539Arheološki vestnik 73, 2022, 539–583; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.73.14; CC BY-NC-SA 4.0
Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
Iron Age cemetery at Gradec near Krn (Slovenia)
Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
Izvleček
Z najdišča Gradec pri vasi Krn v Posočju izvirajo arheološke najdbe nakita, bronastih posod, orodja in orožja iz starejše 
in mlajše železne dobe, ki jih je izkopal nepooblaščen iskalec arheoloških najdb z detektorjem kovin. Med najdbami sta 
posebno pomembna bronasta figuralna situla iz konca 5. ali začetka 4. st. pr. n. št. ter bronasta čelada etruščansko-italske 
vrste iz 2. oz. začetka 1. st. pr. n. št. Terenske raziskave so pokazale, da je najditelj predmete izkopal iz žganih grobov, 
medtem ko je bila čelada morda prej votivni predmet kot grobni pridatek. Odkrit je bil tudi nedotaknjen bojevniški grob 
iz poznolatenske stopnje LT D1. Menimo, da je Gradec pri Krnu verjetno povezan z gorsko potjo, ki so jo v železni dobi 
uhodili po rudonosnem območju med dolino reke Soče in Bohinjem.
Ključne besede: Posočje; Gradec pri Krnu; železna doba; grobišče; arheološke najdbe; figuralna situla
Abstract
Gradec near the Krn village is the site at which an unauthorised metal-detectorist dug up pieces of jewellery, bronze 
vessels, tools and weapons from the Early and Late Iron Ages. Particularly significant among the recovered artefacts are 
a bronze figural situla from the late 5th or early 4th century BC and a bronze Etrusco-Italic helmet from the 2nd or early 
1st century BC. The later field investigations at the site revealed that most items were dug up from cremation graves, 
while the helmet was more likely a votive offering. Also unearthed was an intact warrior grave dating to LT D1. The 
site is probably connected with the mountain route that in the Iron Age connected the ore-rich areas in the valley of 
the River Soča and Bohinj. 
Keywords: Posočje; Gradec near Krn; Iron Age; cemetery; archaeological finds; figural situla
Arheološki oddelek Narodnega muzeja Slovenije 
je leta 2015 urejal prevzem arheoloških najdb iz 
zbirke Jožeta Golje,1 zasebnega zbiralca starin iz 
Trebenč blizu Cerknega. Ana Slabe, soproga takrat 
že pokojnega Golje, je pri predaji najdb razkrila, 
da hrani večjo skupino arheoloških predmetov 
1  Arhiv Arheološkega oddelka Narodnega muzeja 
Slovenije.
z nekega najdišča na Tolminskem, ki je Golja ni 
prijavil po določilu 135. člena Zakona o varstvu 
kulture dediščine iz leta 2008.2 Najdbe je zatem 
pokazala in dogovorili smo se za ogled najdišča. 
Izkazalo se je, da gre za predmete iz starejše in 
mlajše železne dobe, ki jih je Golja izkopal na manjši 
2  O t. i. aboliciji po 135. členu Zakona o varstvu kul-
turne dediščine (ZVKD – 1) glej Pirkovič 2010, 255–266.
540 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
Sl. 1: Gradec pri Krnu. Pogled na severno pobočje najdišča.
Fig. 1: Gradec near Krn. Northern slope of the site.
kopasti vzpetini Gradec (vrh hriba 931 m n. m. 
v.),3 severovzhodno od vasi Krn v Posočju (sl. 1).
S preverbo pričevanj gospe Ane Slabe in po 
dotlej zbranih podatkih o okoliščinah Goljevega 
kopanja in njegovem “konserviranju” izkopanih 
najdb4 smo ugotovili, da poleg predmetov, evi-
dentiranih leta 2015 (t. 3–9: pril. 1), med najdbe 
3  Domačini hrib imenujejo Gradec, medtem ko je na 
državnih topografskih kartah (©GURS) navedeno ime 
Grad. Z imenom Grad (pri vasi Krn) je najdišče označeno 
tudi v objavah bronaste čelade (Istenič 2018, 284–289, fig. 
5–9) in železnih predmetov (Laharnar, Turk 2017, 170, sl. 
197; Laharnar, Turk 2018, 170, sl. 197).
4  Po pričevanju Slabetove je Golja na najdišču kopal 
večkrat. Večje količine zemlje in žganine je odpeljal z 
najdišča, nato je doma nakopano spiral na sitih. V bro-
naste predmete ni posegal, le odlomke figuralne situle 
je s podpornimi bucikami namestil na stiropor situlaste 
oblike. Zlepil je več steklenih jagod. Precej pa je spreminjal 
železne predmete. Te je rezal in brusil, oblikoval je nove 
manjkajoče dele predmetov in jih privaril na ohranjene 
originale. Posege je zakril s poliestrskim kitom, dodatkom 
z Gradca pri Krnu sodijo tudi železni predmeti na 
t. 10–15. Te je pridobil Narodni muzej Slovenije 
in so predstavljeni na aktualni stalni arheološki 
razstavi.5 Leta 2017 je Tolminski muzej s sredstvi 
Občine Kobarid in Občine Tolmin pridobil še 
ostale detektorske najdbe.
Tolminski muzej je na Gradcu leta 2018 izvedel 
geofizikalne raziskave6 in jeseni leta 2020 sondi-
ranja (sl. 2a).
Konec leta 2021 smo v Tolminskem muzeju 
pripravili razstavo V deželici Simona Rutarja: 
arheologija podkrnskega prostora, na kateri so bili 
razstavljeni in v spremnem katalogu objavljeni tudi 
izbrani arheološki predmeti z Gradca.7
rjastih korozijskih produktov in prebarval s kovinskim 
pigmentom aluminijastega videza (Perovšek 2018, 71–77).
