7Gi Bbjcrc" izhaja vsaki elek, datiran z dnevom naslednje nedelje. piroCnina velja za Av-jjo: ia celo leto :, za pol in četrt razirerno; za Ogr-4 K 50 vin. za celo r;za Nemčijo stane [celo ifeto 5 kron, za leriko pa 6 kron; inozemstvo se mi naročnino z ožina visokost pošt-Naročnino je pla-laprej. Posamezne s^prodajajopočv. Iništvo in uprav-se nahajata v gledališko po-[slopje šlev. 3. Ione. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno Cena oznanil (inscratov) je za celo slran K 64, za V, strani K 32, za % slrani K 16, za '/8 strani K 8, za >/„ strani K 4, za »,'sa strani K 2, za '/„ strani Ki. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. BY. 41. V Ptujn v nedeljo dne 9. oktobra 1910. i XI, letnik. 27. ft" Današnja številka ima 2 strani priloge in torej 10 strani. iz le Žalostne novice!! [Kmetje v ptujskem okraju pozor! Vsled brezvestne obstrukcije 0 venski h poslancev v deželnem zboru ivil je deželni odbor vse svoje podpore, ki je doslej okraja Ptuju dajal. Zaradi tega trpi ijni zastop veliko škodo! Pomisliti se mora, da je dobil ptujski okraj v letih 1908 in 1909 za 32.000 kron in j okrajnih doklad. Zdaj pa odpade okraju ^ajmanje za .'JO.000 kron deželnih Ldpor. Torej primanjkuje zdaj okrajnemu ipu 62.000 kron! Naravno je, da mora okrajni odbor vse oje izdatke zdaj zni/.ati. Okrajni I je (nrli že sledeče sk!enil : 1) Šotranje okrajnih cest se za polovico , Pomisliti se mora, da merijo okrajne ceste km 50 m in da se je lansko leto 8000 m3 navozilo. Zdaj se niti polovico tega ne bo ilo. Koliko denarne škode za kmete! 2) Plače za 53 cestarjev se je na 1 četr-(Vi) znižalo. Od 1. Oktobra naprej se iz- cestna služba le enkrat na teden, medtem se je doslej 3 krat na teden izvršila. Cestarji, alite se pri Ozmecu in Mešku! 3) Podpora osmim okrajnim hebamkam se 1 polovico znižala. Da pod takimi pogoji ;e ženske ne bodejo svojo težko službo rade ivlja.e, si lahko vsakdo misli! 4) Istotako se je znižalo plače pisarniškega ija na v« (dve tretini) 5) Vse cestne zgradbe se je zaradi po-ijkanja denarja ustavilo. Kmetje bodejo radi, kaj to pomeni! 6) Glede živinoreje ne more okrajni zastop j ničesar storiti. Hlevi so vsled suše prazni; pjni zastop je hotel še nekaj mlade živine "apiti. Ali zdaj ne more . . . To so prve, žalostne posledice obstrukcije! Deželni zbor — razbit! Naprej vberaštvo...toje menda I ilo slovenskih deželnih poslancev na Štajer- em. In reči moramo : posrečilo se jim bode! io bodejo ti slovenski poslanci na ta način, ikor doslej, svoje ^delovanje" nadaljevali, po- v m -ni bodo spodnja Štajerska kmalu puščava 0J..n. aj hujše b e d e i a revščine, podobna Kotli rumenim krajem na Ruskem ali na Balkanu. ijti najhujši sovražnik biuemu- slovenskemu ljudstvu tako kodov a t i, kakor mu škodujejo ti zagrizeni »podje, ki se v pozi „slovenskih odrešenikov" zap i inoi tarost .ljudskih zastopnikov" bahajo Kakor smo že v zadnji številki nakratko wcali, so se vladina pogajanja s slovenskimi ' ielnozborskimi poslanci zopet razbila. S tem ireako pametno gospodarsko delo v zbornici jjučeno. Vlada vsled tega niti seje več sklicala ni, marveč je deželni zbor ednostavno zaključila . . . Tako smo na Štajerskem zdaj v nepostavnem položaju, kakor so bili do zadnjega časa na Češkem. Gospodarska škoda, ki sojo s tem slovenski poslanci zlasti slovenskemu ljudstvu povzročili, je tako ogromna, da kriči naravnost do neba! Kako je tako daleč prišlo ? Treba je, da pojasnimo vse strani te žaloigre, ki so jo slovenski poslanci seveda kot komedijo našemili. Prvič je vsestransko dokazano, da slovenski poslanci sploh niso hoteli do mirnega dela priti. Ko so namreč nemški poslanci v resni volji pot za sporazum ogladili, ko je že vse mislilo in upalo, da je spor rešen, prišli so slovenski poslanci nakrat z novimi dežel-noizdajalskimi zahtevami. Na ta način seveda ni bilo mogoče, da bi se naprej obravnavalo. Ne samo nemški nacionalci, tudi veleposestniki, nadalje nemški katoliški klerikalci in socialni demokrati so izjavili svoje prepričanje, da slovenski poslanci, sploh niso hoteli delati ! V e d o m a in nalašč, iz naravnost go-rostasnih političnih vzrokov so slovenski poslanci deželni zbor razbili in s tem svoje slovenske volilce izdali . . . Z vsemi mogočimi zvijačami hočejo ti politični zločinci nevednim in neizobraženim ljudem to svoje postopanje opravičiti. O „posvetovanjih" pri vladi lažejo na svojih shodih in v svojih listih, da se kar kadi. Med slov. poslanci je tudi nekaj kmetov (Roškar, Pišek, Novak. Meško). Zakaj pa dr. Benkovič, dr. Korošec in dr. Verstovšek niso nobenega teh kmetov k ^posvetovanji" pustili? Ali imajo te možakarje le za štafažo, za reklamo ? Ali so ti Meškott in Novaki le limanice, na katere se politične kaline lovi? Zdaj torej, ko se je šlo za življenje tisočerih kmetov, so morali klerikalni kmetski poslanci za vratmi stati, doktarji Benkovič, Korošec in Verstovšek pa so pri konferenci kmetsko kožo prodajali ... . Zvijajo se ti slovenski poslanci zdaj kakor jegulja in v opravičenje svojega političnega zločina jecljajo kakor šolarčki pred strogim katehe-tom. Ako se jih vpraša, zakaj so deželni zbor razbili, potem blebetajo naj prve v praznih frazah. Končno pa povedo sledeče , slovenske zahteve": 1. Na Kranjskem so slovenski prvaki sprejeli predlog glede deželnega odbora, ki je zasigural večini svoj položaj. V odgovor stavil je poslanec Wastian isti predlog za Štajersko. In glejte, kar je prvakom za Kranjsko prav, to se jim za štajersko ne dopade(!!). Zaradi Wastia-novega predloga je Benkovič skakal kakor petelin na gnoju. Sicer pa nima ta predlog nobenega gospodarskega pomena. In sploh je gotovo, da bi zdaj sploh šo no prišel do razprave. Ta pritožba slovenskih poslancev je torej zlagana! — 2. Z ozirom na promet in splošne (tudi slovenske!) koristi, hočejo davkoplačevalci v Celju par sto G metrov (nemški „8tudentenheim", vilo Jarner itd.) mestu pri-klopiti. Dotična zemlja je večidel nemška. Temu se protivijo tisti ^narodnjaki" iz celjske okolice, katerim je čez 2.600 K občinskega denarja „iz-ginilo". In zaradi te otročje malenkosti, ki za- Y vsaki hiši naj bodejo „Štajerčeve" užigalice! nima k večjem tncat slovenskih hujskačev, mora cela štajerska dežela trpeti. Benkovič in Korošec smatrata torej ljudstvo za tako neumno, da bi se za tako malenkost ogrevalo. Cela celjska okolica z vsemi slovenskimi doktorji vred ni toliko vredna, da bi moralo vse štajersko prebivalstvo zaradi njih lakoto trpeti. — 3. Nadalje so zahtevali slov. poslanci, da se razdelita deželni kulturni svet in deželni šolski svet. To bi bil prvi korak v raztrganju štajerske dežele. Vsak pametni človek ve, da bi tega sivolasi naš cesar nikdar ne privolil. Ali vsak pametni človek ve tudi, da bi bilo to v velikansko škodo spodnještajerskega prebivalstva. Slovenski narodni učitelji so se sami proti temu prav odločno izjavili. In s številkami dokazano je, da je spodnja Štajerska veliko več denarja dobila, nego plačala. Narodni hujskači tega seveda ne priznajo, ker sploh ničesar ne vedo. Ali ljudstvo ve, daje štajersko ljudstvo in da se mu slabo godi . . . Te tri „stvari" zamorejo slovenski poslanci omeniti. In zdaj vprašamo: ali je zaradi teh stvari bilo potrebno, deželni zbor razbiti? Noben pošten človek, ki živi od lastnega dela, ne more temu pritrditi. Slovenski poslanci so torej zgolj iz brezvestnosti deželni zbor razbili. Omenili smo že, da bodejo gospodarske posledice tega zl očina ve likan-s k e. S tem, da se je deželni zbor zakl učil, ni samo prihodnje delo omogočeno; ne, tudi kar se je doslej v odsekih, sklenilo, je razveljavljeno. Podpore, ki so se že v odsekih sklenile, ne veljajo več. Brezobrestnih posojil ni več. Regulacijska dela na Dravi, Pesnici in drugod so ustavljena. Toča naj pada, suša naj pride, — vbogi slovenski kmet ne dobi ničesar, ker mu slovenski poslanci ničesar dati ne pustijo! . . . Krvave rane v truplo štajerskega prebivalstva bije ta „boj" slovenskih poslancev. Komu v korist ? ? Nikomur!! In človeku sili roka v pest, ako vidi to žalostno igro inožicev, ki