V M a r i b o r n, dne 25. IV. 193!.
Mariborski VEČERNIK Infra Stran 3.
Kulturne vesti
Prvo gostovanje mariborske drame v 
Zagrebu. Dne 1. maja bo prvič nastopila 
naša drama v Zagrebu, kjer bo v gleda­
lišču v Frankopanovi ulici vprizorila 
Radivoja Reharja misterij »Učloveče­
nje«. Za to gostovanje sta se zavzela 
znana hrvaška pisatelja in gledališka 
kritika Stanko Tomašič in Ka Mesarič, 
ki sta prisostvovala krstni predstavi v 
Mariboru ter napisala tudi navdušene 
ocene v »Riječi« ter »Književnih Novi- 
nah«. Zagrebški predstavi bo prisostvo­
val tudi avtor, kateremu pripravlja zag­
rebški Penklub poseben sprejem. Tako 
se bo ta dogodek razvil tudi v nekak­
šno manifestacijo za kulturno zbližanje 
med Slovenci in Hrvati. Režiser Hinko 
Tomašič pa je prejel tudi povabilo Dra- 
matskega društva v Karlovcu, da bi tam 
kaj gostoval z Reharjevim »Učloveče­
njem«, vendar še ni odločeno, če bo tej 
Želji mogoče ustreči ali ne.
Dogodek v mestu Gogi. Uprava na­
šega gledališča je letos pokazala, da vč 
ceniti stremljenja domačih avtorjev po 
novem oderskem izražanju, kajti za Re­
harjevim »Učlovečenjem« bomo sedaj 
videli še krstno predstavo druge origi­
nalne slovenske dramske novitete, Slav­
ka Gruma groteskno dramo »Dogodek 
v mestu Gogi«. Tudi to delo je zelo tež­
ko vprizorljivo, posebno spričo naših 
skromnih tehničnih sredstev. V nasprot­
ju z navadnimi oderskimi deli, ki se odi­
gravajo na enem samem istočasnem 
Pozorišču, se razvija Grumov »Dogo­
dek v mestu Gogi« na večih hkratu, 
celo tudi v nadstropjih. To drugod, po­
sebno pri Nemcih, sicer ni nič novega, 
pri nas pa je »Dogodek« prvo in doslej 
tudi edino izvirno tako delo. Dramo re­
žira g. Jože Kovič.
Posmrtni uspehi Srečka Kosovela. Pri
nas je res treba umreti, da se šele dose­
že priznanje. Tako se je zgodilo tudi 
mlademu pesniku Srečku Kosovelu, ki je 
bil za Dragotinom Kettejem najzanimi­
vejša pesniška pojava na Slovenskem, 
ker je že v rani mladosti ustvaril dela 
velike in trajne vrednosti. Dočim so ga 
uredniki naših revij, ko je še živel in u- 
miral zaradi pomanjkanja, zametali, ob­
javljajo danes z navdušenjem in občudo­
vanjem zapuščino. Za dela Srečka Ko­
sovela se pa zanimajo tudi Hrvati, Srbi 
in Cehi. Tako so posebno beograjske li­
terarne revije objavile v zadnjem času 
več njegovih pesmi v originalu in pre­
vodu in nekaj poročil in krajših študij.
O n .i m in nje rove n lelit so pe i oročal 
|e nedavno tudi na Češkoslovaškem. 
Mladi Srečkov tovariš, pesnik in kritik 
Onton Ocvirk, pripravlja sedaj iz njego- 
Ve pesemske ostaline zbirko, katero bo 
izdala pod naslovom »Izbrano delo 
Srečka Kosovela« Tiskovna zadruga v 
Ljubljani. Urednik bo opremil knjigo 
udi s kritičnim uvodom in pesnikovim
življenjepisom.
„ J S P l Š P la te n , 4. V aprilski številki 
n x-na . družinska mesečna revija 
»Domač Pnjatelj« Ivana Albrehta no­
velo »Slepič, q . P r . a črtic£ > > v j m e n u
zakona!«, sestavek »Moč prvega apri­
la«, članek o slikarju Leonardu da Vin-
C 1 JU Z , , re?M repr°dukcijami njegovih 
znanih slik (Mona Lisa Giooonda, Mati 
Božja z Jezusom in sv. Ano, Bacchus) 
Članek »Pleme in značaj ženske« s peti­
mi ilustracijami (Italijanka, Egiptovka, 
Jugoslovanska, Savojka in Španjolka)! 
razpravo »Demonska žena« s tremi por­
treti (Lucretia Borgia, La Voisin in Ka­
tarina Medici), več telovadnih in gin*, 
hastičnih slik, slik eksotičnih lepotic itd.