5  Laharnar, Turk 2017, 170, sl. 197; Perovšek 2018, 71–77.
6  B. Mušič, I. Medarić, Poročilo o geofizikalni raziskavi 
na arheološkem najdišču Gradec pri Krnu, 2018 (neobjavl-
jeno poročilo; hrani Tolminski muzej).
7  Knific et al. 2021.
Sl. 2: Gradec pri Krnu. – a: Interpretacija arheološko relevantnih magnetnih anomalij na podlagi rezultatov geomagne-
tnih raziskav z magnetometrom Geometrics G-858 in lega sond (TJ), izkopanih l. 2020. – b: Tloris groba 1 in najdbe 
(PN). – c: Tloris grobov 2–5. 
Fig. 2: Gradec near Krn. – a: Interpretation of the archaeologically relevant magnetic anomalies using the results of the 
geomagnetic survey conducted with the Geometrics G-858 magnetometer and position of the trial trenches (TJ) excavated 
in 2020. – b: Plan of Grave 1 and finds (PN). – c: Plan of Graves 2–5.
(a: vir / source: ©MOP RS; adapted from: Mušič, Medarić 2018, sl. / Fig. 13).
Gr. 1 (SE 3003/3004); gr. 2 (SE 1016/1017); gr. 3 (SE 1008/1009); gr. 4 (SE 1010/1011); gr. 5 (SE 1004/1005);
PN 1 = ukrivljen železen meč / bent iron sword; PN 2 = železna ščitna grba / iron shield boss; PN 3 = železno sulično 
kopito / iron spear butt; PN 4 = železna sulična ost / iron spearhead; PN 5 = železen nož / iron knife
541Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
542 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
TERENSKE RAZISKAVE
Geofizikalne raziskave
Ekipa pod vodstvom Branka Mušiča je na 
Gradcu leta 2018 izvedla geofizikalne raziskave.8 
Glede na možnost obstoja žganinskih plasti in/
ali žganih grobov je bila uporabljena magnetna 
metoda, ki omogoča prepoznavanje magnetnega 
učinka debelejših slojev žganinskih plasti z žgano 
glino. Raziskana je bila približno 400 m2 velika 
površina na vrhnjem platoju Gradca (območje 1) 
in 20 × 15 m velik prostor na njegovem severnem 
pobočju (območje 2). Rezultati so nakazovali 
veliko verjetnost, da so pod zemljo arheološke 
ostaline (sl. 2a).9
Sondiranja
Rezultati geofizikalnih raziskav so usmerili 
arheološka sondiranja, ki jih izvedel Tolminski 
muzej v sodelovanju s Skupino STIK med 17. 
in 19. 11. 2020.10 Izkopali smo tri sonde (TJ 
1001–1003) velikosti 2 × 2 m.11 Prva sonda (TJ 
1001) je bila izkopana na vrhu platoja oz. na ob-
močju 1 geomagnetnih raziskav, druga (TJ 1003) 
na njegovem zahodnem robu in tretja sonda (TJ 
1002) na severnem vznožju griča oz. na območju 
2 geomagnetnih raziskav (sl. 2).
Sonda TJ 1001 (sl. 2a,c; 3b)
Pod travno rušo (SE 1001) je bilo sodobno 
antropogeno nasutje (SE 1002) debeline 10 do 30 
cm iz zbite svetlo rumene peščene gline (96 %) in 
preperelih peščenjakov (4 %). Pod njim je ležala 
25 do 50 cm debela plast (SE 1003) iz rjavkasto 
rumene peščene (75 %) in meljaste gline (15 %), 
preperelih kamnov peščenjaka (5 %) in drobcev oglja 
(5 %). Ta plast (SE 1003) je nastala z zasipavanjem 
po detektorskem izkopu (uničenju) žganih grobov. 
V njej so bili železnodobni keramični odlomki. 
8  Ekipa podjetja GEARH, d. o. o.
9  Glej op. 6.
10  Terenska ekipa: Miha Mlinar (vodja raziskave), Rok 
Klasinc (namestnik), Marko Strnad, Davor Pečar, Januš 
Jerončič, Miha Jazbec, Jani in Gorazd Kutin, Primož Kos in 
Boštjan Laharnar. Nadzor nad arheološkimi deli je izvajala 
Patricija Bratina (ZVKDS, OE Nova Gorica).
11  M. Mlinar, M. Strnad, Poročilo arheološkega testnega 
izkopa v Krnu (EŠD 10320 Krn – vas), 2022 (neobjavljeno 
poročilo; hranita Tolminski muzej in ZVKDS OE Nova 
Gorica).
Pod njo so se pokazale lise temnejše zemlje in 
žganine (SE 1004, 1006, 1008, 1010, 1012, 1014). 
To so bila zasutja prekopanih in izropanih delov 
žganih grobov 2 (SE 1006, 1012, 2015) in 5 (SE 
1004) ter nedotaknjeni spodnji deli žganih grobov 
3 (SE 1008), 4 (SE 1010) in 2 (SE 1016). Grobovi 
so bili vkopani v geološko sterilno plast SE 1014, 
ki jo sestavljata rdečkasto rumena glina (99 %) in 
manjši delno prepereli peščenjaki (1 %).
Sonda TJ 1002 (sl. 2a)
V sondi ni bilo arheoloških sledov iz železne 
dobe. Pod rušo so bila recentna nasutja in no-
voveške plasti. Večji del sonde je predstavljalo 
zasutje bombnega kraterja iz prve svetovne vojne. 