življenje le iz „teatra" poznajo in ki so „lačni" le tedaj, ako jim zdravnik zaradi prebavljenja pečenke prepove . . . To ne more in ne sme tako naprej iti! Ko so pred desetletji slovenski poslanci kot „ustaši" doma lenarili, pognalo jih je slovensko ljudstvo z nekako silo v deželni zbor in jim je zapovedalo: Delajte, delajte za nas, kajti za to smo vas izvolili . . . Treba bode, da ljudstvo zopet vstane in da vsled lakote in trpljenja tej prvažki komediji konec napravi! Politični pregled. Proti draginji mesa so se vršile po vseh večjih mestih velike demonstracije. Na Dunaju je demonstriralo 300.000 oseb. Do spopadov, ki bi bili pomembnejši, ni prišlo. Politične aretacije v velikem številu so se izvršile v Krakovi. Policija je prišla baje tajnim veleizdajniškim društvom na sled. Izvršilo se je tudi mnogo hišnih preiskav. Iredentist Ferluga se je imel te dni pred celovškimi porotniki zaradi veleizdaje zagovarjati. T Porotniki pa so zanikali vprašanja in je bil ta laški prenapetež vsled tega oproščen. Dunajski župan je obiskal Budimpešto. To bi se pod dr. Lnegerom nikdar ne zgodilo. Kajti ta je bil prehud nasprotnik madžaronske politike. Ali danes so klerikalci figa-možje . . . Delavski nemiri. V berolinskem predmestju Moabit prišlo je med štrajkujočimi delavci in policijo do hudih in krvavih bojev. Na obeh straneh se je streljalo in mnogo oseb je težko ranjenih. Policija je morala posamezne hiše ope-tovano „šturmati". Šele čez par dni se je nemirom konec napravilo. Dopisi. Teharje. (Občinske volitve.) Zadnji zaplenjeni „Narodni list" z dne 29. septembra t. 1. je prinesel dva članka o občinskih volitvah na Teharjih. Iz teh omenjenih člankov se jasno razvidi nečuvena lažnjivost in nesramna podlost pobalinov-šribarčkov pri „Narodnem listu". V prvem članku, ki ga je baje pisalo „več volilcev, ki pa v istini izvira iz peresa znanega prvaškega vodje v volilni bitki na Teharjih, se navaja razne vzroke, zakaj so „prvaki" na Teharjih propadli. Med razlogi čitarao tadi sledečo podlo laž : Res pa je na drugi strani, da je imela nemškutar-eka-štorovska stranka od Sudmarke nad 1.000 K na razpolago za pijačo na raznih shodih. Lažnjivci okoli „Narodnega lista" dokažite, kedaj da smo sploh imeli razne shode, pri katerih bi nam bilo mogoče dajati za pijačo. Mi lahko pošteno trdimo, da nam ni bilo treba volilnih shodov, ker so naši volilci sami uvideli, da je občinsko gospodarstvo redno in dobro. Pač pa lahko mi trdimo, da so prvaški dohtarji in njih šribarji vsako nedeljo in vsak praznik imeli razne shode pri Barokarju, Cajhnu, Sodinu in hoteli s pijačo naše volilce na svoje limanice ujeti, kar se jim pa ni posrečilo. Razni Stojani, Reicherji, Buceji, Hrašovci, Kodermanni, Kukovci i. dr. so že skoraj cel mesec pred volitvami letali od hiše do hiše, agitirali zase (kakor Stojan, Bucej i. dr.) oziroma za svoje ašoštarske" kandidate. Vsi drugi razlogi za poraz „prvakov" so naravnost bedasti in neumni. Kajti niti štorovska tovarna niti celjska mestna „šparkasa" nista krivi na porazu „prvakov" v Teharjih. Glavni vzroki, — in zapomnita si to Juro in Vekoslav — so ti-le: Mi napredni Te-harčani-volilci si ne želimo v naši občinski hiši takega nerednega in nesramnega gospodarstva, kakor vlada v občinski hiši celjske okolice. Mi nočemo nobenega zvišanja občinskih doklad za prvaške hujskaške namene in za farovške nena-sitneže. Mi hočemo imeti v naši plemeniti občini mir, ne pa zgago in hujskanje, katerega si prvaški dohtarji želijo, mi hočemo imeti redno in lepo gospodarstvo, katero je zavladalo v občinski hiši od tega časa, odkar smo hujskače in nenasitneže fajmoštrovega kalibra iz občinske hiše pomedli. — Drugi članek se peča z brezpomembnim reknrzom proti občinskim volitvam v Teharjih. Gospod Vekoslavček tudi v tem članku lažnjivo in podlo vse zavija, kakor je že njegova navada. Ta „glasoviti" pesnik piše o rekurzu proti nepostavnim in neveljavnim občinskim volitvam. No, možicelj Vekoslav, o tem ne boste vi odločevali, so-li volitve v Teharjih postavne in veljavne ali ne. Domišljava si tudi in premišljuje, kak učinek je pač ta rekurz v teharski občinski hiši napravil. Vse, kar vi tukaj pripovedujete, je gola laž. Nadalje pravi Spindler, da se je govorilo o različnih goljufijah (kje? pri občinskih volitvah v celjski okolici) in da je najbolj zanimala trditev, da je mladi Pavher volil namesto še živega očeta tudi za svojo mater. Zakaj ne poveste resnice, zakaj lažete in zavijate. Mladi Pavher je volil, to je resnica, ampak ne za svojo mater, ampak za-se, ker ima tudi on volilno pravico v tretjem razredu. Za svojo mater pa ni volil, ker za njo sploh ni prišel nihče volit. Sv. Lovrenc (dravsko polje). Dragi „Štajerc"! Naši kmetje so hudo razburjeni nad nekatero sleparijo, ki jo povzročajo klerikalci. Vsaka stvar ima svoj konec in tudi naša kmetska potrpežljivost bode minula. Povedati bi imeli mnogo, zlasti o našemu skozinskoz poštenemu občinskemu tajniku Juriju Tumpej. Vprašamo javno: kako so se vršile občinske volitve leta 1909?! Pod komando občinskega predstojnika in žapnika Ozmeca so klerikalci grozovito sleparili. Tajnik je oznanil reklamacijo, a imenik še ni bil izgo-tovljen. Drugi švindelj je bil, da se naznanilo volitve ni pravočasno nabilo. Jurček Tumpej je baje pri obravnavi našega rekurza lagal, da je volilni razglas nabil 20. in 21. februarja. To pa ni res! Pred pričami je bil volilni razglas pribit 27. in 28. februarja in to samo na dveh krajih. Zakaj si pa Tampej pri deželnozborskih volitvah nabil plakate na 5 krajih, ja sploh na vsakem voglju? Pač zato, kčr se je šlo za župnika! Grdo je bilo tudi, da se je od napredne strani 4 volilcev vun pustilo, ker se jih nalašč ni hotelo 5 v volilni imenik vpisati, ker ni bila volitev pravočasno končana. To si ti Tumpej naredil, ker si se bal, da ne bi kmetje klerikalno nadvlado premagali. Vedel si, da le pod klerikalno nadvlado prideš ti do rihtarjevega stolčka. Zdaj te pa vprašamo: Koliko je bilo časa za reklamirati od 4. do 12. februarja. Sam rihtar je rekel v neki gostilni: zdaj ne smete več reklamirati. Volitev je bila nabita 21. februarja, volili smo že 9. marca ... Mi pravimo, da se je pri teh volitvah švindlalo. In govorili bodemo še naprej. Občani. Orehovci v zgornjo-radgonskem okraju. „ Slovenec" je dne 22. oktobra štev. 38 prinesel to-le : „Od Sv. Jurja ob Sčavnici. Minulo nedeljo se je vršila seja občinskega odbora, v kateri se je šlo za to, ali se prosi za povzdigo Sv. Jurja v trg ali ne. Štajercijanci v odboru so strastno nasprotovali, ker se boje, da bi potem očetu Bračku konečno odklenkal vsak up na zmago v gornjeradgonskem okrajnem zastopu. Te možakarje si bodemo dobro zapomnili za pri- Ponesrečeni zrakoplovec. Zrakoplovstvo napreduje krasno. Seieda zahteva tudi mnogo žrtev. Te dni izvršil je južne-ame-rikanski zrakoplovec Chavez svoj krasni polet čez Simplon. V 49 minutah je v zraku preptovil najnevarnejši del. Ali pri vasi Domo d' Ossola preobrnil se je zrakoplov in padel z nesrečnežem iz grozovite višine navzdol. Chavez si je zlomil obe nogi in pridobil take notranje poškodbe, da je čez par dni umrl. Naša slika kaže na desni strani Cha-veza na svojem stroju, ne levi Der Avia rikerChavez., derd.Sfhipl«nut>er1loq „ e« verenguS***. hodnje občinske volitve!" — Glejte kolovred prede! Kaj pa mene briga, ali je sv. Jurij trg ali ne ? In toti dopiaun še celo seia na okrajni zastop. Kaj pa hoče s tem povedati, da je meni „odklenkalo"? Ali se jaz veiljajema načelnika ?? Bolj je okraj gornje-radgonskimenej potreben, kakor jaz okraja. -— V mojem načel-stvu je „odklenkalo" več ko 50.000 kron, katere bi moral okraj plačati, čo bi ne bil jaz skrbel za okraj! Kaj pa zdaj ? Našo načelstvo živi dve leti in imamo 1.900 K dolga, pa nimamo nika-1 kega dokaza, zakaj se je toti dolg naredil. Reče se, da je vse „drago". Toti dolg bomo vendar mi davkoplačilci plačevali! Sram naj bo tistega, norca, kateri mene v miru ne pusti. Jaz vam Jurjovcem nisem nevošljiv vašega trga, ker ne bote s tem za en vinar boljši kakor dozaj; mogoče, če