu dau iu ktaj, kjer bo. Do tcdaj naj gospodje, ki se ga imalijo udete^Iti, pripravijo gradivo za vsestrausko pretresauje edinega pradanja, ki bo predmet reCenemu sbodu.
Skusnja gojencov v tukajSnjom do2olnom za-vodu gluhonemih bode lotos v ponedeljok 31 t. m. od 9—12, ure prepoldne.                          Vodstvo.
V Selu pri 6omi6ah uaSli so na drorififii ondainjega podztipana, g. Antyna Borbu6a, kakor po-roca nSodau na drugem mestu, ko so kopali tomelj m nov hlev, voS grobidd in zraven mrlidev le razno do-naije, londke, zapostnice in druge reel. Vedno vofi mrtvooev spravljajo na dan, katerih kosti niso id po-polnoma strohnele. Kosti kazojo, da so bill mrli6i ju-naki, kajti kosti so jako mo6n§ in velike. To dni je bil Antona Berbuda brat Ivan, ki je profesor na go-rilki realki, doma ter jo ogledal grobiioa in najdbe vzel v Gorico seboj, da jih isrofii menda deielnemu muzeju.
S Tmovega v Gorioo vozili bodo drva od 1. sept, naproj z Jokomobili, to je z nokako tramvaj na paro pa brez Sin, Mnogim dosedanjim voznikom bo s tem zasluiek odvzet. Kako ae bodo mogli viti lo-komobili po ozki oesti v Solkanu, no vomo. Novo preva^anje prevzela je neka druzba, sestavljena vefii-nom iz tnjcev. Mnogi dvomijo o dobroti novo naredbe posebno v narodno-gospodarskem oziru.;
DijaSka veselica v Vipavi v slavljenje pet-desetletniee S. Jenka bo prihodnjo nedeljo 23. t. m. ter za6ne ob 7. uri zvecer z naslednjim sporedom: 1.) ^Cesarska-Naprej*. Svira orkester. 2.) Pozdrav go-stov. 3.) A. Forster: BPobratimija*. Zbor. 4.) Slavnostni govor. 5.) „ Potpourri slov. pesni". Svira orkester. 6.) Deklamacija. 7.) A. B. Towacovsky: BSpo-rocilo.* Zbor.  8.) F. S. Vilhar:  BMornar". Bariton
solo se spremijevanjem na klaviru. 9.) Artot; „Sou-venir do Bellini*'. Fantasie brillaute. tfoali se spremijevanjem na klaviru. 10.) J. Kocijanclc: „Njega nitt. Zbor. Po bosedi bo pies, za neplesaloe pa bankec v ditalnidni dvorani. Vstopnica k veselici: 50 kr. Vstop-nica k plesu: 60 kr. Cisti dohodck je namenjen otro§kemu vrtu v Gorici. Kdor namerava, udeleiiti se banketa, naj se oglasi pri gosp. stud. med. Petru Defranceschi-ju. — Po pripravah, ki se delajo, soditi, bo veselica prav lepa in vredna, da se jo rojaki udc loU v obilnem stevilu. Nadejamose, da kakor so so odlikovali slovenski dijaki pri takih prilikab po dru-gih kiajih, tako si tudi v Vipavi pridobo spostovanjo in ljubezen naroda. Zivili dijaki, podjetni junaei I   .
Zandar depovanske postaje imenom Bras, rojak idrijski, se je dne 11. t. m. zgubilna Lokvah v gozdu. 2eudarmi bljiznjih posiaj, gozdni 6uvaji in lokvarski mozje ga iscejo, a brez uspeha. Sluti ee, da ni ve6 zlv. Slaboglasno 5ensko, ki je dne 11. t. m. zjutraj ge 2 njim govorila na Lokvah, so prijeli in odpeljali v zapor.