Glede na izsledke geofizikalne raziskave je velika 
verjetnost, da arheološke ostaline iz železne dobe, 
verjetno žgani grobovi, ležijo SZ od sonde (sl. 2a; 
označba s puščicami).
Sonda TJ 1003 (sl. 2a,b; 3a)
Pod rušo (SE 3001) debeline 15 cm je bila 15–30 
cm debela plast iz rjavega glinenega melja (75 %), 
Sl. 3: Gradec pri Krnu. Sondiranja 2020. – a: Grob 1. 
Zvit meč. – b: Ohranjena zasutja grobov 2–5. Pogled 
z zahoda.
Fig. 3: Gradec near Krn. Trial trenches in 2020. – a: 
Grave 1. Bent sword. – b: Surviving fills of Graves 2–5. 
Eastward view.
543Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
meljaste gline (20 %), apnenčastih kamnov (3 %), 
manjših kamnov peščenjaka in roženca (2 %) (SE 
3002). Pod njo smo odkrili zasutje žganega groba 
1 (SE 3003) z rdečkasto rjavo meljasto glino (97 
%), drobci ožganih kosti (2 %) in drobci oglja (1 
%). Drobci raztresenih ožganih kosti in oglja so 
bili na vrhnji površini zasutja, medtem ko so bili 
grobni pridatki (t. 1: 3–6; 2: 7–10), razen ritualno 
ukrivljenega meča (t. 1: 1), ki je ležal nekoliko 
višje, zbrani na dnu osrednjega in vzhodnega dela 
grobne jame (sl. 2b). Grobna jama (SE 3004) je 
bila v tlorisu nepravilne ovalne oblike (120 × 100 
× 20 cm). Njen jugozahodni rob so delno zameje-
vali večji apnenčasti kamni. Grob je bil vkopan v 
geološko plast (SE 3005) rdečkasto rjave meljaste 
gline (99 %) in manjših delno preperelih kamnov 
peščenjaka (1 %).
TIPOLOŠKA IN KRONOLOŠKA
OPREDELITEV NAJDB
Grob 1
Grob bojevnika iz mlajše železne dobe (sl. 2b; 
3a; t. 1; 2):
V grobu so bili dvakrat ukrivljen meč (sl. 3a; 
t. 1: 1), nožnica meča (t. 1: 2), obročki vojaškega 
pasu (t. 1: 3–5), ščitna grba (t. 1: 6), sulična ost in 
kopito (t. 2: 7–8), nož (t. 2: 9) ter sekira (t. 2: 10).
Meč je verjetno najstarejši del bojevnikove opre-
me. Ovalen presek ročajnega trna ter v zgornjem 
delu rombičen, v spodnjem pa lečast presek rezila 
nakazujejo, da je bil izdelan v srednjelatenskem 
obdobju.12 Enakomerno poševni prehod ročajnega 
trna v rezilo, ki ima še nekoliko vidna vzporedna 
žlebova, je prav tako značilnost mečev srednjela-
tenske sheme.13 Poševen prehod ročajnega trna 
v rezilo imata meča iz jame s srednjelatensko 
bojevniško opremo v Čadrgu14 in iz groba 4 na 
Idriji pri Bači.15 Posoški primerjavi nakazujeta 
uveljavljanje srednjelatenske vojaške opreme v 
Posočju, grob 4 poznolatenske stopnje LT D116 z 
Idrije pri Bači tudi njeno dedovanje. Podobno se 
12  Prim. Drnić 2015, 131, t. 6: 3.
13  Prim. Horvat 2002, 134, 155, sl. 9, t. 1: 3.
14  Mlinar, Turk 2016, 40, 58, kat. št. 39; Mlinar 2020b, 
56, slika 6.
15  Guštin 1991, 14, t. 4: 2.
16  Grob je v poznolatensko stopnjo LT D1 datiran po 
fibuli vrste Idrija pri Bači (o fibulah vrste Idrija pri Bači 
Božič 2011, 253–255, sl. 6.14).
zdi za opremo bojevnika z Gradca, saj je večina 
pridatkov iz njegovega groba poznolatenskih.
Med njimi je ščitna grba vrste Mokronog-Arquà 
(t. 1: 6),17 značilna oblika poznolatenske stopnje 
LT D1, ki jo poznamo z najdišč v Posočju, Karniji, 
Benečiji, na Koroškem, Notranjskem, Dolenjskem 
in s posamičnimi primerki vse do Madžarske in 
Slavonije ter Srema na vzhodu.18
Medtem ko sta meč in ščitna grba nadregionalni 
latenski obliki, sta nož z izbočenim rezilom (t. 2: 
9) in sekira z obojestranskimi plavutmi (t. 2: 10) 
sorodna najdbam s posoških najdišč. Zlasti to velja 
za nož, ki je podoben nožema iz poznolatenske-
ga groba stopnje LT D1 na Idriji pri Bači19 in z 
Gradu pri Reki.20 Ta je sicer posamična najdba, a 
med gradivom z najdišča Grad pri Reki z okolico 
prevladujejo poznolatenski predmeti in poznore-
publikanske vojaške najdbe.21
Sekira z obojestranskimi plavutmi je bila tudi 
med posamičnimi najdbami z Gradca (t. 15: 1) in 
med pridatki poznolatenskih grobov na Idriji pri 
Bači,22 Reki pri Cerknem23 ter v zakladni najdbi 
iz Bodreža.24
Sulično ost (t. 2: 7) je samo zase težko datirati, 
a je podobna suličnim ostem z relativno dolgim 
tulom, klasično obliko lista in izrazitim sredinskim 
rebrom na drugih najdiščih posoške idrijske sku-
pine25 in s Socerba na kraškem robu.26
Grob 2
Ostanki prekopanega groba iz starejše železne 
dobe (sl. 2c; 3b; 4):
V zasutju razkopanega groba smo med izko-
pavanji in z mokrim sejanjem zemljine našli bro-
naste in keramične predmete: fibulo ter odlomke 
obročastega nakita in posode (sl. 4).