bodo g. Kunci tistega žrebca nazaj kopih, katerega so pred nekim letom zidovi pro-1 dali, da ga boste imeli za „Wappen" . . . Wratschko. Zgornje Hoče. Štejemo si v dolžnost, zopei nekaj poročati. Pa ne od Kranjčeka; ne, to nam še na misel ne pride, ker smo zadovoljni, daje odšel. Pač pa moramo povedati, da amo skleni ustanoviti „ veteransko društvo", h katerema se je že 30 članov vpisalo. Tudi bode imelo lastno godbo, katera bode že 16. oktobra pri ustanovni slavnosti igrala. Društvo ima Dam-reč ta dan v Korenovi gostilni v Hočah ustanovni občni zbor, popoldne pa vrtno veselico. Vsi prijatelji vojaškega stanu se uijndoo vabijo, da se tega udeležijo! \l Ptujske gore. Poroča se nam, da ima občinski pot na leto 70 K plače. Rihtar Juriei Topolovec p. d. Kadunc iz Pšetne grabe, pašj vzame od plače 30 K (katere si bo moral občinski pot pri sodniji izkati); občini zaracnni Jurček celih 70 K. Narodnjaška malha pač nikoli ni polna! Letošnjo poletje prižene neki[ kmetovalec iz druge občine žival na sejem; po| naključbi pa živinski potni list ni bil v reda; zato je prosil Jurčeka, da mu napravi novi pot«! list, za katerega je Jurček računil doelovno:| šestdeset vinarjev! Sedaj pa še kdo naj ne verjame, da nima Kadunc „a»miljono srce" do| kmeta. Predgovor pravi, da gliha vkup štrlu iz tega eledi, da Klemenčič kot narodnjaški vj-j dja Jurčeka, Anton Gojkoviča in Anton Kup$s| ne more nič boljši biti, kakor so njegovi učenci. Pod plašč narodnjaške slovenščine se skrivljejo,i zato da bi lažje kmetom žepe praznili in svoje-nikoli polne malhe polnili! Kdor si upa dvomih, da narodnjaški Jurček ni pošten, je pač gotoTO od njega spoznan, da to že mora biti .nemčV, ho voz: zna me: na jem lepi kor jak. ljej. 9. : rema se društvo I ~ oktobra I ia nam- I zgornjih I ia vrtno ho Revolucija v Portugaln. (Telegrafično poročilo.) Presenetljive stvari se poročajo iz Lis9abona.j Izbruhnila je namreč revolucija. Puntarjem d, se takoj tudi vojaki in mornarji pridružili. Vojm ladje so kraljevo palačo bombardirale. Kralj je z vso svojo družino na nekem brazilijanskeu parniku pobegnil. Ustaši so proglasili republiko. I« vseh poslopij vihra republikanska leno-rdeča) zastava. V bojih je jako veliko padlo. Ali republikanci so hitro zmagali. poročamo prihodnjič. Novice. strani pa mali zemljevid, ki kaže kako je plovil. Kraj kjer je ponesrečil (Domo d' Ossolo) označen je s križcem, Zahtevajte v vseh trgovinah „Štajerčeve" nžigalice! Zopet tožba! Svojim čitateljem v zal povemo, da nas je znani kaplan J a k e c R b u z a — tožil. Prinesli emo namreč pred kratkem notico, v kateri smo povedali, di možic obsojen, kor je nekega šolskega pretepel. Zaradi nekaterih opazk v tej notici se je čutil naš ljubi Jakec Rabuza žaljenega. In §d je ter tožil našega urednika Karla Linhart a-radi žaljenja časti. Stvar pride kakor vsaka tiskovna tožba pred porotnike. Toliko smo hoteli omeniti o tej zanimivo-smešni zadevi. bode ,,tožba" gotova, izpregovorili bodemo jasneje. Lupine orehov (zelene) treba zdaj nabiranj Iz njih se skuha tekočino, s katero se poleti živino namaže. Potem ne pridejo muhe in ostala mrčes k živini! Polskninje c dr. Weilovim .Epileptikonom' Asistent znanega zdravnika dr. H. Bocka v Muscheon,' dr. Friedmann, piše: Jaz rabim že okroglo 2 let >Epi-leptikoo« in to ne samo pri epilepaiji, marveč tudi jo jjh nervoznih boleznih z j a k o dobrim u s p e- |m. Od teli nervoznih boleznih bi bilo omeniti: ner- i pojavi v zistemu žil (žilni nervozni krč', žilne kri- [>Chorea<, iti. Glavno indikacijsko polje »Epilepti- iii so pač epileptični in epileptiform! napadi. Ravno > pri jtveničnih kakor pii senilnih formah se da us- ! doseči. V splošnem zadostuje raba sredstva t pr- i mesecu 2 krat na dan eno tableto, t drugem me- i vsak dan le eno tableto, da se napade, ako se jih opolnoma ne odpravi, »saj v njih številu omej>. Pc~ i bolnike, ki so imeli pred rabo »Epileptikona« Kino 1 aH dva napada, zdaj pa imajo komaj enega t leto. Ako potrebno, pustil sem prepa'at leta naprej tat Resume iz svojih proizkušenj pravi, da je »Epi. dr. Weil pri raznih bolnikih bolje vplival ka- f tnano mediciranje z bromom. Poleg tega proti bromu l občuJjivi bolniki Weilov preparat jako dobro jem- i in je za take paciente prepotrebno. — Munchen 1910. — podp. dr. Friedmann. Schicht Stearin-sveče LEDA »jfiitjša vseh mark I Apartni, elegantni zavoj 1 Ne tečejo! Ne dišijo I Ne kadijo 1 Ne delajo saj I Gorijo s svetlim, mirnim plamenom. 872 se ga primerno opozori na obstoj teh brinjevih papirjev in junaški hofrat zleze takoj pod klop, oziroma med brinje! In tak »političen" talent so slavili liberalci. Privoščimo jim ga — slovensko ljudstvo ga najodločneje odklanja." — Tako piše torej glasilo največje slovenske stranke. V Ljubljani nimamo »nemčurskih porotnikov", na katere bi se Ploj lahko izgovarjal. V Ljubljani so porotniki večidel liberalci in bi torej na vsak način s Plojem držali. Zakaj torej ta hofrat ne toži, ko se mu vendar precej jasns očita zločin oskrumbe? Ako »Slovenčevo" očitanje ni resnično, potem bi moral »odlični jurist" Ploj tožiti. Ako je pa res, potem mora oblast Ploja pred sodišče poklicati, kajti pravica mora biti za vse edna-k a. Radovedni smo torej, kako bode gospod dvorni svetnik, državni poslanec, član najvišjega sodišča, častni občan in doktor Miroslav Ploj na to vprašanje, ki zanima gotovo vso javnost, odgovoril! ..Narodna Stranka" je v svoji brezznačajuo-sti vedno Ploja podpirala. Baje se celo dr. Jurtela in dr. Rosina ne veselita več občevanja s Plojem, ali celjski »napredni* narodojaki iz Spindler-Kukovčega tabora ga še vedno hvalisajo. Kaj pravi torej „narodna stranka" odnosno njeno časopisje k brinjeTi aferi Plojevi? Upamo, da bodejo »narodnjaki", ki znajo vedno tako lepo o morali pridigovati, svoje mnenje o Ploju brez ozira na desno in levo povedali. Drugače nosila bode vsa „narodna stranka" ime — brinjevo omizje! Spindler — Obsojen. Urednik „ Narodnega dnevnika", g. Vekoslav Spindler, se dela sicer vedno za največjega političnega modrijana in žurnalističnega strokovnjaka. Ali doslej se je vsa njegova časnikarska zmožnost pojavila edino v častnih izjavah, preklicih žalitev in — obsodbah. Te dni je stal g. Alojzij Spindler zopet pred sodnijo. Šlo se je namreč za znano Cokan-Peskovo zadevo. Takrat je objavljal Vek. Spindler krvave članke, češ da je klerikalec Peško liberalca Cokana umoril. Par dni so se narodnjaki kar v krvi valjali. Pozneje pa je prišel državni pravduik in je poslal k- Spindlerju „popravek" po § 19. Tega »popravka" žurnalistični talent g. Spindler ni pravilno objavil. Zaradi tega in sploh zaradi hujskarije bil je Vekoslav Spindler obsojen na en teden zapora s trdim ležiščem. To je sitno! Sploh, kje je pravica, ako se take politične talente, take Veko-»slavčke" v kletko zapira ? . . . Gospod Spindler! Malo manj hujskarij, malo manj laži in obrekovanja v »Narodnem dnevniku", pa se vam bode bolje godilo , . . Naše odkrito sožalje! Ormožka slovenska posojilnica je menda v precej velikih sitnostih. Ako bi se šlo edino za žepe prvaških voditeljev, potem bi človek niti besedice ne zinil. Ali gre se za krvave denarje vbogih kmetskih vložnikov in zato mora javnost vedeti, kaj je s to posojilnico. Pred kratkem enkrat je namreč or-aka v\arla po?o\noTa& v T.oks.a.Yi, \ mo&ks, ■posojilnica izstopna iz ceVjsk.