V drugem delu revije je moda, Ane Ma­
rije Tilscheve noveleta »Jutro«, Pole 
Mfcgrljeve spis »Moški, ki sem jih ljubila« 
JJ nadaljevanje romana »Živa blagajna« 
riderica Maurensa. Priloga »Naš ob- 
vrlx Pa vsebuje opis »Kadar se vojaki 
lnn.K * vaj«, »Srečni ljudje«, »Babi- 
nri , ° 'asirska umetnost«, »Umetnost 
* amorcih«, članke o igralcu Emilu 
Pran«* ljubljanskem baletu, slikarju 
ncennm- šir,u in gledališki pregled z
Liubljani V Nada °MtCV *" T ' V 
nrpuA^- 50 v »Našem obzoru«
ske žetip ' r ^ erauda »Junaštva srb- 
„ j 'i *'H j6ona Lambryja »Nukijeve- 
nravliiL* i t Sienklewicza »Sabalove
, W * “ Ku5era ■Ja” ka 10
Milo je dvojno parfimirano
O naših obmejnih Kohandh
KRIŽI IN TEŽAVE OBMEJNIH KRAJE V. — NOVA KNJIGA OBMEJNE GRU­
DE. — »IZ ŠOLE ZA NAROD«. — GO SPODARSKE RAZMERE. - PROLE- 
TARIZACIJA IN GERMANIZACIJA.
Odkar so višje sile določile našo se­
verno državno mejo na bližnjih vrhovih 
kdbanskih planin, je naš list kot obmej­
no glasilo posvečal stalno pozornost 
žitju in bitju naših mejašev. Podrobno 
smo razpravljali o križih in težavah lia- 
cijonalno in gospodarsko ogrožene ob­
mejne grude, opetovano smo opozarjali 
na potrebe in želje prebivalstva na K6- 
banskem, večkrat smo klicali in vabili 
v obmejne višave v varstvo obeh pa- 
tronov Pankracija in D uha. . .
Odziv javnosti ni izostal in obisk ob­
mejnih turistovskih postojank se je v 
zadnjih letih stalno dvigal. Razumevanje 
in zanimanje je očividno. Kobanski gor­
ski grebeni s svojimi redkimi naselbi­
nami in z globoko zasekanimi soteska­
mi pa tudi skrivajo še mnogotere tajno­
sti hribovske prim itivnosti...
Pravkar je Slov. Šolska Matica izda­
la svojevrstno knjigo bivšega remšni- 
škega šol. upravitelja Jos. Jurančiča, ki 
je več let na licu mesta podrobno pro­
učeval kdbanske prilike. Z zanimivim 
poseganjem v neobičajna področja celo­
kupnega življenja naših obmejnih K6- 
bancev je mogel svoj vzgojiteljski poklic 
usmeriti v pravec, ki hoče bednemu 
ljudstvu prinesti zdravje, zadovoljstvo 
in veselje. Knjižica z napisom »Iz šole 
za narod« vsebuje poleg vzgojnih tudi 
nebroj socijalnih, kulturnih in gospodar­
skih problemov naših obmejnih krajev, 
ki bodo nedvomno zanimali vse prijate­
lji kčbanskih planin.
. 1 .
Ljudske prilike obmejnih krajev so 
danes take, da je nujno potrebno dvig­
niti ljudske sile in zavreti gospodarski, 
socijalni, kulturni in nravni razkroj pre­
bivalstva.
Ljudstvo stanuje še v dimnicah med 
okajenimi stenami, na prstenem podu, 
ob odprtem ognjišču, v zadehlem zraku, 
nasičenem pare in dima. Ljudje, zaviti v 
razpadajoče cunje, spč v hlevih na ste­
lji. Nevednost, vraževerstvo zastira pot, 
ki vodi k izboljšanju krajevnih razmer. 
Matere uspavajo otroke z makom, žga­
njem in prežganim sladkorjem. Poedinci 
izkoriščajo nevedno prebivalstvo. Slo­
venski kmet in delavec se proletarizira- 
ta in germanizirata še v e d n o ...
Vsa ta dejstva kličejo ljudskim pro- 
svetiteljem, da je treba iskati novih po­
ti ljudstvu, ki bi naj ločilo zdravo od 
nezdravega, lepo od grdega, pošteno od 
nepoštenega. To je za našo meio še mno­
go važnejše, nego za za le d je...