17  Guštin 1991, 56–57, sl. 29: 1.
18  Guštin 1991, 58, sl. 30; Righi 2001, 117, sl. 12: 33; 
14: 49–54; 15: 57–59; 16: 10; 17: 65–66; 18: 67; Gaspari 
2009, 322, sl. 6: 6; Dizdar, Potrebica 2014, 361, t. 2: 1; 
Guštin 2015, 172–174.
19  Guštin 1991, 13–14, t. 1: 5.
20  Svoljšak 1994–1995, t. 4: 10. Po obliki spominja tudi 
na nož s Socerba, ki pa je manjši, ima ploščat nastavek 
za roča in je verjetno služil kot orodje (Crismani, Righi 
2002, 84, kat. št. 170).
21  Božič 1999, 71–75; Istenič 2005, 77–86.
22  Guštin 1991, t. 2: 3; 15: 5.
23  Guštin 1991, t. 34: 3.
24  Guštin 1991, t. 38: 1.
25  Guštin 1991, t. 35: 7–8; 37: 7–8; 39: 8; 42: 15.
26  Crismani, Righi 2002, 84, kat. št. 176.
544 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
Bronaste fibule v obliki živali (sl. 4: 1) med 
materialno zapuščino železnodobnega Posočja 
niso neznanka.27 Stane Gabrovec in Mitja Guštin 
menita, da so različne izvedbe živalskih fibul med 
jugovzhodnoalpskimi halštatskimi skupnostmi 
nastale po vzorih iz Italije, kjer so podobne za-
ponke znane že v 7. stoletju pr. n. št.28 Pri krnski 
fibuli peresovina ni ohranjena, a po primerjavah 
s podobno velikimi fibulami z drugih najdišč29 
domnevamo, da je bila enojna. To pomeni, da je 
fibula blizu različici C vzhodnoalpskih fibul v obliki 
mačke vrste I.18 po tipologiji Alexie Nascimbene. 
Nascimbenejeva fibule vrste I.18 po grobnih celotah 
datira od konca 6. do sredine 5. st. pr. n. št.30 Kaže 
omeniti, da je lok krnske fibule v obliki mačke z 
nenavadno glavo. Ta ima mačja ušesa, a nenavaden 
ptičji obraz z izrazitimi okroglimi očmi in klju-
nastimi usti. Sneža Tecco Hvala ugotavlja, da se 
živalske fibule z enojno peresovino na Dolenjskem 
pojavljajo kot del otroške in ženske noše skupaj z 
masivnimi narebrenimi bronastimi zapestnicami.31 
Deli bronastega obročastega nakita so bili tudi v 
zasutju groba z Gradca pri Krnu, med njimi dva 
odlomka (sl. 4: 2–3) pripadata masivnima zapest-
nicama32 ali ovratnicama.33 Masivne in neokrašene 
zapestnice večjih in manjših premerov so dokaj 
številne med železnodobnimi grobnimi najdbami 
iz Dernazzacca.34 Osamljen primerek je odlomek 
zapestnice z dvema utoroma in vrezanim okrasom 
(sl. 4: 4). V Posočju nima primerjav. Podobno je 
izdelana in okrašena zapestnica z Magdalenske gore, 
ki pa je posamična najdba in prav tako posebna 
oblika.35 Med najdbami so tudi odlomki stožčasto 
oblikovanega dna posode na nogi (sl. 4: 5), ki so 
običajna oblika posoške halštatske keramike in 
se na Mostu na Soči pojavljajo tako v grobovih36 
kot v naselbini.37
27  Prim. Marchesetti 1893, t. 22: 9–10, 12.
28  Gabrovec 1966, 28–29, t. 7: 1–2; 10: 12; Guštin 
1974, 95–98, sl. 1–2.
29  Prim. Knez 1986, t. 5: 7; Tecco Hvala 2012, 259, 
sl. 99: 1, 3, 5–6.
30  Nascimbene 2009, 160–163, sl. 45–46.
31  Tecco Hvala 2012, 259.
32  Prim. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1985, 
32–33, sl. 8.
33  Prim. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1985, 
30–31, sl. 6, 9–10.
34  Pettarin 2006, 124–125; t. 19: 273–297.
35  Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, t. 150: 14; Tecco 
Hvala 2012, 301, sl. 111: 16.
36  Teržan, Lo Schiavo, Tramuž-Orel 1985, 38–39, sl. 5–7.
37  Grahek 2018, 277, sl. 14: N1.
Posamične najdbe (zbirka Golja)
(sl. 5; 6; t. 3–15)
Nakit in bronaste drobne najdbe
Čolničasta fibula s samostrelno dvojno pere-
sovino (t. 3: 1) je podobna čolničastim fibulam 
s samostrelno peresovino in okrašenim lokom 
iz groba Sz 434 na Mostu na Soči38 in iz okolice 
Tolmina,39 ki jih je Paul Gleirscher opredelil kot 
različico Gurina fibul vrste Villach.40 Tem je po 
Gleirscherju podobna fibula s samostrelno pere-
sovino iz groba 29 na Idriji pri Bači.41 Prav tako z 
vrezi in s krožci s piko okrašen lok ima čolničasta 
fibula z dolgo nogo in samostrelno peresovino 
z Berlotovega roba na Šentviški planoti, ki ju s 
fibulo z Gradca pri Krnu povezuje tudi podoba 
38  Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984, 1985, 99, 
t. 35A: 1–2.