« »Za&ro&ne kajti akti dotične preiskave so spravljeni in — 1 zveze". Tako vsaj so Mentalni listi ^hn.f\spar\&-vriic(t>sirq BtucKz (jbtr dcnMurratbadi. trdi, da je stvar prav drugačna. Glasom njegovega poročila bila je namreč ormožka posojilnica iz »Zadružne zveze" i z ki j uče n a in to zaradi uspehov, ki jih je dosegla neka revizija. Z dragimi besedami povedano, trdi omenjeni list, da pri ormožki posojilnici ni vse v redu in da jo je vsled tega »Zadružna zveza" izbacnila. Mi vprašamo torej v interesu kmetskih vložnikov: kaj je na tej stvari ? Ali ee je pri ormožki posojilnici kaka brezvestnost ali lumparija zgodila? Danes, ko so na Koroškem klerikalni »posojilni-čarji" več milijonov ljudskega denarja zapravili, mora biti človek previden. In slovenske posojilnice so večinoma brez oblastvenega nadzorstva. Vprašamo torej še enkrat: Kaj je z ormožko posojilnico ? Vložniki te posojilnice so v velikem strahu in se bojijo, da ne bi svoj denar izgubili. Torej : vun z besedo! Nemška Šola v Ciršaku (Zierberg) pri Št. Ilju slov. gor. se je pred kratkem s pomočjo tako izborno delujočega »Schulvereina" uresničila. O pomenu te nemške šole ne bodemo mnogo govorili. Kdor danes ne razume, da je nemška šola predpogoj za nadaljno izobrazbo, da je znanje nemščine najboljše orožje v boju za obstanek, da brez nemščine človek niti 5 kilometrov daleč ne more, — kdor torej tega ne razume, s tem se je težko prepirati. Nemci pravijo: ,Gegen die Dummheit kampfen selbst Gotter vergebens!" — Komaj se je pričelo o nemški šoli v Ciršaku govoriti, ko so prvaški slovenski hujskači kar zbe3neli in zdivjali. Na komando iz srbofilskih krogov v Mariboru pričeli so ti hujskači z naravnost neverjetnimi sredstvi proti tej nemški šoli nastopati. V »Slov. Gospodarju" in v drugih farških listih so nakopičili ogromno večino laži, kakor se jih zamo-rejo iztnhtati le propali hujskači klerikalne vrste. Glavna agitacija tej bandi je, da je nemška šola »protestantovska". To je seveda falotovska zvijača! Ravno s to lažjo so agitirali ti gospodje svoj čas proti novi nemški šoli v Sv. Lenartu, čeprav so dobro vedeli, da podučuje tem verouk katoliški duhovnik, ki dobiva za vsako uro poduka 6 kron plačila. Tudi nemška šola v Ciršaku seveda nima ničesar s »protestantizmom" opraviti. Grč se edino zato, da dobijo otroci poduk, kakoršnega bodejo pozneje v življenju potrebovali. Ali klerikalci in sploh prvaški hujskači bi radi neumno ljudstvo, ki bi se dalo i zana-prej od njih odirati in zaničevati in izkoriščati. To je resnica! Ne „protestentizma", o katerem v Ciršaku niti sleda ni, se bojijo, edino izobrazbe ljudstva! Z grdo obrekljivostjo napadajo po „Slov. Gospodarju" in »Straži" učitelja g. Gordona in ga psujejo, češ da je »protestant". Pa vedo dobro, da to ni res! Ali kaj je farškim hujskačem za resnico ?Kaj je tej bandi za vero? Slovenski klerikalci bi vso svojo vero prodali in izdali, ako se gre za njih žep . . . Sicer pa naj se pomirijo slovenski gospodje v Mariboru : Vsa xiemSka. fesYa. x Cvc&a.Vm j\Yi Tenda.r prav nič ne briga. \ Saj se nikogar ne &\\\, aa. \>\ b-jojo aeco v nemško šolo pošiljal! Kdor noče, da bi se njegov otrok izobrazil, te naj napravi, kar hoče. Ali od prvaških plačanih hujskače v se tudi ne bode nobeden v strah pripraviti pustil! Tako daleč še nismo, da bi par črnosuknežev ljudstvo v nekaki tlaki držalo. Gospodje, nemška šola v Ciršaku ostane, pače se vi tudi na glavo postavite! In razvijala se bode, te nemška šola, cvetela in napredovala bode. To vam garantiramo! Nemška šola v Sv. Lenartu slov. g. Poroča se nam: Vpisovanje v vse razrede nemške šole v sv. Lenartu slov. gor. vrši se zdaj vsako nedeljo od 9. do 12. ure v šolskem poslopju (1. stok). Sprejem in poduk v nemški šoli je brezplačen. oolsko leto se prične 4. novembra s sveto mašo. Obenem se vrši tudi vpisovanje v otroški vrtec (Kindergarten). V tega se sprejema otroke v starosti od 3 do 6 let b r e z p 1 a č n o. S tem se male za šolski poduk pripravi. Pod vodstvom izkušene učiteljice se otroci igrajo, pojejo itd. Za vse to nimajo steriši prav nič plačati. Prav revni otroci dobijo tudi v »Suppen-ansteltu" hrano. — Proti tej v vsakem oziru dobrodelni uredbi hujskajo zagrizeni prvaki z vsemi močmi. Dobili smo v tem oziru več dopi-/ Bor, kijih z&eadi pomanjkanja prostora pribod-I njič objavimo. Pametni steriši seveda ne bodejo njič objavimo Kupujte „Stajerceve" užigalice! Grlayna zaloga firma Slawitsch v Ptuju. tem ljudem poslušali, temveč bodejo svojo deco v nemško.žolo pošiljali! Ljudska tombola, ki se je preteklo nedeljo pred rotovžem v Ptnjn vršila, se je vkljub pr-vaških hojskarij prav imenitno obnesla. Veliki trg je bil natlačen polno ljudi. Dobitkov je bilo izredno veliko in vsi so bili lepi. Prvo tombolo (celotno kuhinjsko pohištvo) dobil je neki delavec, drngo (ara na pendelj) pa neki obrtnik. Dobiček, ki je določen dobrodelnemu namenu, je prav lep. Sejem V Ptuju, ki se je vršil 5. oktobra, obnesel se jetako-le: Prignalo se je 315 konjev, 920 govede in 1021 svinj. Cene so bile: biki 52 do 60 K, voli 70 do 84 K, krave 46 do 68 K pri 100 kg; prašiči M0 K do T30 pri kili žive teže. Trgovina je bila pri ednakih cenah dobra in se je vso živino prodalo. Prihodnji sejem s konji, govedo, ž r e b e t i in prašiči se vrši 19. oktobra, prihodnji svinjski sejem pa 12. oktobra. Ubilo je v Zagorju v kamenolomu posestnika Jožefa Biroka. Padel mu je namreč iz višine kamen na glavo, ki mu jo je zdrobil. Ogenj. V Schwabovem mlinu za žveplo v Ptuju pričelo je goreti. Požarniki so hitro došli in ogenj zadušili. Šnops pili so fantje v Skalisu pri Šoštanju. Potem so zdivjali in se stepli. Rudar Makušek je tovariša Kovača z neko železno posodo tako po glavi udaril, da je ta takoj skupaj padel. Sodnija preiskuje slučaj. Stepli so se v Kacovi krčmi v Plešivcu. Pri temu je bil razgrajač Hlep hudo poškodovan. S „tritlnom" je v neki mariborski gostilni mesar Strauss hlapca Museka pretepel in smrt-nonevarno ranil. Z nožem sunil je vrtnarja Rogino v Turški-vasi pri Slov. Gradcu neki Anton Plevnik; ranil ga je težko. Suroveža so zaprli. Slo se je zaradi deklet. Goljuf. V Leitersbergu in Mariboru je neki slepar razne osebe za denar in predmete ogoljufal. Delal se je za učitelja. Pri kožuhanju sta v Krotovcih pri Ptuju dva fanta Johana Gabrovca težko ranila. Divjaka sta že pod ključem. Pod vlak vrgel se je pri Bistrici ob Mariboru delavec Franz Raner iz Lasnice. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora je neznan. Pretep. Iz Dolja se poroča, da je pijani Jože Zalokar z nožem sunil Leskošeka in ga težko ranil. Oj ti nož, koliko nesreče si že naredil ! Znorela je kočarica Marija Dvoršak iz Stop-nega. Kakor znano, je ta ženska svoj čas iz ljubosumnosti lastnega moža na spolovini težko ranila. Zdaj je v zaporu znorela. Tat. Krojaški pomočnik Miha Sterček ukradel je mojstru in tovarišem mnogo stvari v vrednosti čez 400 K. Potem je pobegnil. Oropan in v Dravo vržen. Neki boljši kmet iz sv. Marka sprehajal se je zvečer ob Dravi. Pridružila sta se mu dva fanta, ki sta ga naposled napadla, oropala in v Dravo vrgla. K sreči je znal kmet plavati in se je rešil. Roparja še niso dobili. Pazite na deco! V Dramljah pri Celju položila je Roža Podsedenšek svoja 6 mesecev stara dvojčka k peči. Tam je bila tudi svetilka. Otroci so jo prevrnili in eden je bil s petrolejem polit. Vkljub temu, da je mati hitro prišla, dobil je otrok take opekline, daje drugi dan umrl. Neumna Stava. Pri Pletroviču je stavil rudar Anton Ivane, da spije 1 liter žganja. Spil ga je tndi, ali kmalu nato je bil mrtev. Kradla je dekla Berta Pracher trgovcu Karlu Dvoršak v Trbovljah. Orožniki so jo poslali na „lustreise" v Laško. Iz Koroškega. Od posojilničnih „popravkarjev", ki se bojijo, da bi ljudstvo njih pravo delovanje izpoznalo, sprejeli smo to pot zopet dva hektografirana in umazana listka. Nam je prav: ljudstvo potom teh § 19 „popravkov" vsaj izpozna, katera posojilnica se javnosti boji. Po-. steni in redni denarni zavodi se nimajo ničesar bati. Bojijo se le tiste posojilnice, ki nimajo oblastvenega nadzorstva, pri katerih se torej lahko po Weiss-Kayserjevi ma-nieri postopa. Za „hec" objavimo torej tudi ta — 4 — dva „popravka", ki se glasita takole: „— Gospod Karol Linhart, odgovorni urednik „Štajerca" v Ptuju. Na podlagi § 19 tiskovnega zakona zahtevamo, glede na članek „ Velikanski klerikalni polom". ^Milijoni kmetskega denarja zapravljeni", objavljen v Vašem listu z dne 28. avgusta t. L, da objavite na postaven način nastopni popravek. Ni res, da so v Weissovi centralni kaši (Centralkasse der landwirtschaftlichen Genossenschaften) združene tudi vse slovenske posojilnice, in ni res, da bodo te posojilnice vse svoje denarje izgubile. Nasprotno je res, da podpisana