Tipična kubanska občina Remšnik nam 
s statističnimi podatki prikazuje splošen 
položaj obmejnega ozemlja vzdolž Drav­
ske doline, izvoz in uvoz železniške po­
staje Brezno-Ribnica jasno kaže, da je 
še pred leti (danes ie to odpadlo!) ljud­
stvo črpalo svoje dohodke izključno Iz 
sozda. l , 1926 je izvoz ene postaje zna­
šal blizu 27 miliionov Din, uvoz blaga 
Pa 11 milijonov Din. Ljudstvo dve peti­
ni izda za vsakdanji kruh, z ostalim de­
narjem pa Icriie stroške za spravljanje 
lesa, davke, obleko, popravljanje poslo­
pij, nakup vprežne živine. Uvoz dokazu­
je, ^da se na njivah ne pridela dovolj ži­
veža, da svinjereja ne da dovolj masti 
in da ljudstvo zapije skoraj šestino 
vrednosti celokupnega izvoza! Tako se­
veda pred leti, danes je drugače!
Razpredelnica o zemljiščih kaže, da 
pokrivalo skoraj polovico vse površine 
gozdovi, ostalo zemljo pa obdelujejo sil­
no težko.. Prastara potisk* orodia; phifc
brana, motika in kramp so edini pripo­
močki skromnih hribovcev. Mlatijo še 
le pozimi, ker so poleti z nujnim delom 
preobloženi. S tem se itak pičli pridelek 
skrči, sploh pa gorske njive ne donaša- 
jo toliko, da bi bila kmetija preskrbljena 
s hrano celo leto. Tudi o živinoreji ni 
govora, ker kmet vpošteva le vprežno 
živino, konje in vole. Konji so vpreženi 
vsak dan, da se čim najbolj izrabijo. Po­
lagajo jim poleg sena in rezi koruzo, 
podžigajo jih pa z mišnico in z žganjem, 
v katerem se je namakala kača, kuščar 
ali m o čerad ...
Žalostna je usoda kočarjev, čeprav so 
njihova majhna posestva večinoma sa­
mostojna. Kmet je v koči nastanil ene­
ga izmed svojih sinov, da bi si ta ustva­
ril lastno ognjišče. Tuintam si je pa ko­
čar iz lastnih žuljev iztisnil toliko, da se 
je poleg oskrbe živeža še osamosvojil. 
Zemlja teh bajtarjev je po večini sla­
ba, njive so strme in stisnjene med hri­
bovjem, gnoj morajo nositi v košu na 
njive, pri kočah si redijo le ovce in ko­
ze ter kvečjemu po eno kravo. Posest­
nik je obenem lesni delavec, da s tem 
oskrbi sebi in družini živež, obleko, kur­
javo in druge potrebščine.
Ker je stagnacija v lesni trgovini na 
-višku, so danes kočarji v največji bedi. 
Pa tudi večji posestniki so v krizi, ker 
jih razmere tirajo v dolgove. Posojila 
daje in knjiži na posestva nemška poso­
jilnica v Marenbergu. Več posestev je 
že ocenjenih in pripravljenih za sodnij- 
sko razprodajo. Nemški posestniki-kapi- 
talisti s tem iztezajo roke po slovenski 
zemlji.
Tako vidimo, da se proletarizacija in 
germanizacija obmejnih Slovencev na 
Kubanskem vrši še dalje, čeprav žive v 
svobodni narodni državi.
Nove kniige
F . 5. Copelanč:
Beautiful fTlountafns
Gospa Copeland nam podaja v tej krasno 
opremljeni knjigi svoje vtise z naših pla­
nin. Nič več in ’nič manj; a kako silni, 
globoki in mladostni so ti vtisi! Vsa ve­
ličina planinskih orjakov, vsa nežnost 
planinskega cvetja, tajinstvena skriv­
nost planinske prirode dehti iz te knji­
ge. Le malo jih je, ki morejo občutiti 
do dna svoje duše silo gora, ki morejo 
dojeti ne le krasoto skalnih vrhov in 
prostranih grebenov, marveč tudi oni 
bajni čar, ki objame srce, ko v njem 
vzklije topla ljubezen do narave in vseh 
njenih bitij, in do trde tihe skale, ki ob 
nas živi svoje nemo, večno življenje. 
Vse to se zrcali v prelestnem miru po­
glavij te knjige. Turist bo našel same­
ga sebe, našel bo čudoviti kontrast med 
čiovekom in naravo, med bežno mislilo 
in večno stalnostjo, našel bo toliko one­
ga, kar se besedam izmika, ker se skri­
va le globoko v srcu. A knjiga rd name­
njena le turistu, ne, vsem prijateljem 
planin in narave bo dragoceno odkrit­
je. Morda sam, razvajen od krasot okoli 
sebe, ne veš več za lepoto svoje domo­
vine. Tedaj vzemi v roko to knjigo. Da­
la ti bo sto novih misli, sto starih spo­
minov, sto mladostnih sanj. Vsakdo, ki 
je daleč od doma, jo bo čital s svetim 
domotožjem, vsak tujec jo bo bral z 
občudovanjem za naš gorski svet. Knjigo 
dviguje bogata in umetniška oprema (E. 