39  Svoljšak 1967, 85.
40  Gleirscher 2021, 97, sl. 2.
41  Guštin 1991, 18, t. 23: 4; Gleirscher 2021, 91, sl. 2: 6.
Sl. 4: Gradec pri Krnu. Sondiranja 2020, grob 2, najdbe. 
M. = 1:2.
Fig. 4: Gradec near Krn. Trial trenches in 2020, Grave 2, 
finds. Scale. = 1:2.
545Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
ptice, nameščene na lok.42 Mladohalštatske fibule 
vrste Villach so datirane v 5. in 4. st. pr. n. št.,43 
kar je tudi najverjetnejša datacija fibul z Gradca 
pri Krnu in Berlotovega roba.44
Obeski t. 3: 2–14 sodijo med obeske v obliki 
košarice s koničnim dnom, ki veljajo za mlajše v 
okviru tipološkega razvoja košaričastih obeskov.45 
Njihovo število med predmeti z Gradca preseneča, 
saj so med obeski z Mosta na Soči, kjer so dati-
rani v stopnji Sv. Lucija IIb in IIc (tj. 5.–4. st. pr. 
n. št.), taki s koničnim dnom redki in manjši.46 
Večina košaričastih obeskov iz Krna je okrašenih 
z mrežastim vzorcem (t. 3: 2–10, 14). To se zdi 
predvsem značilnost primerkov iz zahodne Slo-
venije in Caput Adriae.47
Obesek diskaste oblike iz dveh polovic, povezanih 
z zanko (t. 3: 15), je podoben mladohalštatskim 
izvedbam votlih diskastih obeskov z alpskih in 
zahodnobalkanskih najdišč.48 Trije votli kroglasti 
obeski, nanizani na obroček, pa predstavljajo del 
značilnega repertoarja drobne materialne kulture 
svetolucijske skupine.49
V svetolucijski skupini so bronasti antropomorfni 
obeski, okrašeni s punciranimi krožci s piko, red-
kost (t. 4: 1). Podoben izvira le iz Dernazzacca pri 
Čedadu, kjer so ga našli v grobu s certoško fibulo, 
stekleno jagodo in drugimi obeski.50 Silvia Pettarin 
ga je primerjala z obeskom iz mladohalštatskega 
groba 13/152 na Magdalenski gori.51 Primerljive 
obeske, ki pa niso okrašeni, pozna Notranjska, npr. 
na Starem gradu nad Uncem52 in v Šmihelu pod 
Nanosom.53 Dva sta del t. i. malega škocjanskega 
zaklada iz 4. st.,54 natančneje iz prve polovice 4. 
42  Laharnar, Turk 2017, 166, sl. 188; Laharnar, Turk 
2018, 166, sl. 188.
43  Gleirscher 2021, 92.
44  Med posamičnimi najdbami z najdišča Berlotov rob 
prevladujejo mladohalštatske in poznolatenske najdbe, 
medtem ko najdb, starejših od izteka 6. in 5. stoletja pr. 
n. št., ne poznamo (Arhiv Arheološkega oddelka NMS, 
objava v pripravi).
45  Teržan 1973, 684, op. 62; Svetličič 1997, 35; Lahar-
nar 2018a, 213.
46  Svetličič 1997, 35–36.
47  Svetličič 1997, 36, sl. 17; Mlinar 2020a, 29, op. 49.
48  Gabrovec 1974, 303, sl. 7.
49  Teržan, Lo Schiavo, Tramuž-Orel 1985, 34–35, št. 9.
50  Pettarin 2006, 230, 284, t. 26: 451.
51  Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, 76–77, sl. 38 
(spodaj levo), t. 118: 3.
52  Laharnar 2022, t. 33: 97, sl. 4.3: 1.
53  Hoernes 1888, 229, t. 3: sl. 9. V Guštinovi objavi 
šmihelskega gradiva (1979) obesek ni omenjen.
54  Guštin 1973, 478–480, t. 3: 11.
st. pr. n. št.55 Trije izvirajo z grobišča v Vinici in 
so del Mecklenburške zbirke.56
Edinstven je profiliran obesek valjaste oblike 
iz masivne bronaste pločevine. Skozi vzdolžno 
perforacijo ima vdeto zanko iz bronaste žice (t. 
4: 2). Podobno oblikovano in vdeto zanko ima 
žvenkljača (scepter) iz Dernazzacca.57
Bronast trakast uhan s kvačico in okrašen v 
vrezi (t. 4: 3), bronasti obročki ali prstani, med 
njimi narebren (t. 4: 9) in okrašeni s skupinami 
vrezov in/ali punciranimi krožci (t. 4: 4–8) ter 
obročki s šestimi izrastki (t. 4: 10) so značilen 
nakit svetolucijske skupine v zadnjem obdobju 
starejše železne dobe.58
Več odlomkov pripada spiralno zvitim bronastim 
trakastim zapestnicam/narokvicam (t. 4: 12–20; 5: 
1–6), ki na prostoru svetolucijske skupine očitno 
niso bile priljubljene, saj jih je bilo na grobišču 
na Mostu na Soči odkritih le nekaj.59
55  Ruaro Loseri 1983, 151, sl. 26 B.
56  Neobjavljeno gradivo izkopavanj vojvodinje Mecklen-
burg: https://pmem.unix.fas.harvard.edu:8443/peabody/ 
(Collections Online) (dostop 1. 4. 2022).