slovenska posojilnica ni članica nemške ceotralkase, ter da s to nemško centralno kašo, kateri načelnik je bil Nemec monsi-gnor Weiss, nima prav nobene niti najmanjše zveze in zato tudi vsled poloa vnemškem taboru podpisana posojilnica ne more niti vinarja zgubiti. Posojilnica Glo-basnici, dne 8. septembra 1910. J. Jetzl, M. Pšeničnik. Urban Sadjak. — „ Gospod Karol Linhart, odgovorni urednik „Štajerca" v Pcnju. Na podlagi § 19 tiskovnega zakona zahtevamo, glede na članek „ Velikanski klerikalni polom". „Milijoni kmetskega denarja zapravljeni", objavljen v Vašem listu z dne 28. avgusta t. 1., da objavite na postaven način nastopni popravek. Ni res, da se v Weissovi centralni kaši (Centralkasse der landwirtschaftlichen Genossenschaften) združene tudi vse slovenske posojilnice, in ni res, da bodo te posojilnice vse svoje denarje izgubile. Nasprotno je res, da podpisana slovenska posojilnica ni članica nemške central-kase, ter da s to nemško centralno kašo, kateri načelnik je bil Nemec monsignor Weiss, nima prav nobene niti najmanjše zveze in zato tudi vsled poloma v nemškem taboru podpisana posojilnica ne more niti vinarja izgubiti. Hranilnica in posojilnica za Št. Štefan na Žili dne 22. septembra 1910. Anton Pelnar. Peter Urbanz". — Kaj je s tem .popravljenega? Ničesar !!! Noben vrag "namreč ne more zatajiti resnice, da so črni klerikalni ljudski sleparji koroške kmete za več milijonev v posojilnice vloženega denarja osleparili in oropali! To je resnica!!! H klerikalnemu polomu. Iz Wolfsberga se „Grazer Tagblattu" poroča : Kakšni švindel je delal monsignore Weiss s svojimi sirotišnicami in s kakšnimi sredstvi je pri lahkovernih ljudeh denarje nabiral, kaže sledeče pismo: „Deležni list. Za obrtno podjetje v oskrbo Sv. Antona sirotišnic na Koroškem dala je J. L. kmetica v N. v Labudu 600 kron, katere se z današnjim dnevom s 4% obrestuje. Nazaj-plačilo se zgodi od 1. 1910 naprej v letnih anuitetah po 4000, 6000 in 8000 K itd. do celotnega pokritja vseh vlog. Feldkirchen, 25. maja 1909. Monsignore P. A. Kaysor". — S takim švindeljnom se je ljudstvu^tisoče denarja iz žepa potegnilo. Mnogo ljudi se sramuje, da bi take dolgove naznanili. Klerikalci so v grozni razburjenosti. Posebno razburjeni so kaplani in fajmoštri, kčr se b o-jijo jeze o_g o 1 j u f a n i h kmetov Tako ao fajmoštra Šivica v sv. Ulriku osleparjeni kmetje hudo pretepli. Sleparska politika te črne gospode se pač maščuje! Velikanski polom klerikalnih ljudskih sleparjev spravil je vso koroško javnost po koncu. Tudi n aj p ob o žn ej ši kmetje so zdaj vso zaupanje do Bčrnih" posojilnic izgubili. Najzve8tejši klerikalni volilci izprevidijo zdaj, da se jih je za nos vodilo. Svoj čas so ljudje ;i la orglar Grafenauer, monsignore Podgorc in doktor Brejc koroško ljudstvo ,reševali"; zdaj pa molčijo in molčijo . . . Ej, gospodje v črnih suknjah, v svojem srcu pač čutite, daje slovenskemu kakor nemškemu klerikalizmu na Koroškem odklenkalo. Velikanska sleparija farških mogotcev je odprla vsemu koroškemu ljudstvu oči . . . Od vseh strani nam prihajajo poročila o obupu kmetov, ki so vse svoje premoženje pri tej far-ški slepariji izgubili. In tudi slovenske posojilnice se zdaj tresejo ter bojijo poloma. V sv. Jakobu v Rožu in okolici so klerikalci na vseh oglih in krajih na-popali plakate s sledečo vsebino: v— Našim vlagateljem! Zlobni jeziki razširjajo vest, daje naša posojilnica in hranilnica skozi polom v Celovcu tudi prizadeta. Vsak, kateri nam naznani takega lažnika pod pričami, dobi 20 K izplačanih. Mi ga bodemo takoj naznanili sodniji. Pridite kvaterno nedeljo, dne 25. septembra ob 3. uri v „Narodni dom", da bote sami slišali poročilo posojilničnega revizorja iz Celovca, ki bode tudi pojasnil to nemško zadevo. Posojilnica in hranilnica v sv. Jakobu v Rožu." — Ta neumni plakat seveda ni nič pomagal. „Revizor iz Celovca" za pametne ljudi nima mnogo veljave. Za nas je vsak denarni zavodne-varen in slab, ki se ne podvrže reviziji o b 1 a s t i. Ta ali oni „narodnjaški' šribar pač ne bode imel tiste vesti in veljave, kakor zaprisežen c. k. revizor. In ravno pri posojilnici v Sv. Jakobu je oblastvena revizija po-j trebna. Saj so znani dogodki začasa prvaškega župana Kobentarja. Tudi takrat se je s tajim denarjem prav čudno ravnalo. Posojilaični shod v sv. Jakobu se je seveda popolnoma izjalovil. Kmetje dvigajo vkljub tema svo-| je vloge. Med prebivalstvom se čnje take-le govorice: „Lepo so pridigali, lepo, — da bi le jaz svoj denar že imel!" ... Fajmošter Ražnn meče sicer ves polom na Nemce; pozabi pa povedati, da so krivi poloma duhovniki. Zato so celo ženske Ražnnu rekle: „Duhovniki naj se brigajo raje za dušni blagor, ne pa za take hotele in kloštre, ki niso potrebni" . . . Klerikalcem vse kričanje ne pomaga. S svojo hm-vestnostjo so sami ljudstvo — na pravo pot spravili! Vprašanje orglarju Grafenauerju: Vi, gospod deželni in državni poslanec, ste vendar po navadi precej gostobesedni in zlasti v deželnem zboru koroškem ste vedno na dolgo in široko zmerjali ter koroško domovino za „Tarčijo" pso-vali. Zakaj ste pa bili zadnjič tako tihi, zadnjič, ko se je v deželnem zboru govorilo o velikanskemu polomu farških posojilnic ? Saj vendar veste, da tudi nekatere slovenske posojilnice pri temu hudo trpijo. Zakaj ste torej molčali ? Zakaj niste to pot držali dolgi govor ? Kar so klerikalci s svojimi posojilnicami delali, to paia'j več „turško", to je že — roparsko. Gospodine Grafenauer, zakaj držite zdaj jezik za zobmi? Ali ste „špraho" izgubili ? Ne nabirajte zakladov . . . „Gr. Tagblatt* piše iz Beljaka: Kakor znano pogorela je letos vas Drava. Tudi cerkev in stolp sta postala rop plamenov. Te dni enkrat podala se je večja komisija v pogorelo vas, da se tam poduči glede nove zgradbe. Komisije se je udeležil tndi dehant iz Glančaha. Medtem ko so vsi drugi člani komisije denarne dijete odklonili, kčr je bila občina itak vsled požara hudo prizadeta, zahteval je gospod dehant odškodnine 20 kron. Poleg tega je izjavil, da se bode žeg-nanja zvonov le tedaj udeležil, ako se mn bode 40 kron plačalo ... Ali ni to čudni „Krista-zovi namestnik"? Kristns je dejal: ne nabirajte zakladov, ki jih žre rja in molji . . . Nekateri duhovniki pa bi bili bolje storili, ako bi za Jezičnega dohtarja" študirali . . . Lep duhovnik je menda župnik Adalbert Kubicza v Althofnu. V svoji domišljavosti in predrznosti razžalil je občinskega uradnika g. Kowatscha. Sodnija je tega čudnega duhovnika na 150 kron globe ali teden dni zapora obsodila. Darila. V Beljaku zapustil je pokojni dr.) Robert Knaffl občinskim ubožcem 1000 K. 6, Hans Gold podaril je 500 K ubožcem, za šole pa 500 K. Čast jima! Vrba. (Darilo). Poroča se nam: Gospod, doktor H e c h t, kije znan kot prijatelj rešilstva, podaril je načelniku rešilnega oddelka gospodu A. Morak, 134 K 42 vin., katero svoto se je povodom letošnje cesarske slavnosti kot preostanek priredb v penziji Excelsior dobilo. V imenu rešitve potrebnih se na tem mesta gospodu doktorju Hechtu ter lastnici penzije Excelsior gospici Luise Neustadtl najpri-srčnejšo zahvalo izreka. Prijatelj meda. V Rožeku ukradel je kočar Aichholzer posestniku Rauschu iz čebeljnaka meda za 24 K. Moža so sodniji naznanili. Iz maščevanja, kčr so jo iz službe spodili, zažgala je Katarina Marki v okolici sv. Lenarta v Labuda posestniku Hochegger več kupov ste-lje. Požigalko so orožniki v zapor odgnali. lili. « rta t te- — 5 — je v ni a-ri-3. o-le in ni e-•e. e- 0-0- ?a m od il. o-■le le an 0-,to V Dravo Skočila je pri Aichn 22 letna Jo-■na Snmper. Vzrok samomora ni znan. Vlak povozil je čavaja Joh. Blasatiča na ftalnici št. 74 pri Rikarjivasi — Sinčavas. K i grozni nesreči nam prijatelj „Stajerca" piše: [Rajni je bil, kakor več železničarjev, vbogega in m zapušča ženo ter 5 otrok. Naj ma bode ica lahka! — Za železničarje tak slačaj [iter ni posebno kaj novega. Ali zanima nas pa ;aeda, katero je ob tej priliki izustil dušni r iz Škocijana nad hčerki rajnega, ko ga ne prišla prositi, da spravi rajnega očeta v Ka-HDsko faro, kjer je stanoval. Ta