Delalsko podporno druStvo v Trstu pod pokroviteljstvom iN"j. Vis. ces. Rudolfa, naznanja, da bode v nedeljo, due" 23. t. r:., slovesno obhajalo rojstni dan svojega pokrovitelja, eesarjevida Rudolfa in obleluico blagoslovljenja druStvene ;zastave, in sieer zjutraj s cerkveno slavnostjo, zvefier pa z veliko be-sedo in plesom v gledi§& ^Fenice*'. —
Spored cerkvene slavnosti: Zjutraj ob 7% uri zbero* se druiabniki pred druitvenim stanovanjem, Acquedotto Bt. 11. — Od tarn gred6 ob ?3/4 uri v slovesnem sprevodu v cerkev sv. Antona novega v tem le redu: na 6elu godba, potem zaetava, za njo predsedniStvo in odbor, potem druzabniki po Stiri in stiri. Druiabnice pricakujejo sprevod v cerkvi v pre- t sbiteriji. To6no ob 8. uri se zacne slovesna sv. masa, pri kateri poje druStveni pevski zbor Antona Nedve-da slovensko maio: „K Tebi srea povzdignimo."—
Beseda, katera bode v gledilcl ^Feoico,^ zadne tocno ob 7. urj zvecer. Vatopaice k tej beaedi in k fitasg f&mp ps> 39 krv *e# «$ dob^^o od ift. t.%
droitve&ej plaarai, v prodajalnici g.
«___J Ger^ Stamen Si 1 m pri riodiaW *
— Tfcfco M prazmijejo ataynoeti; ato so node.
SlOWIlsJd potflWlei t *Hto Prage bH* so poTaod i yefflrroi navdn&enjem aprejeti. Z Dnnaja odpeijaM to se t Brno, kjer so oatati proti prrotne-ms prognutaa en dan. Skrfansk* druitr* aprejel* bo jib? c tbo aiTdaSenoatjd. Z Brn* t Prigo bilo je po-tofralrje eutkfr alavnosinema apretoda, na kateremso dotakjala n* poetaje sastdpstra rararih meat in o%cin tef aaredri* druftra v druitrerri obleki ia x drustre-ninr inaweiiji ter rawikie Ijadstra, da ao pozdrayili eletttiafce to brrtike potoyatoe. V Fragi bil je apre-je* nepopialjito prearfeii. V 30 kocijAh peljalt so srgostje) t nt*tt, kjer se jiin je priredila Se tisti ye** y«fik* slatMtfe V narodnera glediaci r Pragi bill sti *re prwbtonToaal ja*ahn bratom. Neposab-Jjiti bodo tbieyi, kriei* prabQejo naatrojaki naceski «ete^» *J* at podajo role prijateljfttra in bratsira.
2a sllko it. Oirila in Metoda, katera se je nie poafcTtla t biljanaki oerkti, so dalje dawyali: Miha KersK, iepflik y Kftjskem, 3 gl; Furlani Joief, duhovnik ˇ YiBi Vioentlnu 1 gl.; Qotard Pavletic, kapkn t Kojakem, I g^ Joief PaTtetft Tibar v Ce-roTem, 1 gl.; Drageem Hnraar ia Kojakega 50 kr.; X. it Gene* I gl.; deroyalei n Medaue 5 gl.; daro-yalei ii Steyerjana 5 gl; Sirk Janes is Biljane 50 kr.; Fabjani Alojsy, *upaik ia Biljane, ie 3 gl.; AH*, ka-tehet ii TrsSa, 1 gl.; Bone, u&telj t Trsfo, 1 gl.; Grgolot, trgoteo y Tratu, 1 gl.; dr. Glaser, prof ˇ Tratu, 1 gt; J. Jetenko, prof. y Tratu, 1 gl.;sA. Satiate* tagoTaki poatoonik y Tratu, 1 gl,; dr. F. Man-dii, 1 gl; M. Maodic, uredaik, 1 gk; M. Zavadlal,
ri y Tratu, 1 gk; Zavnik* uoitelj y Tratu, 1 gl.; SUa, kateket t Tratu, 1 gl.; Yilietf, c. k. uradnik t Trstat* 1 gl. Vaota V. in zaunjega iskaza zoaia 33 gl., yae4a Tsek isbasoT akupaj anaaa: 157 gl. 17 Va *". Prcercua hyala *se» darovakem. St. Ciril in av. Mo-tod proaita. xa njih duiao ia teleano dobro. Bog vam plati I Koneeao namanim, da so ne bode vefi pobi-ralo M aliko ar. Gitilav in Metoda, kajli, kar manjka, dofcii btyaoaka oerker Biljana, dae 18. atg. 1885. Mihaljko Vuga, kaplan.
