The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America AMERIKANŠKI SLOVENEC ŠTEV. (No.) 247 PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emagel GLASILO SLOV. KATOII DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) CHICAGO, ILL., SOBOTA, 23. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 23, 1933 Najstarejši in najbolj, priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. LETNIK (VOL.) XLII Spanijigroze z revolucijo - politiki zagovarjajo tatove ŠPANSKI SOCIJALISTI ZAHTEVAJO, DA NJIH NASILNE ODREDBE PROTI KATOLIČANOM OSTANEJO V VELJAVI. — V NASPROTNEM SLUČAJU GROZE, DA SE BODO POLASTILI VLADE Z REVOLUCIJO. Madrid, Španska. — Poslanci socijalistične stranke v španskem parlamentu so se odkrito izrazili, tla nameravajo izvesti socijalisti še eno revolucijo, če bi sedanji novi parlament skušal ovreči člene v ustavi, katere so oni odobrili, ko so imeli v ustavodajni skupščini popolno kontrolo in oblast. Gori omenjeno grožnjo je izrekel vodja socijalistov, I. Prieto, in sicer kot odgovor voditelja katoliških poslancev, J. Roblesu, ko je ta zahteval dan prej, da se povrnejo katoličanom pravice, ki so jim bile vzete. Prieto je dejal: "Da bomo prišli do jasnosti, želimo izjaviti, da bomo branili republiko in njeno zakonodajo z vsemi mogočimi sredstvi. Ustrašili se tudi ne bomo poizkusa, da se z revolucijo polastimo vlade." Prieto je govoril v imenu mogočne socijalistične organizacije, najmočnejše organizacije v deželi. In člani te organizacije so do skrajnosti nahuj-skani; govori se jim namreč, da so socijalisti v nevarnosti, da jih zadene enaka usoda, kakor je njih brate v Italiji in Nemčiji, kjer je bila socialistična organizacija razpuščena. Pripravljeni so zato, da pričnejo s splošno stavko, kakor hitre bi se pokazalo, da zadobiva premoč njim nasprotna politična skupina. V iskanju zaveznikov socijalisti niso izbirčni. Sklenili so prijateljski mir s komunisti, s katerimi so si bili do zdaj smrtni sovražniki. Enako vodijo pogajanja z organizacijo sindikalistov. Min. predsednik Lerroux je v sredo podal izjavo, da ni brezpogojno pristal na zahteve, ki so jih stavili katoličani. Vlada sama, je dejal, ne bo izpremi-njala zakonov; to se bo moglo zgoditi samo s privoljenjem parlamenta, sedanjega ali pa naslednjega. Glede konkordata z Vatikanom, ki so ga katoliča ni stavili kot pogoj, da se Le-roux obdrži na krmilu vlade, se je pa izrazil, da bo to odvisno od tega, kaki bodo rezultati pogajanj z Vatikanom. --o- UMAZANA TRGOVINA ZALOGE ZA ŽEJNE AMERIKANCE -t MUSSOLINI POGOSTIL 92 MATER Rim, Italija. — Nenavadni gostje so prišli preteklo sredo v Rim, namreč matere, ki so dale življenje največjemu številu otrok. Ženske so prispele iz vseh krajev države in so bile tukaj navdušeno pozdra vi jene od prebivalstva, kakor tudi od Mussolinija. Ta dogodek je del kampanje, ki jo vodijo fašisti za pospeševanje števila rojstev. Med temi materami, katerih je prispelo v Rim 92, nosi prvenstvo Paolina Belluci iz Neapela, katera je imela nič manj kakor 20 otrok. Stroški za prevoz mater in za nagrade, ki jim bodo podeljene, bo trpela država; kriti pa bodo z davkom, katerega morajo plačevati osebe, ki so stare nad 25 let in še samske. ŠIRITE AMER. SLOVENCA. Trgovec nagovarjal mlade fante k tatvini avtomobilov in kupoval od njih ukradene dele. —O— Chicago, 111. — Chicago je postala že znana, da se v tem mestu stekajo ukradeni avtomobili iz bližnje in daljnje okolice. Število ukradenih avtomobilov v mestu samem pa je bilo naravnost ogromno. Zadnje preiskave in odkritja so v tem oziru privedla do precejšnje jasnosti in upanje obstoja, da se bo tem tatvinam tudi prišlo do konca. Večino tatvin so izvršili mladi pobalini, ki so zapeljali avto v kako temno alley, tam odstranili z njega vse premične dele ter ga nato tako izropa-nega pustili na mestu. Tudi v okolišu, kjer se nahaja slovenska naselbina, se je našlo dosti takih "stripped" avtomobilov. Kaj so tatovi d>elali z ukradenimi deli, je pojasnila sodna obravnava, ki se je na kriminalnem sodišču završila v četrtek. Policija je nedavno zalotila par mladih fantov pri takem delu. Na sodnji so nato obtoženci izpovedali, da so prodajali ukradene dele nekemu Walter Jyreku, ki je imel garažo nekje v Cicero. Ta jim je plačeval nekaj centov za ukradene predmete. Nagovarjal jih je, naj mu le še večkrat prinesejo podobne stvari. Dejal jim je, naj bodo sicer previdni, toda bati se jim ni treba, češ, da ima velik političen vpliv v Cicero, kakor tudi v Chicagi in da oblasti ne morejo doživega niti njemu, niti njegovim po-magačem. Jurek je bil na