župnik Po-jjnec je hčerki rekel: „0j spravi ga, oj, saj itak ni kaj za prislužit" . . . Takšni so lindanes „dušni pastirji". Velja pač beseda: ', denar, za denar ti dušo svojo prodam . .. Žalostno ali resnično! Zaradi požiga zasleduje sodnija delavca Ferdinanda Puc, ki se je nahajal zadnje čase v be-[«ški okolici. Zmučkalo je med lesom delavca Dacola v \a občine Zienitzen. Bil je kmalu mrtev. Zaprli so v spodnjem Drauburgu več fantiče? iz gornjegrajskega okraja, ki so se hoteli Ameriko odpeljati, brez da bi zadostili vojaški :t" je >o- je )0- le-vsi ili, Tine 3g" ,de tu- . jte eri za ert in g-.ka ila. dr. G. ole )od va, >du se eo-ilo. 3tu :ije >ri- 5ar tka lili, rta ite- Po svetu. Epilepaija. Velikanske uspehe v boju najhujših feleini, ki se jih je doslej smatralo za nezdravljive, za-taliti nam je neumornemu delovanju in iznajdbami Eenilih zdravnikov in naravoslovcev. Sele zadnjič KsenečI je javnost profesor Ehriich s svojo epohalno to krvnega seruma. Edino epilepsija, ta najgroz-lipa vseh bolezni, zoperstavljala se je doslej vsem zdra-iim paiskusom. Zdaj pa se je tudi na tem polju zgo-razveseljiva sprememba. Neumornemu delovanju idimpeStanskega specialnega zdravnika dr. Aleksandra 1S z a b 6 se je posrečilo, spraviti neko zdravilno pokanje proti epilepsiji v svet, katerega uspehi so na-ist presenečl|ivi in ki so dali izumitelju jako dobro Ite v zdravljenju epilepsije. Dr. S z a b 6 (Budimpešta, f, Grosse Kronengasse 18) daje na vprašanja, ki se mu | od bolnikov ali njih sorodnikov stavi, prav rad po-). Veliki požar. V kaliforniškem mestu Los An-se je v poslopju časopisa »Times< višila eksplo-L pri kateri je prišlo 20 oseb ob življenje. Trdijo, da "položili nekateri zločinci iz političnih ozirov bombe. Sleparija en groa. V Novem-Yorku so zaprli Kstore firme Thestels & Co. Lastniki firme so izvršili cparije v znesku 30 milijonev markov. Taka sleparija i pač >izplača« . . . V Rimu pobegnil je učeni duhovnik don Sagassi r.eko 21 letno sorodnico Kaj vse ljubezen st'ri . . . Smrt na morju. Iz Amerike se poroča, da se aa Hadsonu potopila barka, na kateri je bilo 90 mor-ijev. 61 se jih je rešilo, ostali pa so našli srr.rt v va-Jdi. Neki mornarski oficir je rešil 10 oseb. Neki morje rešil 4, potem pa mu je zmanjkalo moči in je utonil. Loterijske številke. ndec, dne 17. septembra: 61, 79, 70, 38, 90. dne 24. septembra: 23, 50, 8, 3, 76. r JEVE ^ kocke goveje juhe 1 kocka za ';, litra najfinejše goveje juhe 5 samo prava z imenom MAGGI in h 391 Zahvala. „Fonciere" peštanska zavarovalna, mi je mojo popolno zadovoljnost splačala škodo, ki ho je povzročil požar na zavarovanih pred- in mi tudi kulantnim potom dovolila ,k. 860 Čutim se tedaj primoranega, da izrečem tej [tožbi in njenemu generalnemu zastopa v Gradcu ijo zahvalo in jo vsakemu najtopleje priporočam. Račje pri Mariboru, dne 29./9. 1910. Bečnik, obč. predst. Georg Pischeg. Velika priložnost! Lepo malo v Šmarju pri Jelšah 10 minut od Sole in cerkve ležeče posestvo z lepo zidanim in z opeko kritim posestvom, 8 oralov lepega zemljišča, obstoječega gozda, njive, sado-nOsnika, travnika in novo nasajenega vinograda, vse v najboljšem stanu, ne takoj z nekaj premičnine poceni proda. Potrebni denar 6 tisoč kron. Vse natančneje pove Franc Peteline na zgornji Polskavi prt Praeerskem. 866 Denar brez vsacega truda in kapitala !§ Zamore zaslužiti vsakdo, brez da zapusti svoj posel, tudi v najmanjšem mestu od 50 do 100 K mesečno. Tudi gospodje. Blagovolite poslati svoj naslov z K 2-60 (tudi v markah). Za to svoto dobite frajiko vzorec original stroja, patentiran od c. kr. urada, za vsako osebo in vsako domačijo neobhodno potreben stroj. Točna odpoSilja-tev inopis pri vsakemu kosu (povzetje 50 vin. več). N. 01 ana, DbmJ VI., Brilckengasse 161. 5|8i0dB-Sq3J» •Diuainojs i as aoifdjds 'af|god fajdsu —.9 }i as o^v 'bhojjj [ d^tuai^ais r «H9^ — 'qn^npoid mua^jBu qiznjp jot icfuajaz qiu -»iizud ui qisfioqfsu zi nidaoaj ui9UAep0J8)s od stn|apn qi[ as b( („\ei ijjpa" winsnz) 1^ o.)i['[di?5[ du%\)o\dz ^M oui;ii7oiiAE|s ofjoqfBU of iji^ojodud 'oiarudfuciqajd s r/oA? a ifojs iq 'cmzinnSjo nfiujnin muošiup ip; t^iro>f 'nfunfi -A«qwd ra4q«|8 'q*ASZ^ mn?poi*z i:u ofidjj iy 'raiuo' taasA, ki vara jo da:no rad zastonj in brez vsake obveznosti in spoznali boste blagi vpliv galvanic' nega trajnega toka na Človesk organizem. Vsakdo, kt se Čuti bolanega in slabotnega, naj bi to brošuro Čital, kajti mnogo bolni kov Se ne ve, da imamo v gal vaničnem trajnem toku sredstvo s katerim se lahko uspešno na sprotuje sploini slabosti živcev revmatiEHo, glavobola, pomanj kanj ii spanja, otožnosti, etrpljenjn podobnem stanju, Bevralgiji, ner voznemn motenju prebavijenja. pomanjkanja krvi, slabosti vseh vr-it in raznim ženskim beletnim Popisali smo ta način zdravljenja v zanimivi knjižici in jo boderao vsakomur, ki se na nas obrne, gratis In franka brez vsake obveznosti vposlal Nikdar še se ni v Avstriji tak podučljivo, vredno knjigo občins tvu popolnoma zastonj dajalo Elektro - terapeutična ordinacija, Dunaj, I., Schwangasse 1, Mezzanin odd. 74. Kupon za brezplačno knllgo: N. spr. 9./10. 1910. Elektro-terapeutična ordinacija DUNAJ, I., Schwangasse 1, mozz. odd. 74. Prosim, pošljite mi knjigo: „Raiprava o noderni elektro-terapiji" zastonj in franku Ime:............................................................... Naslov:...... Učenee iz boljše hiše se sprejme v trgovini z mešanim blagom Adolf de Costa v Brežicah, ssi Veliko presenečenje nikdar v življenju več ta prilika! 600 kosov samo K 4-20. Ena krasna pozla«. prec. anker-ura z verižico, gri natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kosi najf. robcev, 1 nežni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 nelna eleg. garnitura damskega kinca, obstoji iz 1 krnsn. koljerja iz orient. biser. mod. ženski kinč s patent-zatvorom, 2 eleg. brazleti za dame, 1 par uhanov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 usn. denarnica, 1 par manS. knofov, 3 gradni duble zlato s patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za razgledn., najlepši razgledi sveta, 8 smešni predmeti, veliki smeh za mlade in itare, prakt. seznamek ljubavnih pisem za gospode in dame, 20 predmetov za korespondenco, in še cez 500 v hiši potrebnih predmetov. Vie skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K420. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošiljevalna hiša P. Lut, Krakov«, it. 360. NB. Ako se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne dopade, denar nazaj. 878 — 6 — 1 konjske moči Gepelj-mašina zvezana z rezno mašino in cirkularno žago, v dobrem stanu se takoj proda v graščini Dornava pošta Možganjce. 83« pomada varjena Strug« solidao, mnaRO izboljšana, Tpliva hitre, pospeši rast obrvi, lasja in brade, ozdrari plešavost, odstrani tape. Premiiraaa Paris 1909, zlata medajla, častni diplom, i-astii križ. Se dobi pri gospej Kamilla Mitzky, Maribor, Goethegaase 2/3. Naročbe le proti povzetju ali naprej plačilu. Cene: 1 posodica K 2 — in K S-50, 2 posodi K 5-- in K 8-50. 828 Tesači (Holzbehauer) se iščejo za trajno zimsko delo, suh les in na kupe zložen, teše se do 20 cm. debelost, plačilo 12 vinarjev kubičen čevelj ali po višji numeri od klaitre. Izplačilo vsaki mesec; kdor želi delat, naj se pravočasno naznani in pride gledat do delavca L. Gostentschniga na Rott-Hube, St. Lorenz bel Unter-Drauburg ali do Verwalterja A. Domnik, Lavamimd (Koroško). 846 Zelo ugodna kupčija! Na prodaj je v nekem mestu na spodnjem Štajerskem fijakerija '*$■$ z 5 konji, 5 vozov, 3 sani, več parov konjske oprave, lepa hiša, stala in gospodarsko poslopje. Cena 19.000 kron. Zamenja se tudi za gostilno. 8 v upravništvu „ Štajerca 662 Proda se gostilna in trgoyina z lepim posestvom na deželi v okraju Slov. Bistrica. — Hiša in gospodarsko poslopje je zidano in z opeko krito. Zraven je lepi vrt, studenec z dobro pitno vodo, sado-nosnik, mali vinograd z novim nasadom, nadalje travniki in njive. Lahko se redi 5 glav živine in dosti svinj; posestvo meri 6 oralov. Hiša stoji kake 2 minute od okrajne ceste. Cena vsega skupaj 8000 kron. Kje pove upravništvo »Štajerca«. 