57  Pettarin 2006, 140, t. 26: 468.
58  Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1985, 30–31: 1, 
13; 34–35: 16, 19; za obročke s šestimi izrastki glej Božič 
2011, 244–247.
59  Grob M 254 (Marchesetti 1893, t. 24: 11) in grob 
Sz 2140 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984, t. 219D: 
Sl. 5: Gradec pri Krnu. Sledovi lota na ramenu situle z 
oblimi rameni (zbirka Golja; t. 8: 2).
Fig. 5: Gradec near Krn. Traces of solder on the shoulder 
of the situla with a rounded shoulder (Golja collection; 
Pl. 8: 2).
546 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
Različno velike jagode iz rumenega stekla se 
razlikujejo po obliki in barvi očesc. Med njimi so 
petkotna (t. 7: 37) in dvojne jagode (t. 7: 38–40) ter 
jagode s črno-belimi očesci (t. 7: 34–36). Zdaleč 
prevladujejo kroglaste in sploščeno kroglaste jagode 
z dvojnimi ali enojnimi modro-belimi plastovi-
timi očesci (t. 6; 7: 1–33), ki veljajo za značilen 
inventar ženskih mladohalštatskih grobov in jih 
po primerjavah datiramo v 5. in 4. st. pr. n. št.60
Bronasti kalotasti gumbi (t. 5: 10–11) so kro-
nološko težje opredeljivi, saj se pojavljajo v kon-
tekstih od bronaste do mlajše železne dobe. Tudi 
v svetolucijski skupini so jih verjetno uporabljali 
za okraševanje pasov in oblek.61
Kultne palice ali žvenkljače (sceptri) so zastopane 
s petimi odlomki (t. 5: 12–16). Po okrasu ločimo 
okrašene s skupinami prečnih črtastih vrezov (t. 5: 
12–14) ter odlomka z okrasom perforiranih okrog-
lih luknjic (t. 5: 15–16). Nenavadno je, da sceptri 
med gradivom z osrednjih najdišč svetolucijske 
skupine (Most na Soči, Kobarid) niso zastopani, 
so pa med najdbami z manjših najdišč in krajev z 
obrobja skupine. Najdbe sceptrov, okrašenih z vre-
zanim okrasom skupin črt ali mrežastim motivom, 
poznamo z Jelenška nad Godovičem,62 Vrha gradu 
pri Pečinah63 in Dernazzacca.64 Sceptri, okrašeni 
z nizi okroglih luknjic, so edinstveni in nimajo 
primerjav. Morda moramo predloge za tovrstno 
okraševanje iskati na venetskih najdiščih, kjer so 
sicer okrašeni z iztolčenimi pikicami, nanizanimi 
v črte, kroge, volute in meandre.65 Zanimivo je, da 
so jih našli v kar treh grobovih na ledini Pian de 
la Gnela blizu kraja Pieve d’Alpago pri Bellunu,66 
najdišča, ki je z Gradcem pri Krnu primerljivo tudi 
po figuralni situli (glej poglavje Figuralna situla).
Obročast predmet z zankastima zaključkoma in 
iglo (t. 5: 9) je morda služil kot zaponka, a mu med 
železnodobnim gradivom nismo našli ustreznih 
primerjav. Predmet je izdelan iz neznane, verjetno 
bronaste zlitine in je nenavadno lahek, kar napeljuje 
k domnevi, da ne izvira s tega najdišča. Podobno 
10, 11); gr. Repelc 10 iz stopnje Sv. Lucija IIb2 (Mlinar 
2020a, t. 18: B6; 19: A7). V tem grobu je tudi s prečnimi 
vrezi ob robovih okrašena zapestnica (Mlinar 2020a, 43, 
t. 19: A7), sorodna primerku z Gradca (t. 4: 10).
60  Mlinar 2020a, 84, op. 327, 328, t. 70: 2–23.
61  Laharnar 2018a, 231, sl. 8: 1.
62  Neobjavljeno. Arhiv AO NMS.
63  Mlinar et al. 2018, 66, kat. št. 32.
64  Pettarin 2006, 140, t. 26: 468–469; 27: 470.
65  Peroni et al. 1975, sl. 10, 22.
66  Gangemi, Bassetti, Voltolini 2015, Tomba 10: 35; 
Tomba 11: 60; Tomba 12: 11.
velja za odlomka železnega obroča kvadratnega 
preseka (t. 5: 8), ki je lahko tudi recentni predmet.
Kovinsko posodje
Med posamičnimi najdbami iz zbirke Golja so 
bronasta figuralna situla (glej poglavje Figuralna 
situla), bronasta situla z oblimi rameni (t. 8: 2), 
cilindrična bronasta posoda (t. 8: 4), bronasta čaša 
vrste Idrija (t. 8: 5) in železen ročaj za posodo 
(t. 8: 3).
Bronasta situla z oblimi rameni sodi v skupino 
situl, ki so po Hansu Jürgenu Eggersu tipološko 
razvrščene med latenske situle od tipa 18 do 23.67 
Natančnejšo tipološko opredelitev situle iz Krna 
dopuščajo sledovi lota, ohranjeni na dveh mestih 
ramena, kjer sta bili prvotno nameščeni najverjet-
neje bronasti ataši za ročaj. Zlasti je zanimiva sled 
v obliki dveh krakov (sl. 5) , kar morda nakazuje 
sled ataše v obliki dveh delfinov, značilnih za situle 
vrste Eggers 18.68 Tovrstne situle se pojavljajo na 
najdiščih ob koridorjih jantarjeve poti med južno 
Francijo, severno Italijo in Baltikom,69 pa tudi v 
Podonavju, v smeri Črnega morja.70 Našli so jih v 
grobovih, večkrat namerno uničene ali kot žare.71 
Datirajo jih v stopnjo LT D1 in vse do sredine in 
konca 1. st. pr. n. št.72
Čaše vrste Idrija so bile značilna oblika bronastega 
posodja, ki so ga v italskih delavnicah izdelovali v 
obdobju LT D1, in so verjetno služile za pitje vina 
in drugih pijač.73 Sočasne so bronaste cilindrične 
posode – situle vrste Eggers 16, ki so jih uporabljali 
celo 1. st. pr. n. št.74
67  Eggers 1951, 160–161, t. 4: 18–23; Bolla, Boube, 
Guillaumet 1991, 11–18; sl. 4–6, 8, 10.