te izjave aretiran in postavljen pred sodišče. Tu se je videlo, da ni pretiraval, ko je govoril o svojem vplivu. Več politikov iz Cicero ga je skušalo izvleči iz zagate. Na pomoč mu je priskočil tudi neki alderman iz Chicage. Političen pritisk je bil tako silen, da je celo državno pravništvo končno privolilo v to, da se Jurek postavi na probacijo. Sodnik pa nasprotno ni bil dostojen in je umazanega trgovca obsodil na zapor od enega do deset let. Jurek je vložil priziv. Pred nekaj dnevi je prispelo v New York 27,000 zabojev škotske in irske viške. To je največja pošiljka, kar jih je kdaj prišlo z eno samo ladjo. Slika kaže del ogromne zaloge. RUSIJA NA RAZSTAVI Sovjetska Rusija bo imela svoj prostor na svetovni razstavi. Chicago, 111. — Med vodstvom tukajšnje svetovne razstave in zastopniki sovjetske Rusije se vrše pogajanja, da bi dobila sovjetska vlada dovoljenje, da dobi svoj prostor na razstavi prihodnje leto. Po načrtu bi Rusija zgradila tri ali štirinadstropno poslopje, v katerem bi se pokazalo delovanje Rusije pod sovjetskim režimom. Podpisati pa bo morala Rusija obvezo, da se bo vzdržala vsake propagande proti Zed. državam na razstavi. Sovjetska vlada je napravila deset poizkusov, da bi že na letošnji razstavi dobila svoj prostor, a ji ni bilo dovoljeno. -o- POBEGLI KAZNJENEC UJET Paris, 111. — Med bojem s policijo, pri kateri je bil ubit neki policist, je bil preteklo sredo ujet v tukajšnjem mestu nevarni zločinec, 271etni Edw. Shouse, kateri je dne 26. sept. z devetimi drugimi kaznjenci pobegnil iz kaznilnice države Indiana. Z njim ste bili aretirani istočasno dve ženski in neki drugi moški. -o-- NAZNANILO NAROČNIKOM Zaradi božičnega praznika, ki ga obhajamo v ponedeljek, ne bo izšla torkova izdaja našega lista. Prihodnja številka izide v sredo. KRIŽEM SVETA OBOROŽEN MIR Iz JtBgoslavife. USTRELJEN PO USODNEM NAKLJUČJU; MISLIL JE, DA SO VLOMILCI, PA JE USTRELIL MLADENIČA, KI JE PRIŠEL NA POMOČ. — PRISRČNA SLOVENSKA SLAV-NOST V FRANCIJI. — RAZNE NOVICE. KODEKS ZA MLEKARNE RAZVELJAVLJEN Chicago, 111. — Preteklo sredo je poljedelski tajnik Wallace izdal odlok, s katerim se od 1. januarja dalje razveljavlja sporazum, odobren 1. avg., ki je določeval ceno, po kateri se mora prodajati na drobno mleko v tukajšnjem mestu. — Pričakuje se, da se bo vsled tega cena mleku znižala. Zdaj stane kvart mleka 11 centov, toda mnogo je mlekarn, ki so ga pripravljene prodajati po 9 in celo po 8 centov. Na ta način bodo velike mlekarne zaradi konkurence prisiljene, da bodo tudi one znižale ceno. PARNIK NASEDEL NA SIPINE Victoria, B. C. — V sredo zvečer so prišli semkaj SOS klici na pomoč od potniškega parnika Prince George, ki je nasedel na sipine štiri milje daleč od svojega namembnega kraja, Anyox, B. C. — Parnik je odplul iz Vancouver, B. C., v ponedeljek zvečer in je imel s seboj okrog 300 potnikov. -o- GOSTA MEGLA V ANGLIJI London, Anglija. — Dasi je ta dežela znana po svoji megli, vendar pa tako goste, kakor-šno je imela tekom tega tedna, še ne pomni. Prvenstvo v tem oziru nosi mesto Manchester, kjer je bilo v sredo opoldne tako tema kakor ponoči in je moral biti skoraj ves promet pstavljen. ; — Berlin, Nemčija. — Pruski premijer Goering je izdal odredbo, naperjeno proti tistim ženskam, ki so se poročile le v svrho, da si pridobe ple-menitaški naslov, in so se nato razporočile. Take poroke bodo razveljavljene in otroci iz njih se bodo smatrali nezakonskim. — Šangaj, Kitajska. — Nadaljnje vdiranje v kitajsko o-zemlje od strani japonskih čet, ki je zadnje čase razburjalo Kitajsko, se je končalo. Go-verner province Cahar je sporočil vladi, da so se Japonci u-maknili nazaj, od koder so pričeli prodirati. — Montevideo, Uruguaj. —-Na tukajšnji vseameriški konferenci se je detlegacija Zed. držav izrazila, da je pripravljena podpisati i"esolucijo, nedavno stavljeno, po kateri bi se po vseh ameriških deželah priznala ženskam . enakopravnost z moškimi. — Atene, Grčija. — Stavko poštnih in brzojavnih uslužbencev, ki je izbruhnila pred par dnevi, je vlada zadušila na ta način, da je vseh 7000 stav-karjev mobilizirala, da so zdaj pod vojaškim poveljstvom. — Vsaka nepokorščina velja torej za veleizdajo. -0- Mir v Evropi pod senco orožja. Pariz, Francija. — V uradu zunanjega ministerstva se je v četrtek vršilo zborovanje parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, na katerem so se raz-motrivali odnošaji med Francijo in Nemčijo. Vojni minister Ilerriot je pri zborovanju po-vdarjal, ako se pristane na nemške zahteve, potem se bo ponovno povrnilo v Evropo stanje oboroženega miru. Dejal, je, da