Dejžaj).; tudi v. niei čutiš ono globoko to
ljubeče poznanje narave, iskanje in na­
hajanje onih skrivnosti, ki se odpirajo 
le očem izbranih. Umetnik je, ki nam 
kaže te gore in gozdove, da žive in di­
hajo pred nami. Sprejeli smo dar, dar 
plemenitega srca in globoke ljubezni, in 
kadar bomo segli v tihi. uri vedno zno­
va in znova po tej knjigi, vsikdar bomo 
morali reči iz vsega srca: Hvala, gospa 
Copelaud!
Šport
Šport v nedeljo.
Ob 8. v veliki dvorani Narodnega doma:
Finale tekmovanje za prvenstvo Drav­
ske banovine v rokoborbi.
Ob 11. propagandni štafetni tek skozi 
Maribor: Start izpred igrišča ISSK
Maribora, cilj Trg svobode.
Ob 14.30 na igrišču SK Rapida: prija­
teljska nogometna tekma ISSK Mari­
bor mladina:SK Železničar mladina. 
Ob 16. na igrišču SK Rapida: prijatelj­
ska nogometna tekma SK Železni­
čar I:SK Rapid I.
Sodniška sekcija ZNS, službeno. 
Delegirajo se k tekmam dne 26. t. m. 
ISSK Maribor mlad.rSK Železničar mlad. 
g. Vesnaver; SK Železničar I:SK Rapid
I g. dr. Planinšek. Poverjenik- 
SK Železničar, nogometni odsek. 
Postava mladine je razvidna v garde­
robi. Ob 16. igra I. moštvo prijateljsko 
tekmo s SK Rapidom; postava je ista 
kakor zadnjo nedeljo. — Načelnik.
SK Železničar, lahkoatletski odsek. 
Sledeči lahkoatleti morajo biti najkas­
neje ob 10.30 na prostoru ISSK Mari­
bor: Wagner, Paulin, Podpečan, Herič, 
Konrad F, Bačnik II, Kohout. — Načel­
nik.
SK Železničar, težkoatietska sekcija.
Atleti se opozarjajo, da morajo biti 
radi tehtanja v dvorani Narodnega do­
ma najkasneje ob 18. in pol. — Načel­
nik.
Sokolstvo
Preprosto orodje za letino telovadišče.
Mariborska sokolska župa je izdala 
navodila za opremo letnega telovadišča 
s preprostim telovadnim orodjem. Pred­
vsem so navodila za postavitev lesenih 
konstrukcij za drog, kroge, lestve in ple­
zala. Poleg tega so opisi lesene bradlje, 
koze, gredi in švedske klopi, to je orod­
ja, ki ga lahko napravi vsak mizar. 
Opise pojasnuje 25 slik in detajlnih na­
črtov. Navodila bodo dobrodošla novo­
ustanovljenim društvom, ki nimajo do­
volj denarnih sredstev za nabavo tovar­
niškega telovadnega orodja. Društva 
MSŽ, ki žele navodila, naj sporočijo to 
starešinstvu župe, ki jih jim pošlje brez­
plačno.
Skaotizem
Statistika skavtov.
V zadnji številki »Skavtskega Glas­
nika« je izšla zanimiva statistika o šte­
vilčnem stanju skavtske organizacije. 
Od L 1908, ustanovnega leta skavtizma, 
je število skavtov naraslo 1 . 1910. na 
124.000, 1 . 1929. pa na 1,874.450 Članov, 
(ne vštevši skavtinj).
Na prvem mestu je USA z 816.958 
skavti, slede Vel. Britanija 654.130, Ja­
ponska 49.953, Francija 38.663, Kitajska 
40250, Siam 39.953, Poljska 30.292, Mad 
žarska 28.789, Cehoslovaška 26384, 
Norveška 11.805, Čile 10205 in Švica 
10.120 člani.
Pod 10-000 skavtov imajo Danska, 
Romunija, Irak, Švica, Nizozemska, Gr­
čija, Jugoslavija, Belgija, Švedska, Ar­
gentina in Peru; pod 5.000 Letonija, 
Avstrija, Perzija, Brazilija, Bolgarska, 
Kuba, Finska, Egipt, Litva, Ecuador, 
Estonija in LuksenJburg; pod 1.000 pa 
Portugalska, Panama, Island, Liberija, 
Albanija in Sirija.,
Samostojne skavtske organizacija ob­
stojajo tudi v Nemčiji in Rusiji, ki pa 
niso včlanjene v Mednarodni skavtski 
zvezi. Edina večja država, kjer ni skavt­
ske ali podobne organizacije, je Italija.
V celoti obstoja skn ,em v 44 drža­
vah, od teh v 27 evropskih, 6 azijskih, 2 
afriških, 8 , -V hvafcjjjfci