68  Eggers 1951, 160–161, t. 4: 18; Wielowiejski 1985, 
158–159; Wielowiejski 1987, sl. 2–9; Bolla, Boube, Guillaumet 
1991, 14–15, sl. 8. Po tipologiji Wielowiejskega bi sodila 
situla s Krna v številčnejši tip Eggers 18a (Wielowiejski 
1985, 159, t. 1–2), saj nima oddeljene noge, značilne za 
tip Eggers 18b.
69  Bolla, Boube, Guillaumet 1991, 14, sl. 7.
70  Rustoiu 2009, sl. 3.
71  Bolla, Boube, Guillaumet 1991, 14. Situla z Gradca 
je bila ob odkritju med ramenom in ustjem nekoliko de-
formirana, na delu ramena je zevala večja luknja (Arhiv 
Tolminski muzej, Narodni muzej Slovenije in Konserva-
torska delavnica Goriškega muzeja). V tej situli je Golja 
hranil nekaj odlomkov sežganih človeških kosti, ki jih 
hrani Tolminski muzej in morda izvirajo prav iz te posode.
72  Wielowiejski 1987, 34–35; Bolla, Boube, Guillaumet 
1991, 14; Rustoiu 2005, 53–117.
73  Salzani 1995, 17, t. 4: 6; Bolla 2002, 205; Božič 2008, 
121–122; Bolla, Castoldi 2016, 134, 150–151, t. 4: XVII/8.
74  Bolla, Boube, Guillaumet 1991, 8–11.
547Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
V Posočju so jih še v avgustejski dobi pridajali 
v grobove.75
Orožje in orodje
Punciran okras valovitih vitic na vratnem šči-
tniku bronasto čelado z Gradca (t. 9) uvršča med 
mlajše etruščansko-italske čelade, datirane v 2. in 
začetek 1. st. pr. n. št. Take čelade so bile široko 
razprostranjene. Največ so jih našli v Italiji, južni 
Franciji in Španiji, pa tudi v Grčiji ter vse do južne 
Rusije. Uporabljala jih je rimska republikanska 
vojska in njeni sodobniki, vojščaki drugih ljudstev.76
Tudi odlomki mečev in nožnic so iz mlajše 
železne dobe (t. 10: 1–3). Meča sodita v skupino 
klasičnih mečev poznolatenske stopnje LT D1 s 
trirombičnim presekom rezila, rombičnim presekom 
ročajnega trna in visokim zvončastim branikom na 
ročaju.77 Primerka z Gradca dopolnjujeta zahodni 
rob na karti njihove razprostranjenosti med jugo-
vzhodnimi Alpami in južno Panonijo.78
Med železnimi predmeti je ohranjenih petnajst 
suličnih osti oz. njihovih delov (t. 11; 12: 1–9) in 
eno sulično kopito (t. 12: 10). Listi suličnih osti 
so slabo ohranjeni, večina je bila takih z izrazitim 
sredinskim rebrom (t. 11: 1–5; 12: 1–6). Dve osti 
sta brez sredinskega rebra ter rombičnega (t. 11: 
6) in lečastega preseka (t. 12: 7).
Sulične osti z Gradca imajo primerjave med 
mladohalštatsko in latensko zapuščino Posočja. Naj 
opozorimo le na podobnost sulične osti z rombič-
nim presekom (t. 11: 6) s tisto iz jame na najdišču 
Čadrg – Laze, kjer je bila skupaj z vojaško opremo 
stopnje LT C1,79 ter na dolgo tulasto nasadišče t. 12: 
9, ki je pripadalo pilumom podobni sulični osti. 
Te veljajo za oborožitev ljudstev osrednjih Alp 
in južne Bavarske,80 pa tudi drugih skupin81 na 
koncu starejše in v začetku mlajše železne dobe.82
Vojaško opremo zadnjega obdobja starejše (Sv. 
Lucija IIc) in začetka mlajše železne dobe so v 
Posočju dopolnjevale tulaste (t. 13: 1–4) in uhate 
sekire (t. 13: 5). To dejstvo potrjujejo grobne celote 
75  Guštin 1991, 69–70, t. 15: 1–2; 21: 1–2.
76  Istenič 2018, 298, 320–321.
77  Drnić 2015, 29–34, t. 10: 2–3.
78  Dizdar, Potrebica 2014, 369, sl. 9.
79  Mlinar, Turk 2016, 21, 40–44, 59, kat. št. 42.
80  Schaff 1990, 20, 22, sl. 11; Krämer 1985, 113, sl. 16: 
5; Laharnar 2018b, 82.
81  Prim. Šmihel pod Nanosom: Laharnar 2018b, 82, 
sl. 6: 1, 8.