naj Francija predloži to zadevo vsem državam, ki so podpisale verzajsko mirovno pogodbo. -o- SMRT ROJAKA Chicago, 111. — V četrtek zjutraj je preminul na svojem domu, 1937 So. Trumbull Ave., slovenski rojak Lovrenc Lotrič. Pokojni je bil doma iz Selce pri Škof j i Loki, Gorenjsko. Star je bil 47 let. Zapušča soprogo, tri sinove, eno hčer, dve sestri ter enega brata. Pogreb, ki ga ima v oskrbi podjetje Louis Zefran, se vrši v torek, 26. decembra, na Narodno pokopališče. Usoden strel Dolenja Lendava. V pisarno odvetnika dr. Pinter j a v Murski Soboti so pred kratkim vlomil tatovi. Upali so, da dobijo obilen plen v pisarni, pa niso našli ničesar. Nocoj je žena dr. Pinterja slišala, da je zopet nekdo hodil po hišnih prostorih. Takoj -je zbudila služkinjo in jo poslala čez cesto v gostilno g. Turka za pomoč. Trije fantje so takoj odhiteli v stanovanje g. dr. Pinterja. Med tem časom se je vzbudil tudi g. odvetnik sam, ki je spal v drugi sobi na dvoriščni strani. Slišal je sumljiv ropot in šepetanje treh na pomoč poklicanih fantov. Ker je bil prepričan, da so to tatovi, je pograbil za lovsko pjuško, pohitel na hodnik in v popolni temi ustrelil. Posledice tega strela so bile strašne. Šofer pri g. Turku mlad fant Diuuiii)'.) Nesmeny, je dobil smrtnonosen strel, se je opotekel in padel mrtev na tla. Njegovega tovariša pa je strel ranil na glavi. Šel je takoj k zdravniku in je izven nevarnosti. Dcgodek je povzročil veliko razburjenje. Vsi sočustvujejo z nesrečno družino in pomiluje-jo fanta, ki je hitel drugemu na pomoč, pa je sam zgubil življenje. Pokojni je bil zelo por šten fant in dober, trezen šofer. -o- KONČNI PODATKI O SVETOVNI RAZSTAVI Chicago, 111. — Vodstvo svetovne razstave je zaključilo svoje račune, ki izkazujejo, da je nekaj nad 22 milijonov po- Lnikov pustilo na razstavi 37 in en četrt milijona dolarjev. V vsakem oziru je bila to največja razstava, kar se jih je vršilo še v Ameriki. Ako bo prihodnje leto 50 odstotkov letošnjega uspeha, se bo razstava izplačala. Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino! JETNIKOM DOVOLJENE POČITNICE Montgomery, Ala. — 298 kaznjencev je bilo v sredo izpuščenih iz tukajšnje državne kaznilnice na prostost za dobo preko praznikov. Vrniti se imajo 1. januarja. Kakor vodstvo kaznilnice izjavlja, so vsi ti začasni pomiloščenci zanesljivi in je s sigurnostjo pričakovati, da se bodo povrnili ob določenem času. -o- POOSTRITEV PREDPISOV ZA SALUNE Chicago, 111. — Mestni svet je na svoji seji v sredo sprejel odredbo, po kateri se bodo morali vsi saluni zapreti zjutraj ob 1. uri ob delavnikih; ob ne del j ah pa ob 2. uri zjutraj. Odredba stopi v veljavo s 1. januarjem. Do zdaj je bilo sicer prepovedano prodajati pijačo po gori omenjeni uri, vendar pa so bili lahko saluni odprti celo noč. Dvojni jubilej izseljeniškega duhovnika V industrijskem okraju severne Francije, v Pas de Calais, že sedem let prebiva izseljeni-ški duhovnik msgr. Valentin Zupančič, kjer nesebično in požrtvovalno deluje med tamoš-njimi slovenskimi izseljenci. Živi in čuti z njimi, jih obiskuje in vzgaja. Izseljenci ga spoštujejo kot svojega duhovnega voditelja in dobrega očeta. Ko je meseca novembra letos praznoval 25 letnico dušnopastirskega delovanja in 50 letnico življenja, so se s prisrčnimi slovesnostmi pripravili, da praznujejo ta dvojni jubilej slovenskega duhovnika na tujem. Iz bližnje in daljne okolice so prihiteli Slovenci s svojimi zastavami in spremljali g. Zupančiča iz žup-nišča v cerkev, med spremi j e-vanjem rudniške godbe, ki je veselo igrala pred cerkvijo. — Popoldne, se je proslava nadaljevala v dvorani, kamor so se prišle velč, msgr. poklonit velike množice Slovencev iz raznih naselbin. Vsa slovesnost, tako v cerkvi in dvorani, je bila prav sijajna in ob enem ginlji-va. To so priznali razni francoski duhovniki, ki so se na povabilo udeležili te proslave. -o-- Mala nezgoda povzročila smrt Zadnje poletje je bil na do pustu v Sloveniji Dr. IVan Peine, svetnik jugoslovanskega zunanjega ministerstva, načelnik za Zvezo narodov in stalni izvedenec jugoslovanske drža- |ve pri Zvezi narodov v Ženovi. Na sprehodu se je nesrečno spodtaknil in si zvil nogo. Ko se je nekoliko pozdravil, se je, proti nasvetom predstojnikov, podal v Ženovo, ker je vedel da je njegova prisotnost tam neobhodno potrebna. Radi omenjene nesreče v Ljubljani, so se mu potem v Zenovi vnele žile pod kolenom in vsa zdravniška pomoč mu ni mogla pomagati. V noči od 27. na 28. novembra je nenadoma umrl v najlepših, letih, star komaj 44 let. — Pokojni je bil rojen na Povlju, občina Trstenik nad