Podobice iv. Ciiila ia Metoda, lepo bar-tane, a cerkteao molitvije v aloTenakem jeziku, tiakaae talad pripproeenja v8)ovenakega jeza," dobirajo se pri 6. g. Janeau Vychodil-u, kaplauu na Velehradu; vaakik ato podobic veJ[ja 1 gl. 20 kr. Zacbja ielez-nilka poalaja je: Ungariach Hradiach. Ler ao ciati dobodki nafnenjenj za lepiaoje Velehradske cerkve, in ker je ieleti, da bi se 6eiLenje avetnikov uaaemn ljudata priljubilo in polajaalo; zdi se pray primerno, na atoflee takfb podobic toed Ijudstro razdelitf. Naj se v rsakd- molitveni kojigi nahaja moHter k av. na-sima apostoloma GkOtt in Metoda!1
Zvon, kinow sv. Cirila in Metoda ime, vedno Jepie poje in klifie ljudi k cerkvi Matere bo-zje t Medani. S teni velikim zronom poatarili ao me-danaki Bnoi lepo doqed spomenik. tiaocleinici. Dne 15. t. m. je bil takaj Telik shod; toraj iatega dneT ko na Velehradu. Haj Ie vlada tudi enak duh tu ko tarn!
Banka .Slav^ja* pridobila d je jako zname-nito vejavo. To nam dbkaznje'okolnoat, da j o j e c. kr. glVrnd- raTnateljatvo avatrijskfh driatniJi ieleinic a poaebno okroSnico z dne 5. aprila t I. priporo<5ilo reem srojim aradnikom in altr2benc€nn Z veaeljem zabeleaimo to Teat, ker nam dokasuje, kakOr celo c. kr. driaVua oblaatra vedo ce-nitf poslOTanje n«jve6jega slovenskega zavoda t nasej drzari.
Neia dvojkai*, Men zasloinega kriLca, spm-vil se je nad bSoco* t 6R St.* ,Ed.* radi njene o-paxke o letofia^on gjiaaazijakem progfamu ter zago-vapja z vsq, mogoeo plitvostjo poslopanje giraoazij-akega, voiatya, ki proti atari navadi je zaCek) objav-ljati iinenik nteneev ? abecedaem reiu Abetni pisar naj se oglaai zaietkom SeiskegatleCa prt ginoaz^skem vodatyo.; mord* dobi 5 kr. nagrade za svoj hvale vredoi trad. Posebno dober zoak pa ni zaaj, da.ae tako straino veaeli, kersvet iz lokacije nizvedel. ka-kd se j#-o6H.
i&hQvni pastor, katerega nreduje s aodelo-vanjeni Te<S dobovaov Aat* Krzics prineael je t sTOJepn 9, zv«ak^ raanovrataih gororor za 15., 17. in 18. ne4eljo; po binkostib ter sa prazaik* rojetra,. D. M. in Marrjpegaimeaai Dodanjo pogledna'alovatT-o, in. iia^atn*(«h pripsroiSujejo Be noT& kojige; „Dub. pejlu^atane 4 gt n» leto in- iihaja vaak meaec en-krat f zveakib po, 4 tiakane pole. Narofioje ae v Lju-bljaniv rWoUSl»bukvar»>.
I^tslrnie* ur&d<wiatT8. Gv dcpisnifca izpod Krna: Raaranema Vaie ialpTftnja.radiidoti6ttfega odloka, ali dopiaa ne moremo «P|ej§ti,. ker dragftd* bi own list, zasejli ah palbi nas spravilt n* zatt)2aovklop. Porejte, kaj naj nare-
nitres, proaMd potrtfjaaja.                ^                         *
Bi*tni erax t>p ravnistr at Go*p. J. & r Ljab: pla-&li ate do 81. dae. 1.1.                                              r
St 2143/85
Drattai razjis.
V pisarnici de^elnegi odbora se odda dne 20. septembra t. 1. na javni draibi priskrbavanje hrane gojencem in vseniu osebju stanojoLenin v delelnt glu-honemici v Gorict za dobo otl 1. decembra 1885 do konca septembra 1886. Najemoik postane, kdor poda najboljSo ponudbo po znizjni ceni.