871 Pridni viničar se sprejme pod jako ugodnimi pogoji. Več poTČ upravništvo „Stajerca". 5000 goldinarjev plačila| = za osebe brea brade in za plešce Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh poi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje dame rabijo samo „Mos Balsam" za pridobitev lai obrv hi brade, kajti dokazano je, da je ta „Hos Balsam edino sredstvo moderne znanosti, ki upliva med 8-141 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti.) Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjev v gotovini ■] vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez I ===== plešast ali z redkimi lasi. = Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jaimire Zdravniški popisi in priporočila. Nujno »varimo pred pot» redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim »Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma & \ dovoljen. Ze po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj Šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hv»-ležno ostajem I. C. Dr Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. pela sem dalje časa na tem, da bo mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa ral 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Andereuen, Ny Ves« gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali 8 tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialne trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 399 Danemark. Dopisnic« s« frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. aaaaaa, Iščeta se dva zanesljiva majorja, še ne kaznovana, z dobrimi spričevali na velike posestvo, naj manj e 4 dobre moči za delo, enega na Jelavce, enega na Slemen pri Mariborn. — Vpraša se pri lastniku Johann Hlade, podomačem Loschnig, veleposestnik na Slemenu, pošta Zellnitz a. d. Drau. 868 p^- Oznanilo. **%& Prodam svoj mlin in žago' na stanovitni močni vodi, kjer je zmirom dovolj mletja in žaganja. V mlinu je novi železen werk na štiri pare kamnov, vse močno zidano in z opeko krito, žaga je tudi v dobrem stanu, nese na leto 1000 do 1400 kron zaslužka. Zraven je toliko zemlje, da se lahko redi ena krava in do 20 svinj. Zraven je en vrt in vinske brajde. Pol ure od Polčanske postaje. Unter-Lasche-Plankenstein. Kupci, kateri želijo kupiti naj si ogledajo, bo prav po ceni. Več pove upravništvo »Štajerca". 863 Dra 870 čevljarska pomočnika (gsela) dobita takoj trajno delo. Tedenska plača 20 K. Ako treba, se denar za potovanje posodi. Naslov: Anton Vrač, čovljarski mojster, Laški trg. Presenetljiva novost! 600 kosov le K4-20. 1 krasna pozi. prec. anker-ura z verižico, natančna. 3 letna garati cija; 1 moderna zidana kravata za gospode; H fT. žepni robo;!] krasni prstan ia gospode z imit. biserom ; 1 krasna eleg. garnitur.; ženskega kinCa, ki obsega 1 kraBni kolj6 it orient, biseror, molj damski kinč b patent-zaklepom, 2 eleg. damska braceleta, 1 p»j ušesnikov s palent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo;! usnjala denarnica; 1 p. gumb za manSete, 3 gradno duble-b patent-zaklepom; 1 veleeleg. album ta razglednice. najlepSi gledi šteta; H zabavni predmeti, velika reselost ia mlado in 1 zelo praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in dat koresp. predmetov in Se Čez 600 rabnih predmetov, v hiSi hodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar v košu le K 4'20. Pošlje po povzetju dunajska centralna razpošiljala Ch. Jungwlrth. Krskeva št. 38. NB, Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima angleška Za kar ne dopade, denar nazaj. Umetni mlin z gostilno 3 sobe, 2 kuhinji, klet, hlevi za govedo in svinje, 7 oralov travnika, na glavni cesti proti Ptujn, se da takoj v najem. Vpraša se pri upravništvil „Štajerca". m Majer z večimi delavskimi močmi, ki je dobro izkušen v kmetijstvu, sprejme se 8 1. novembrom. Otti Schwarschnig, veleposestnik, Monšperg pri Ptujski gori. Železniška Rnkipf-patent ura ima rubine, eiaajl-ctfernico, gre 32 ur, pravo niklasto ohišje, In ostane belo, sarnir-pokrov n odpreti, s steklom krito, anker-kolei-jo a |»i-tent-navijanjem, gre garantirano na miauio cena za 1 ko» ... K 4'— Z dvojnim manteljn. „ 7'— zlatem Roskopl-pnt. „ 3-— srebrne Roškopf-ure ,. 6*— Original »Ornega" pravi nikelj 15 rub. K 18-- Original »BOX*" anker-remont, ura, 15 rubin, rokoko kovinska obilje iz starega srebra 2-."j kakor slika s raznimi pla*iic-nimi reliefi, izvrstna pracliijska ura e« železničarje. Cena za 1 kos ... K 14*-Ista 20" gladka . . „ I5--v srebrnem ohliju . „ 20*— z dvujnltn mautelju. „ 24-— Cene srebrne remoetcar-ure za gospode, darn* La dečke z enim manteljrtom K 6- ■ z dvojnim s 3 močnimi m«nt. « plošče Jeklene ure , zlato-plaque, plošče , srebrne verižic« . . . , Moderne ure v n* j ve«! ji ; ,10"-, 6'- 10— 2'- iberi. 14 karatna zlate verižice in prs*aoe kupite najbolji« na tezo, čtst« zlato tehtano (brez priveskov) vsaki gru K 2-. zlata verUloa Bas** e* . . .K 6 — llatl prstani ,, „...,, 2"~- zlots veri h ca I« ararnav . . „ 25* - .. 15 m • ■ .. 35-- zlati Beračili prstaal 2 trama „ g- - Modeme zlate verižice ia prstani v najbogatejll izberi. Dra na pendelj z gofai Milnici li 9'inrkw vLru.n.. nBltur-»r«hOVO-hai-rar.*ro •bilju, 75 era visoka, bije pol in celo ara, budi ia igra mjlepJe godbeoc Cena enega kosa ... K 14*— brez godbeae budllalce „ 10*— brez stolpov, zvonenja ,, 8*— Ista, 100 cm visoka . -., 14-— ,, 130 „ „ . -,, 22*- Moderne i c ca pendelj (Karle. 1 največji izberi. Gang) Radium budllnin s srefernlm zvoncen (znamka Junghaus) 21 cm visoka, nikelj ali bakro, 36 urna, budi jako glasno, s daleč zvenečim »rebrnim ■vancem, najboljša in najglasnejša budilnica. Cena za kes .... s cllcrnico, ki avcH aavadna budilnica z dvojnim zvoacem s ctfernlco, ki sveti s 4 zvenel..... godbena budllalca Darllng-budllalca (znamka Junghaus), 10 cm visoka, radiu ctlernica, ki sveti ; s--i *— i *•- i 3--, *-i *-10.- Radium bsdiliica s slolpovii nanja i ilmeytrkom I-a k.k.rg^a •leti, oijc pol in cele ore, bodli SUvnira slolpovim ivonenjem, d-:mic« U .letlu, polir. okrofU okTirje 30 cm srednje »ore. Ccaa 1 koaa . . . . K*-J • cllcrnico, hI »veti h Milnica i ttTiMt-atiliit. lmnja | 70 cm viaoka, kram« iidel&u, 1 velikim budilnim kolesjem in dm' skim Ivanom K 12.— Modem* biidilnice » "jvecjl Le dobro solidno blago I 3 letna pismena garancija! Kdor enkrat kupi, ta kupi zopet 1 Pošlje po povsetju 1 IJLecx: ZEžoJcuajeiL, ID-u.ti ap, IT7". Iv^a^g-orete-CLStriasso 27J25 15— Riziko popolnoma izključeni Za kar ne dopade, denar nazaj 1 Največja iu E,js!arrjS» 8rm I lr. UntoMvljeB* 1J«. Zahtevajte noj veliki glavni eenlk z nad 6000 podokami e BajnavejSili nrak, zlatin ii srekeraen Uagi, ki »e vsakamnr brez kapne obveznegti fraak« popije. j^, Koreapondenona karta z natančnim naslovom zadostuje. ^^ — 9 — ijske obrtniške orga- nizacije — uresničile so si fodajalno („Gewerbehalle") itteri se bode pod najugodnejšimi pogoji naj-j Obrtniško blago (zlasti pohištvo, obleke, da, peči itd.) domačega izdelka oddajalo. Vsakdo si oglej lepo zalogo! -agas | Priporočamo to novo podjetje najtopleje. i prodajalna Rossmannova hiša Postgasse 14 y Ptuju. mašisa s* gevorenja na ki igra Ime igle. Izdelek svetov*© fir«e Pathe Freres. [to je r.a vsak mchi 0&~ tiajbOijše. ""VI si vse dmge zisteme. Plate se ne obrabijo, > ne praskajo ; čaje se resnično nuiziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. 6SS ACKERMANN urar v Ptuju (teater.) Proda se vinograd v Pristovi i sv. Barbari v Halozah s 3 poslopji, travniki, poljem, :dom in sadoliosnikom, v celem ali na kose, lepe iaie, voli, vozovi in vse, kar zraven spada. Razprodaja b izvrši 9. oktobra 1910 na lici mesta. Več se izve v trgovini ________V. Schulfink v Ptuju.