Kranjem. — Njegovo truplo je bilo pripeljano v domovino. '— Dr Perne je bil dosledno veren in vzoren katoličan, ki je kljub svoji visoki službi, živel odkrito pred vsem svetom po predpisih svojih vere, tako doma, kakor na tujem. Bil je pravi sin slovenske matere. -o- Namesto zajca, zadeli žensko Ivo je kmetica Bara Makar iz Dugega sela pri Zagrebu koncem novembra pasla krave, se je naenkrat pripodil iz gozda zajec in se pomešal med njene krave. Zajca je sledilo več lovcev, ki so za njim streljali in pri tem zadeli žensko. -o—— Če otroci pridejo do orožja Težka nesreča se je pripetila 1. dec. v vasi Selšek, ob Begunje na Gorenjskem, kjer je bila v trebuh ustreljena 5 letna Ana Maček. Njena 9 letna sestra je nekje staknila samokres in se z njim igrala. Pri tem se je orožje sprožilo in strel je zadel malo Anico v trebuh. Nesreča na Jeisenicah Na Jesenicah je ponesrečil kontrolor konsumnih društev za Ljubljano in okolico, Anton Zugvica. Na nepojasnjen način je padel v kalne valove Save in utonil. Njegovo truplo so potegnili iz vode šele tretji dan po nesreči. Od leta 1914 se ni oglasila Marija Zakošek (Sakošek) od Sv. Štefana pri Šmarju pri Jelšah, je prišla v Ameriko že leta 1904. Njena mati, vdova v Celju, bi rada vedela kje je. -o- Oropane delavke Meseca novembra so začeli prihajati iz Francije v Slov. Krajino delavci in delavke. Mnogi prinašajo s seboj lepe zaslužke. Tako sta se vračali domov tudi dve delavki, doma iz GoriČkega, katere je neki zločinec na samotni cesti z ne« kim praškom omamil in jima pobral ves zaslužek v znesku nad 35.000 Din. Duhovske vesti Kaplan Stanislav Lah je pre-meščan iz Sv. Jurija ob j. žel. v Vitanje, Jakob Vraber iz Konjic, pa k Sv. Jurijir ob juž. železnici. Sobota, 23. decembra 1933 'AMERIKANSltf SLOVENEC l&MEBIKANSKI SEOVENEC fftal in najstarejši slovetuskA The first and the,Oldest Slovene l^lggt list v Ameriki, Newspaper in America. ffipf gTcUaovljen let* 1*91, XaUblished 1M1. ¥ I*ha]a vsak ijaa razun oodelj, pone- Issued daily, sxcept Sunday, Mon-Atljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. ^ Izdaja in tiska: Published by: CIMNQST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. ' Naslov uredništva in oprava: Address of publication offics: |S49 W. CemxaJk JM« Chicago 1849 w. Cermak Rd., Chicajjo Xelefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 jte , - -- Naročnina: Subscription: 1% celo leto_______$5.00 For one year------------$5.0(1 b pol leta__________2.50 For half a year---------2.50 ga četrt leta_________1.50 For three months----------1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Euiope: K a celo leto__$6.00 For one year------$6.00 Za pol leta______,__3.Q0 For half a year---_.--------3.00 2a četrt leta__—____1.75 For three months---„--,— 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se no ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of Mirch 3, 1879. Razkrita nemška politika Podaljšanje življenja. — Zdravniki pravjj.o., d,a :Sfi tobiko vsak človek sam podaljša življenje. Visoko starost lahko dosežemo, če se.odpove,m o v^erau, za kar .Ui .radi do,Ig,o ži.v,eli. » * » Vesten najemnik. — Prijatelj, ali veš, kje bi moge.1 .dftbjtji okrog &0 ščurkov in večje število stenic? — Cem,u iti pa bodo? — Selim se in gospodinja želi, da bi zapustil stanovanje v istem stanju, kakor je bilo, ko sem se vselil. * * * Ne .more se pritoževati. — Grozno, kako velika brezposelnost vlada pri nas! — Jaz se p.a ne morem pritoževati. , <— Kakšen poklic pa imaš? — Sodni «eksek,u:tor sem. » » * Vz^ak pp,tr,tQsti. — Zakaj P,'1 delaš tako kisel obraz, prijatelj? ^ — Žena je .odšla pred .dvema mesecema v trgovino po ričet, se še zdaj ni vrnila. — Prijatelj, povej mi no, kje je ta blažena trgovca. * * * Pred sodiščem. — Obtoženi, dve leti ječe ste dobili. Sprejmete kazen? — Sprejmem jo že, gospod .sodnik, samo nekaj bi jih rad >r,osil. — Ka;j pa? — Da bi pov.edali moji ženi, da pridem na .obed ficz ,dve leti. Povedano med vrsticami. — Moj gospodar je vrgel .danes mojo najlepšo obleko na cesto, ker nisem pl,ač,al najemnine. — Zakaj je ,pa vrgel baš tvojo najdepšo obleko ? — Iver sem jo imel na se,bi. Ne iho imel škode. — Kaj, V Avstralijo jo h o,če s mahniti. —Pa, na 'trgovsko potovanje sem namenjen. — Kaj pa če se potopi med vožpjo parnik ? — F,a naj se, saj ni moj. Pri izpitu. — Dokažite nain, d,a ste ta dva trikotnika kon-gruemtna. Dijak: Toda, gospod profesor, trikotnika sta ali kongru-entna in ni potreben za to noben dokaz, ali pa nista kongru entna in se to potem ne da do kazati. Katera naselbina postavi pri-Hodnjega kandidata za popularne kontestne volitve? Jo/' je dejal, "da bi kak receiver prevzel upravo kake trgovine spremljan od godbe." S .tem jie L a Gpardja menil, da je mesto New York tako bankrotirajo, da bo on nekak kon-kurzni .upravitelj. Napisal: iEDGAR RICE BU1 TARZAN, GOSPODAR DZUNCJX ( Mrttopolitan Ncwspa««r Srrvu;«) Denarne pošiljatve v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V?led vedno menjajoči se ceni vsdutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. ra j so bile naše cene: Denarji: ,?a i/plačila v dolarjih: $ 3.00............Din 120 ^ ? s< pošljite......