Do poludu6 tisteya due pred draibo bo deielni urad aprejeiual pismeue i.o.iutlbo, ktoie morajo biti zapcCatene.
Zra«en tega pa im.i polo^rti vsak ponudbenik 300 gl. varsCine.
Dtaiba ae zafoie ob 9. uri predpoladne napo-vednnega dne, kedar bodo vsi doSli ponudbenikt po-lozili varsciue. Toino o polndne odprd se po konCani ustmeni drazbi pisai>- potudbe.
De^elui odbor si pridrzuje potrdbo draibenega zapisnika in povabi potein o svojem Lasu najemniku, da sklene 2 njim dotidno pogodbo.
Najemnik ima polo^iti 500 gl. kavcije v goto-vem, ali pa enako vrednost v dolzoih pi-uiih (obli-gacijah).
Ko bo potrjenu drazba, povrtiejo so var§(iine ra-zun oajemnikove, ktera ostane na raLun dotidae kavcije.
Klicna cena je dolo5eua v uaslednjth zneskih:
1. za zdrave gojence za vsacega po 22 kr., ua dan;
2.  za bohie gojence po 17 kr. vrh 22 kr., ki so doloieni za zdiave.
3.  za sla^abniStvo po 34 kr. :n\ dun za vsako osebo, in
4.  za uftiteIj»tvo po 51 kr. na dan za vsako osebo. Podjetni nafirt in dra^beni   pogoji so v pregled
razgrnjeni v pisarnici  dezelnega odbora ob uavaduih oradnik urah.
V Gorici, 14. avgusta 1885.
DE2ELNI odbor.
De^elqi glavar.
St. 187iK.
Ozaanilo.
Ravnatcljstvo zastavljavnicc (Monte di pi eta), Tstanovljene po grofti Thurnu v Gorki naznanja, da bodq dne 14. septem. zafiela javna drazba (kant) neresenih zastav II. Setrt leta 1884, t. j. tistih, ki so bile zastayljenc meseca aprila, raaja in juuija 1885.
Eaynatelj: D. LOVISONI.
LEMKKA TMKOCZV
"^ zraven rotovza, na velikem meatnem trgu v Ljtibljani -^Q
priporoca in razpoiilja a poStnim porzetjcm
za zelodeo,
I katerim bo ima na tisoLe ljudi zn-hvaliii za zdtavje, imajo izvrsten I vspeh pti woh loleznih y zelodci i in ao neprekosljivo sredatvo zoper: j pomanjkanje slasfci pri jedi, L slab zelodec, urak, vetrove, I koliko, zlatenico, bljuvanje, I giavobol, kr6 y zelodci, bitje I area, zabasanje, gliste, bolez-[ ni na vranici, na jetrib, in zoper zlatc zilo.
SVARtLO! So jedenkrat nam je omeniti, da so te kapljice izpo-starijene velikemu ponareja-
njU. Mnogo ljudi je, ki ne znajo pripraTljanja teh kapljic in pod imenbm   ttMarijaceljskd kapljice'
vmoBm
TRmST*
nur  ECHT set B                ......
Te kapljice zaradi avoje brezrspefi* nosti neso pravo „Ma rijacelj8ke zeloddne kapljice14. Kdor torej ieli pravih wMarijaeeljakili zelodonili kapljic", pazi naj pri kupovanji redno na gorenjo Sodobo Matere bozje, ki je za varatveno znam-O poatavno zajamcena in mora biti na rsaki ate-klencici.
Dobirajo ae r lekarni Trnkoczy zraven rotovza V Iijubljanit ao najbo\jie in, kakor mnoga za-hrelna pisma potrjujejo,   najskuiehejSe in proapesnejie kapljice zoper vae zelodfine bolezni in njih nasledke. iV 1 ateklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.,
5 tucatov samo 8 gld. 'Wm -   Razpoiilja ae a poito najmenj jedea tucat steklenie.
Naslov: Lekarna Trnkoczy v LjuWjanr.
M    Prodajalnica divjadine in kuretnino    M
" i
. . se je prelozila iz  ulico Via  IHorellff' M ulico Via del Munlclplo h. nt. g/
t
EQUITABLE,
zavarovalna dru^ba za ziv jenje,
uatanovljena leta 1859,
Skapna glavnicfi koncc lota 1884         145,404.8(3 gld.