__________s« Gostilna in trgovina da takoj, poslopje je novo in vse zidano, z opeko i, se 4 sobe, kuhinja s šparhertom, spodnja klet za polovoj., prostora, stala za goved in svinjske stale, volk na punipo, lepi vrt za zelenjad, novo sajeni vino-kateri nosi 10 pelovnj. vina, sadonosnik, travnik in Zemlja meri poldrugi oral, posestvo leži na prijaznem iu, ima krasen razgled, 15 minut od farne cerkve, |t hramu je koncesija za vino in žganjepitje in trgovina [Klanega blaga že dolge leta, v občini je edina gostilna, šteje 250 hramev, vinograd in hrami so davka (rasti, cena je 8.000 kron z lahkimi plačilnimi pogoji; (c se izve pri Antona Vrablu trgovcu, pošta Križevci pri Ljutomeru.___________831 Lesni trgovci pozor! *^^ Vjako prijazni vasi pri okrajni cesti, 5 minut od želez-•ike postaje, 1 uro hoda od mesta Maribora, je novo moderna žaga, dobro obiskana. Zraven je trgovina I čieslom in lepa zidana hiša s primernim stanovanjem in lepim vrtom. Ker je vodena moč se. večja in [rimeren prostor za mlin, kovačijo ali sploh kako drugo ibrt, katera potrebuje vodeno moč. Se poceni proda. Naslov pove upravništvo tega lista. 839 Po zelo znižanih cenah ! G17 Ivan Berna I v Celju, gospodska ulica štev. 6 ||riporota svojo bogato zalogo ebuval za pomladansko letno in lansko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev last-begi in tujega izdelka, (iimi za pete, vivice, zaponke, vedno v naj- 31 izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske Je. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi —-vila. Pantrežba tiena, cene solidne. Zunanja naroSiU proti povzetja. 10 kron na dan! [Lahki zaslužek za vsakogar, na deželi in v molita tadi v čisto malih krajih. Pošljite svoj na-lllov le na poStni karti na firmo Jak. Konig, Dunaj, VIIA Postamt 63. sia (t. 00 po kg. 36 vinarjev, moka za kruh 22 vin., vse drugo špecerijsko blago dobi se najceneje pri Hans Sirk, Maribor Hauptplatz. 719 RUT«. Svarilo! x rosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zaboj ček ^cikorije^, temveč določeno znamko: : Franck: da imate jamstvo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. — Ttvarn. enunka. ■L X MM. Ul| O. T. Jam,, Tovarn, znamk*. Totojd. zncnika. Zaslužek!! 799 2— i K na dan in stalno skozi prevzetje lahke Slrikarije doma. Edino moja masina za hitro štrikanje „Pat«ntbcbel" ima izkušene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavica, modne in športne izdelke. Predzn nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pism. garanc. trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domaiega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dunaj, Mariabilf, Nelkeogasse 1/06. Na prodaj je 022 d zemljišče ® tri Četrt ure od Uaribora v kat. občini Vodole ;Wadlberg) občina Leiteratjerg v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudba na Karala Sark, c. kr. uradnik v pokoju, Maribor, poštna ul. 9. Bolinderjeva družba za izdelovanje mašin Z. 0. z. Glavno zastopstvo za Štajersko in Koroško: Bolinderjevi motorji za surovo olje so poceni in delajo jako ekonomično. Za vsako delo od 3 K.S naprej. Lokomobili za surovo olje. Motorji za barke. m Ceno pemsko perje za postelj! g, 5 kil.: novo slišano K 9'60,boljie K 12—, "* belo, daunom podobno Slišano K 18'—, K 24-—, snežno belo Slišano mehko kod daune K 30-—, K 36'—. PoJlje franko po ponvzetju. Izmenjava in vrnitev proti poplačilu poštnine dovoljeno. Benedikt Sachsel. Lobes št. 89 pri Plznu, Češko. Proda se 830 umetni mlin, valčki, cilindri, kar se zraven potrebuje, večidel vse novo. Več pove upravništvo „Štajerca". Hiša v trgu Ljutomer se takoj proda, je zidana, v dobrem stanu, ima 4 sobe, 2 kuhinji s šparherti, pri hramu l/, orala vrta s sadnim drevjem in vrt za zelenjavo, vodnjak na pumpo, hiša jo za rokodelca ali za pen-zijonista sposobna. Cena 7800 kron; več se isve pri Antonu Vrablu, trgovcu, pošt* Križevci pri Ljutomeru. 838 (Grazer Herbstmesse) = 1910 == O od x. do 9. oktobra. O Razstava modernega stanovalnega pohištva. — Čebelarska razstava. — Razstava planinske sive živine. — Sejem 8 kmetijskimi mašinami. — Vin-skisejem s poizkušno dvorano. — Veliki sejemski prater. — Dirka (Trabrennen). — Tekmovalna igra z žogo (Fussball) — Iluminacija v proslavo cesarja. Poleti Rennerjevega zračnega letalnega stroja „6raz II.'* itd. Vozni iei pulil vlakov , Wlo-nim znižanjem VOZne [GUB: Celje-Maribor-Gradec dne 6. in 9. oktobra zjutraj: ...........odhod zjutraj Celje..... Store . . . . . Sv. Jurij .-.'.-., Grobelno . . . , Ponikva .... Poličane . . . . Slovenska Bistrica Pragersko . Račje..... Orehovec-Slivnica Hoče..... Maribor . . Pesnica . : . Št. Ilj tunel . Spielfeld . Ehrenhausen Leibnitz Lebring . Wildon . . , Werndorf . . Kalsdorf -. . Abtissendorf, Puntigam . . Gradec . dohod 635 643 652 659 7-00 7-30 7-42 7 52 802 807 8-30 837 848 901 912 919 9-30 9-42 948 956 1004 1010 1017 10-25 Ljutomer-Radgona-Spielfeld-Gradec Ljutomer...........odhod zjutraj 5-40 Križevci ................. 550 Vudišovce................. 6 00 Eich-Mautdorf............... 608 Kopelj Radinci.............. 6"18 Zgornja Radgona..........;.... 629 Radgona................ 715 Halbenrain................ 725 Purkla................. . 734 Gosdorf................. 751 Cmurek ................ 8 07 Weitersfel................. 816 Schwarza................. 823 Spielfeld................ 912 Gradec..............dohod 10-25 "Pa^AI* T V f Karte za vožnjo nazaj veljajo osem JT UZiUI ... (hai- dan nastopa vožnje odn. štam- pliranja velja kot prvi dan. Vožnja nazaj izvršiti se zamore edino v osebnih vlakih; raba brzovlakov je tudi proti naplačku izključena. (Kdor bi se hotel torej % brzovlakom peljati, moral bi navadno vozno ceno plačati). Za otroke pri vporabi tega znižanja cen ne veljajo nobene pseobne določbe; plačati je zanje, kakor za odrašene. Ali obstoječe znižanje cen glasom tarife se tudi ne omeji. Vožnjo se ne sme pretrgati. 835 2090 99 473871 — 10 Josef Murschetz kamnosek in trgovina s stavbenim materijalom v Ptuju (pri železniškem prehodu) priporoča svojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov po najnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti se najceneje oddaja. 316 Na pravočasno naročilo Tomaževe moke za gnojenje lesonske setve in polja za krmo se tem potom opozarja. Mi garantiramo za čisto in polnovredno Tomaževo moko in oddajamo izključno v plombiranih- vrečah, ki imajo varnostjo znamko in naznanilo vsebine. Fabrike Tomaževih g fosfatov * ■3wbr z. z 0. z. BERLIN W 35. Zaradi ofertov naj se obrne na znane prodajalne ali direktno na preje imenovano firmo 692 Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker-pain*expeller je znano kot odpeljajoče, Izvrstno In bolečina odstranjajooe sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 140 in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v ikatljah t nato varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dp. RlcMer-Jeva apoteka „ilatl In" ¥ Pragi, Klisabotstr. «. 5 nov. Raznn8 cm. dovolj polni, z novim sivim, HSft-nim in trajnim perjem K 16—, poldaune K 20 —daune K Si-J tuhna sama K 12—, H—, 16 - , blazina pod glaro K S-—, 340, i—, posije po povzetju, zavoj zastonj, od K 10— naprej frank« Max Berger, Deschenitz št. 1012, Bohmerwati Cenik o matracah, odejah, prevlcčkih in vsemu drugemu blagu ti postelje zastonj in franko. — Kar no dopade, se zameni ali dsrar nazaj. 678 Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin x„ um (Ste;-reko) j.r poroča najnovejše vitale mlatilne itroje. stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, rebler za koruzo, aesalnioe sa gnojnico, tri-jerjo, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, »troj za košnjo trave in šitja, vejir- Kic:-.d<)tf3We Badne mline v kamenitih valčkib kacitmne, hidravlične preie, preae za ladje In vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresswerke) patent „Dučhsclier', daje največ tekočine, se dobiie le pri men-. Angleške nože (Ousatahl), rezervne dele, prodaja m* šin na ča« in garancijo. -Ctmk z«t».nj in lranko. ča va da ra BO sle tri bi: kc Ki ve jei gc to Pi se ži-k« st. ve či: je te tr tii nt sa ča ni iz % m zc te je P! D Veliko manufakturno trgovino JohannKoss, Celje na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) ■ priporočamo zaradinj ene solidnoati in nizkih cen najtoplejše.. 01 B1B