$ 5.75 ll IS:::::Sin S * m -š^..... Za $11.50.........Din 500 Za . $1». pošljite......$16.00 Za $22.65............D,in 1000 Za $25. pošljite......$26.00 Za $50.00............,13i11 2225 Z;l $j,0> pošljite......$41.25 Vsa pisma in pošiljatve •naslovite na "Tukai spodaj jc kraj in tod vodi pot v Dolino grobov", jc rekel, "in .tukaj vas mi zapustimo." Ko jc drugo jutro vzšlo sqlnce, je Ibn jad opazil. da so divjaki izgini,li. Ni vcdc.1, da so ^bežali i;adi tega, ker so sc bali duhov, ki tam gospodarijo. Špjk je pustil žene in otroke zadaj v dobrem varstvu, sam sc je pa z ostalimi podal naprej in kmalu izginil v ozki skalnati gazi. £ ii-jiirii jo jjjor.al tudi gtimfcol, k^tcccga sta .pa skrbno stražila dva močna mlada Arabca. Brez prijatelja je bil in mučne misli so ga obhajale nad umorom, ki ga je bil storil. — Dva dni so hodili vodno višje v gore na zapadni strani Doline grobov, in vsi izmučeni končno dospsli na najvišjo točko. Tedaj se je njih vodja., divjak-poveljnik -Bata,ndo ustavil in s prstom pokazal fla .njihov cilj. DivjsHi s;o .Pjkcjdi šejka s ;prijfl,tcljski,mi ccrjB-mopij(urii j« ^bijubili, da jim bodo jutršnji dan pokazali .pot v Dolino grobov. Vendar so zahtevali, da mora šejk odpustiti vse sužnje rodu Crtilla in jih izročiti njih poveljniku Batandu. S ,bry,av-ečiw .aregm se je šejk podal njih zahtevam. — Drugo jutro so se Arabci pod vodstvom Gal-la vojščakov podali na pot čez hribe v prepovedano dolino. PO končanih dogovorih, jc bila usada &tim-bola nja vagi in Jfld je vsaj na videz pohabil glede ^Tarzana, ker je vedno le preveč mislil kako bi prišel v prepovedano Dolino grobov. Osebno se 'je z mo,čno stražo podal na clqgowr h pOvqljpiku Calla rodu. Ko se je pr,»bližal naselju, je naletel na tisoče oboroženih mož. Tedaj je šejk uiidei, da se mora podati njih zahtevam, kakor mu je njegov sel povedal. pisarni Amerikanskega Slovenca) . CERMAK RD. CHICAGO, ILL. ! > - "Nemčija si mo.ra osvojiti vse dežele, kjer prebivajo Nem-jci, četudi le kot neznatna manjšina. Pred vsem pa zahteva od (Francije Alzacijo-Loreno in od Poljske vsaj vse ono ozemlje, ki jje nekdaj pripadalo Nemčiji. Da vse to doseže, se hoče neomejeno oboroževati in odklanja vsako kontrolo, pa čeprav bi druge države taki kontroli podvrgle. V interesu Nemčije je, ; ida ostane Balkan razprt in da Francija in Anglija ne hodita Ji'oko v roki." Take so glavne smernice nemške zunanje politike. One ne datirajo šele od hitlerjevske zmage, marveč so bile merodajne :|že ves čas po vojni, le da so jih vlade skrbno prikrivale. Prikriva jih tudi še sedanja hitlerjevska vlada, toda vendar je bil Hijen propagandni oddelek tako nepreviden, da jih je v okrožnici razposlal nemškim diplomatskim zastopstvom v inozemstvu, pač za navodilo, kako naj usmerijo svojo neoficijelno propagando. Okrožnica je prišla v roke velikemu pariškemu dnevniku, ki je o svojem senzacionalnem odkritju seveda takoj obvestil javnost. • Razumljivo je, da so iz Berlina vest o kompromitujoči o-krožnici promptno in energično demantirali. Pariški list pa ravjto tako energično vztraja na resničnosti svojih informacij. Tako ho nastala zopet ena že dovolj znanih polemik o avten- j tičnosti vesti. Kder pa pozna nemško miselnost, bo brez oklevanja pritrdil pariškein^..,dnevniku. Tudi če z okrožnico ni vse tako, kakor je 011 poročal, ni prav nobenega dvoma, da so objavljene točke v resnici program nemške zunanje politike. Ako iz Bejiina danes zatrjujejo še drugače, je to le zato, ker se Se ne čutijo dovolj močne, da bi že udarili s sabljo. Nedavno je bil svet priča zopet miroljubnih izjav iz ust kanclerja Hitlerja. V nasprotju' z lepimi besedami pa nemški' narodni socializem že dobro desetletje govori v izrazito hoja-željnem tonu. Pacifist in veleizdaja.lec sta bila ljudem kljukastega križa do včeraj še sinonima in sta v notranjem življenju še danes. Edina sprememba, luje nastopila po hitler j evski zmagi, je v tem, da na odgovornih mestih stoječi nemški državniki ne smejo več govoriti