Razdolilo ae zavarorancem leta 1884       8,041.079   n Stanje zavarovanj koneo leta 1881               83,699 polio.
Za znoaok 773,522.928 gld.
V poroitvo aratrijakim zavarovancem polozenik jo pri dunrvjski banki „Union*' 105-000 gld. v avstrijskih draavnih dolznib piamih z obreatnti 5%.
Vae police „Equitable"-ore bo po treb. lotik nopreklic-ljive, toje: ko prete6e ta obrok, „Equttableu placa zovaroTano Tsoto tudi tednj, ce kdo umrje v droboji, po aaniomoru ali Tsled postarne obsodbo ali cc kateri podatki y oglasu ao po-kazejo neresni^ni. „Equitableu no zahtera nikakih apricevauj in plada nemudomn ko jo potrjena amrt. Ve« dobicek pripada zararovancem (leta 1884 bilo je rezdeljenjih 8,041.979 gld.) in na naradne police placa se v gotovini uze po drugom vplafiilu preutija (vsakoletnega doneska na raiun zavarovalnega lista ali police) pri policah, doaairtne rente ali polovione doamrtne rente (prihodkov) ae pa nakupici in ae izplaCa konec zavaro-vane dobe.
Vzgled r pojasnjenje naLrta poloviLne doamrtne rente. Za zavoravnje po tej lestvici v znesku 20.000 gld., aklenjanrj v 43. letn, iznasa na podlagi pogojev, veljavnih pri na5rtu za pofovfBiic dosmrtRo rente, za dobo 15 let vaakoletni premij (vplacilo) 983 gld. 80 kr.; v 15 letiii tedaj 14.757 gld.
Po raznib racimih iznasala bi vaota zavaroranca pri zalogu polovfSne doamrtne rente po preteklib 15 letih bliza 7^90 aid., katero zaTaroyanec lahko obrne po eni Stirih potij^ naredehih r uvodu, t>amrefr:
1.  proda srojo polioo z dobicki in praricami druzbi, in t tera slucaji bi dobil najbrSe okolo 19.180 gld., 8 katerimi 86 unicijo njegove pravice do dru2be;
2.  ali pa dobi zavarovanec nameato aroje izvirne police drago, ki je ae popolnoma vplafana, ki zapade ob ararti in ki doaega bliza Tsoto 31.000 gld.;
3.  ali pa ae odpore sTojim koristim (dobickom), polica zapade ob smrti za 20.000 gld. in druzba mu placuje do smrti rento r znesku blizu 8l8 gld. na leto;
4. ali pa zaTarovanec dobi t gotorini nakupiceni dobi&ek okolo 7.890 gld. in za polico ae placa ob njegoyi smrti 20.000 goldinarjer.
Nadaljna pojaanila daje R. M. VERVEOA, menjalee r ulici meatnega rrta (Via Giardino), h. at. 5, ki je zastopnik za Gorico in dezelo.
tn ihjtm n i t ii -fii-nrrnirt v
v Goricl, v nimsklh ulicalt h. §t. 14,
sprejeina ˇ tisck kajlg«, kmtfiltc, easn3&e9 Ylzkne liste. vabila, okro2oice, sonete, peti- i ' cijes ccnjke, jedilne h8te, bolete, vozne is mrtvaSke1 liste, zalaa pis:;ja in vsakorSna dela, ki spadajo
v delokrog tiakanke ametnosti po prav nizkib cenah.                                                            ¦         '
;             Tiskaraa ima t zalogi T»akoTrft<Dlb tftikanle za cerkvenf> rabo, kakor: spri«e- I
vala, raCune, dnevoike, zapisnikc, preglede, razkaze, posnetke, kanonske table, matice (matrike) za [ krsr, birmo, zakon, smrt, velikonoCne liste, kakor tudi popis duS (status) y latinskem,  slovenokeoi, I >. ltabjaoskem in uetnskem jeziku itd. ttd.                                                                                       '
HfT1 Tiskaroa daje porpStvo za natanCoo in bitro postrezbo in za nizkost een. ~*M
iu>wwm-~i&»*