na oni kričav in bučen način, kakor-šnega so si osvojili v dolgoletni agitacijski borbi. Zato pa je njihovo zakulisno delovanje tem ostrejše. Prav za prav je zelo čudno, kako hitro je zbledel spomin na nemško nasilnost in ob lastnost. Spomnimo se, da je še maršal Foch bojeval brezupen boj s francosko vlado, ko je zahteval, naj se da Nemcem v polni meri čutiti, da so premagani. —■ Foch je iz golih vojaških razlogov zahteval vkorakanje zavezniških vojsk globoko v Nemčijo. Predvideval je argument, ki ga bodo Nemci .takoj vrgli na tehtnico: saj nismo bili z orožjem premagani, sovražne vojske niso korakale preko Rena, mi pa smo bili pr.egazili Belgijo, Srbijo, Eumunijo, Italijo in stali pred samim Parizom. Niti strastni nasprotnik Nemcev, za ka-koršnega je veljal Clemcnceau pred svetom, ni pojmoval globljega pomena Foch o ve zahteve. Smatral jo je za kaprico po triumfu hlepečega vojaka in je bil u ver j ep, da so Nemci tako silovito potolčeni, da jih bo za vedno prešla vsa oblastnost. Še globlje je zašla francoska pomirljiva politika v svojem nepoznavanju nemške pt.>Wtvc do 3;30 zvečer. K»Jtoyoi*t Poštenost — LEKARNA — . Posluje prejco J? 1«. 21.5.3 Wm CernjMafc Rd ogel Leavitt Strmet CHICAGO, ILL. Novi zemljevid Jugoslavije ra?4elien y b#noyine, wove politične pokrajine Jugoslavije, je šel in smo ravnokar prejeli nov,o poš.Mj^tey : tnj,ajpo zopet y zalogi. Vsem onim, iki &o zadnje istega naročili, ga fepmlo te d^>> prejeli po .posti. —Npv.i zemljeyid je inte-reaanten zla-Rti W. & fle poznaj® WrfetitW J#- goslayije y ban.oyine. Ta v barve tisjum zemljevid pokale vse to. K4,W ga si iga naj STANE S TOST-NWO 3jQc, m * ,od Knjigarna Amer. Sbv«nec !M9 West Ce,»-I?ia.k Ro^d, Chicago, 111. Rey. Victor Rqgylj, Milwaukee, Wis. ..................15,<835 glasov Mr. Martin Težak, Joliet, 111...............................10,512 » Rey. Milan SJaje, Cleveland, Ohio ......................10,203 " Mr. .Jp^e JFajfar, Chicago, 111............................... 7,875 " Mrs. Josephine Megle^ Pueblo, Colo................... 5,347 Rey. Qdilo Hajnšek, Johnstown, Pa. .................... 4,081 Mrs- Mary Kotze, WaJ&erville, Mcnt................... 2,550 " Rit. Rev. Matij,a Bilban, Gilbert, Minn................. 1,915 " Rey. Paškal Esaer, La Salle, 111. ............................ 1,709 " Mrs. Mary Malnarich, Cumberland, Wash........... 1,600 " Mr. prank Radež, Indianapolis, Ind. ....................1,040 " Rey. A. Mw"?,, Willard, Wis..................................... 900 " KDO BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ? KDO? FORD SE IZPREORRAČA Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki <1$ je ^rni-ii primerjati s S.v. pis^tW}. I'a |e rp- 'knjigo in\etj -cVwa ji« jo pnol^i^tj, jp ;to jpjifpvo Sv. i[)-iiiK10. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. ..evangeliji jn Dejanj^ apostqloy. č.c kedaj, potenj naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Sejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, W slove,finega ,duhpy.pik$i % .rojaki «e »slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuj« 541. -strani, primerna' zapawi oiblika. T«, .knjiga #a.j fei pjuški »v ..vsitiko hišo v Ameriko, hlasta few.. Ay or mm^i/o slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO so inajTi vse pošle in zr letos ne moKomo z istimi •poefeec! wee. Prcsimo, da naročniki Mohor J jeyih knjig .vz^amejo to ra nje. Knjigarna A.mcr. Slovele?.. itn mm DENTIST Vesele b o ž i č n e p r a z -b i k e in srečno Novo leto v#rm članicam, -ki •spadate k ZDRUŽENJU AMEHIŠKIH SLOVENK Glavni odbor JOSEPHINE ROZINKA, gl. predsednica, AGNES KOCHEVAR, gl. tajnica, .URSULA AMBROZICH, gl. blagajničarka. Eveleth, Minnesota. Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, jlft-PHHP 2159 ¥/est Cermak Rd (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO Henry Ford, ko je imel pred kratkim govor po radio, v katerem je trgovcem z njegovimi avtomobili priporočal, naj sodelujejo s predsednikom Rooaeveltom in mu pomagajo "potegniti deželo iz luknje". Začelo se je izkladanje. Skozi vrata so rinili velik zavoj. Za koga bo neki ta tovor in glas se začuje: Naročniki iz Mil-v/aukee, katere pošilja Mrs. JLucija Gregorčič iz Milwaukee, Wis. In ko so izrinili zavoj iz vlaka, se je kar streslo vseino*-okreg, ko je pošilja.tev butn'.la na tla. Mrs. Lucija Gregorčič iz Milwaukee, Wis., je poslala pravo iznenadenje za praznike, namreč 9 novih in 82 starih naročnin, kar da njenemu kandidatu, preč. g. Victorju Rogulj, 12,800 NADALJNIH GLASOV. Ta pošiljatev ni bila več kaka navadna bomba, ampak pravi potres, ki je stresel vse druge kandidate na nižje stopnje, Milwaukee pa se je veličastno in zmagovito dvignil prav za bežične praznike na najvišje mesto. Kakor je to za nas pravcato iznenadenje, tako bo gotovo tudi za vso javnost, ki se za to kampanjo zanima. Vse to kaže, da milwauska naselbina misli na odločen boj za končno zmago. Pray je tako., le junaško naprej! In tudi iz vzhoda je težko prisopihal naš izredni vlak. Iz Bele Ljubljane je pripeljal pošiljatev, katero je poslala naša navdušena in pogumna prijateljica Mrs. M,argaret Poznič. Sama se je podala na agitacijo in takoj dobila pet novih naročnikov, kar je več, kakor so doslej vsi drugi agitatorji tamkaj napravili z ozirom na nove naročnike. Glasove, ki jih je v tej po-šiljatvi ravno 4000, poklanja preč. g. Milanu Slajetu, cleve-landskemu popularnemu kandidatu. — Iz Kanade pa je poslal Mr. J. Vinces 147 glasov za clevel.and^kega kandidata, kar da preč. g. Milanu Slajetu skupaj 4147 NADALJNIH GLASOV. Rev. p. Odilo Hajnšek iz Jchns.towna, Pa., je dobil te dni od Mr. Franka Pancar iz Vandling, Pa., 9 starih riaročnin, kar da 710 glasov; od Mr. Andrew Tomeca iz Jchnstowna, Pa., 100 glasov, kar da skupaj 810 NADALJNIH GLASOV. Mr. Jože Fajfar, Chicago, Ilk., je dobil te dni od Mr. Antona Hrovat, Chicago, tli., 120 glasov; od Mr. C. Germeka, So. Chicago, 111., 240 glasov; cd Mr. A- Bakše, So. Chicago, 300 glasov, kar da skupaj 660 NADALJNIH GLASOV. Iz Indianapolisa, Ind., je poslal te dni Mr. Frank Radež, naš tamkajšnji zastopnik, 2 novi in 8 starih naročnin, kar da 1(040 GLASOV; za popularnega kandidata je priglasil samega se.be. KANDIDATI ZAVZEMAJO NASLEDNJE POZICIJE: Znameniti italijanski znanstvenik, "oče brezžičnega brzojava", G. Marconi, ko je bil na | svojem potovanju po Orientu s svojo ženo (poleg njega) pogoščen v Tokio cd japonskih "gei- l ša" deklic. Slika kaže, ko mu je ena deklic natakaia neko japonsko narodno pijačo. j li^slfe.....:_____________;____________..... ili! skupaj nekaj nad 6000 glasov. Prišla je ena sama navdušena naša prijateljica, Mrs. Margaret Pczr.ič, in naenkrat potisne kandidata nad številko 10,000 glasov. Ta dva primera naj bi bila vsem agitatorjem za vsgied in vzpodbudo te zadnje dni. Vsi agitatorji bi si morali zapomniti, da uspeh ni v samih besedah in oš;ljube.h, — marveč v pridnem delu. Kakor ni uspeha v drugih par,bg»h brez pridnosti in dela, ga tudi v takih kampanjah ni. Ze.to ne velja samo obljubovati: bomo, bomo, — ampak kar konečno šteje, je to, kar se naredi in izvrši. Zato pa agitatorji, te zadnje dni v tem letu 1 S3 J 'na delo vii! Potrudite se za novimi naročniki, ti so, ki štejejo, ti bodo pomagali kandidatom navzgor — naprej za novimi naročniki! Vse one naselbine, ki še nimajo popularnih kandidatov, jih naj čimpreje prijavijo. Vsaka naselbina naj stori nekaj in uspeh bo velik. Prosimo pa tudi vse naše naročnike, da naj vsak te dni po-agitira za A. S. med 3vojimi prijatelji in sosedi. Z novo letno številko začne v našem listu izhajati si?no zanimiva m r.'zpeta povest "ČRNI MOŽ". Samo ta povest je vredna enoletne naročnine. To boste- potrditi vsi, ki ;o boste citati.; ; •*"•, Še enkrat vsem: Na delo te zaCnje dm prve dsfce kampanje! Nakopičite si glasov, naprej za kciiečno zmago! RAZNOTEROSTI. LETALO BREZ. MOTOR J A 1 Znanost se vedno bolj zani- j raa za rojene zrakoplovce, žuželke in ptice. Aerodinamika je zbrala pri tem opazovanju veliko dragocenih podatkov, ki so prišli prav giraditeljem in letalcem. To velja pred . vsem ■za takozvana jadralna letala brez motorja, ki se dvigajo na | ■vrhu' hriba ali privezana na i motorno letalo, ki jih zapušča, j čim je dosežena potrebna brzi-1 na. -Jadralno letalo izkorišča I .navpične in vodoravne zračne j struje ter zahteva od krmarja | .veliko spretnosti. Izurjeni letal-1 ci so ponovno naredili brez m o-: tor j a več sto km dolgo pot v krogih, dosegli veliko višino in srečno pristali na istem kraju. > Ti uspehi so obudili zanimanje za pajke, ki jih ne štejejo med žuželke,, temveč med Živali. Ti davno znani, povsod razširjeni .pajki izkoriščajo veter za dolga potovanja. Njih jesenska paj-ičevina v obliki širokega četve- Zadnje dni se skuzcija bliskovito spreminja na kampanjski fronti. Ugodnosti, ki jih daje vsem agitatorjem in kandidatom ta prva doba do 31. decembra, ,v kateri štejejo glasovi po "topelt", se pridno in v veliki meri -poslužujejo vti agit/ torjj. 1 i zadnji dnevi, v katerih bo poteklo to leto 1933, bo prineslo v ,tej kc-mpanji še ,o.bi?o iznenadenja- Fr".5rnai)'e s-r.skiži zadnje jdni zlasii .vr?a rr.:lwew*ške. naselbina in njena navdušena a«itatcr^c,r M:'r. .i-ucije Gregorčič., Ena sama žena, navdušena r gitator'".?, je .potisnila v današnjem poroča lu vse druge doM. in poti rinil;? svejega kas'.d-idata ^a več kakor celih 5QC.0 .g'c-.rrv r.'a;JV,c-j, yvso -drug-ih. To kaže-, kaj zmore d-cfcer agiJa.tor, dc-I-ra Egitatoric.^. Drug p-rinie;-. .V Cleveland« sto. c.j'ir. doslej jib de'u dva uaša zastopnika. Prihnrfle sta -lepaka jšjBosan kandidatu rokotnika dolgo, plava po zraku in osi pajka. Ljudstvo imenuje to letečo pajeevino "Marijine niti." Toda po letalcih podžigani zoologi sO pred kratkim ugotovili, da pride na vsakih dvajset "letal" povprečno samo en pajek. Izkazalo se je, da preizkuša letalec na ta način moč in smer vetra. Gradi po potrebi večja ali thanjša letala, opazuje, ali niso pretežka (kar povzroči padec) ali prelahka (potem zletijo preveč v višino.) Šele naposled prede pajek na temelju ugotovitev za vsakokratno vreme primeren četverokotnik in mu zaupa svoje življenje. Vete-r nosi "Marijine niti" izredno daleč. Raziskovalci so srečali slične pajke med ledeniki v višini 3000 m. Spuščajo se tudi na ladje, ki 'so 100 do 500 km oddaljene od 'obale. Marsikateri opazovalci trdijo celo, da letajo pajki preko Atlantika iz E.vrope v Ameriko in jih moramo smatrati za Lindbergove predhodnike. 0 nobenem'drugem telesnem poj;av.u ni znanost svojega na-ziranja morda tojikokrat spremenila kakor o planetih sončnega sistema, zlasti o četvorica njegovih velikanov, Jupitru, Saturnu, Uranu in Neptunu. Ne da bi se ozirali n.a teorije starejše znanosti, hočemo navesti le nekatere modernejše. Že dolgo je znanosti s pomočjo .umnih načinov mogoče natančno .izmeriti gostoto snovi na vsakem planetu. Te .meritve so pa za omenjeno četverico pokazale, da je njih gostota približno ista kakor gostota naše vode, pri tem nekaj več (za Neptuna n. pr. 1.5), pa-i onem nekaj rna-nj (za Saturna n. px. .0.7). Daljnogled .nam nadalje kaže, .da j,e površin^ teh planetov v .stalnem živem gibanju, kakor da hi gh;da!i v oblačno gmoto, ki jo podijo silni viharji. Iz teh opazovanj je menila starejša astronomija, 4a ima pravico do sklepa, da vlada na naših sosedih silovita vročina, kajti če b-i tako ne bilo, b-i se morali že davno kondenzirati do večje gostote. P;o tem na- s ziranju bi bili veliki planeti n-'-- 1 šega sistema tedaj precej po- i( dobni soncu: žareče, tekftče j jedro in okrog njega valovanje žarečih par. L Tocla 1. 1914. je ameriški ii-zik Coblentz po znani, silno zanesljivi metodi termoelemen-, tov dokazal, da vlada na ,čet-vorici velikih planetov silovit mraz 140 do 180 stop. pod ničlo, kakršnega sipo na zepilji sposobni proizvajati samo v la- j boratorijih. Še večjo zmedo je prinesel v tradicionalna naziranja 1.1 1923 angleški učenjak Jeffrie,«., ■ki je izračunal, da so .te zvezde prav za prav še .dosti toplejše, ( nego bi morale biti po teoriji. ! Če upoštevamo prilično zna^P j njihovo starost in to,, da odd,a-, j a jo od vsega početka nepr.e- ■ stano toploto y svetoy,^o pro- j stornino, prideme 4o ,rezultata, i da bi morale imeti ;davno ne-priinerno ni,žj.o temperaturo nego 140 ali celo J80 stop. pod ničlo. Zlikaj j,e nimajo? Očitno zato, ker se takšni shladitvi zo:per4avi,!ajo toplotp proizvajajoči činiteljji lyi njih, a .ti činitelji so po Jeffriasovem ] mnenju morda radioaktivne' substance na ©OvVrsini planetnega jedi a. Te površne ne vidimo' aamo zato, ker jo ob^aj-a silovito visoko ozračje. To ozrač-' je je oj. ,pr. ,na Saturnu ";a»j ,la«hiko brez': skrbi potopili našo zemeljsko oblo in bi je nič ne gledalo iz njega. Po J et'f'riesovih teorijah bi si morali vsaj Jupitra in Saturna s predstavljati s skorjo iz k-ame-nj;a, nad njo pa silno debelo' 'plast ledu in n-ad ledom oz-rAČ-ije iz vodika, dušika, kisika, lie-jlija in -metana. Spr,esminj.aj,o<če: -se tvorbe,, ki jih opažam.© v ste j atmosferi, so o;bl,aki iz trde, :WZle .ogljikove kisline. | Vse to .bi iboilo dojemljivo, to-: da v zadnjem čas,u je nastopil jnek-i ,k,ad,iadsk tiaiti časi le še v bajko. P.adobno je tudi s konji Redki m še dandanes, iki se plašijo avtoimoibijl-skega hrupa in vržejiO giUviO v zrak, če zaslišijo hu-po. K«iv, fei bi z izbuljenimi očmi gledale vlak, pa že davno oai -.vee. V skan 'ii^vsfc^ 4rŽ#A'.ato opazili neko drugo pe»«&bBos(t Ko so postavili ®twe .dr^ge m brzojavne žice, so jih žolne raz-kl ju vale, menač, da so .debla votla, ker je -v njih šwi¥iil« M1 brnelo. Toda v kratkem s® se žolne spametovale. "Ketevj slič-nega je "bilo s finsskiimd nw^ly-e-di, ki so zantdi :lArnenj.a p?W čase naskakxmuli. tel^gr^fek« droge. Tudi to se z