82  Npr. pilumom podobne sulične osti iz zakladne 
najdbe orožja v Borčah (Förk) v Ziljski dolini (Egg 2012, 
195–196, sl. 2).
z Mosta na Soči, Idrije pri Bači in s Koritnice ob 
Bači83 ter odkritja zadnjih let v Čadrgu84 in na 
Srpenici.85
Mlajše so uhate sekire z okrepljenim, kladivastim 
čelom (t. 14: 1–3), saj imajo primerjave v pozno-
latenskih grobovih na Idriji pri Bači in Reki pri 
Cerknem.86 Sekira z neobičajno velikim ušesom 
srčaste oblike med železnodobnim gradivom Po-
sočja in bližnje soseščine nima primerjav (t. 14: 
4). Veliko in podobno oblikovano uho ima sekira 
z gradišča Altburg pri Stein-Wingertu v Porenju, 
kjer med posamičnimi najdbami prevladujejo 
najdbe stopnje LT D2.87
Med poznolatenskim gradivom najdišč idrijske 
skupine najdemo primerjave za sekire z eno- in 
obojestranskimi plavutmi (t. 15: 1–2),88 nož s pla-
vutastim nasadiščem (t. 15: 5),89 rezbarsko orodje 
(t. 15: 6)90 in odlomek šila ali dletca (t. 15: 7).91
FIGURALNA SITULA Z GRADCA PRI KRNU
(sl. 6; pril. 1)
Datacija
Železnodobno maniro situlske umetnosti vre-
zovanja in iztolčevanja podob v pločevino bro-
nastih posod, čelad, vojaške opreme in nakita so 
uporabljali na širokem prostoru med Bologno, 
kulturo Golasecca, picenskimi in venetskimi sre-
dišči, retijskimi najdišči ter vzhodnimi Alpami, 
Dolenjsko, Zasavjem in histrskim Nezakcijem. 
Situlska umetnost je vzniknila po bližnjevzhodnih, 
grških in etruščanskih vzorih v 7. stoletju pr. n. št. 
ter se na opisanem obsežnem in etnično pisanem 
območju razvijala v regionalnih različicah vse do 
4. st. pr. n. št.92
83  Teržan, Trampuž 1973, 434, 440, t. 20: 1; Kos 1973, 
862, t. 5: 1; 6: 1; 11: 1.
84  Mlinar, Turk 2016, kat. št. 27, 30, 37.
85  Laharnar, Mlinar 2019, 651, sl. 5: 4
86  Guštin 1991, t. 6: 2; 10: 11; 14: 4; 15: 4; 32: 2; 33: 
1; 36: 4.
87  Zeiler, Henrich 2021, 385, 387, sl. 6: 10.
88  Npr. Guštin 1991, t. 2: 3–5; 5: 4–5; 10: 12–13; 11: 6.
89  Npr. Guštin 1991, t. 11: 2, 8; 18: 6; Svoljšak, Dular 
2016, t. 59: 13; Mlinar 2020a, 82, t. 56: 8.
90  Guštin 1991, t. 2: 7.
91  Npr. Guštin 1991, t. 2: 11; 3: 5; 31: 3.
92  Kastelic 1962a, Kastelic 1962b; Lucke, Frey 1962; 
Frey 1969; Kastelic, Mansuelli, Kromer 1965; Gabrovec 
1976–1977, 115–124; Fogolari, Prosdocimi 1988; Calzavara 
Capuis 1993; Turk 2005; Teržan 2007, 81–90; Laharnar, 
Turk 2017, 94–115; Zaghetto 2017, sl. 13.
548 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
Med Posočani situlska umetnost ni doživela 
tolikšnega odziva kot pri Venetih ali na Dolenj-
skem, saj smo doslej od tod poznali le dva njena 
spomenika. Prvi je pokrov bronaste situle z Mosta 
na Soči, na katerem je upodobljen sprevod dveh 
volkov, ovce in ovna. Sodi med zgodnejša dela 
situlske umetnosti druge polovice 7. st. pr. n. št.93 
Drugi je v odlomkih ohranjena situla iz Kobarida, 
ki sodi med klasične izdelke situlske umetnosti s 
konca 6. in 5. st. pr. n. št. s podobami sprevoda 
dveh konjenikov, moža z govedom ali volom na 
povodcu, stoječega moža in dvoboja z ročkami za 
trofejno čelado.94
Oblika situle iz Krna, ikonografski program 
figuralnih frizov in stilni prikaz ornamentalnega 
93  Frey 1969, 103, t. 60–61; Turk 2005, 70, sl. 104; 
Jereb 2016, 93, t. 112: 231; Laharnar, Turk 2017, sl. 48: 1.
94  Lucke, Frey 1962, 71, t. 33: 19a–e; 34: 19; Righi 1970, 
91–92, sl. 11; Gabrovec 1976, 49, t. 11; Turk 2005, 70, sl. 
105; Jereb 2016, 69, t. 90: 157.
friza kažejo značilnosti situlskih spomenikov iz 
obdobja od konca 6. in začetka 5. do 4. st. pr. 
n. št. V prid mlajši dataciji, ki ustreza zadnjemu 
obdobju situlske umetnosti, izteka 5. in 4. stoletja 
pr. n. št., je izvedba okrasa na spodnjem frizu kot 
tudi podoben element dvojnih iztolčenih reber 
med frizi. Okrašen je z izjemno natančno vrezanim 
in iztolčenim stiliziranim rastlinskim motivom 
ter zelo podoben okrasu frizov situle iz Valične 
vasi v dolini Krke na Dolenjskem in Kuffarna v 
Spodnji Avstriji. Okrasna friza situle iz Valične 
vasi obdajata osrednji friz z upodobitvijo sprevoda 
jelenov. Drugih pridatkov iz groba, v katerega je 
bila položena situla iz Valične vasi, sicer ne po-
znamo, a velja za nazoren primerek iz zadnjega 
obdobja situlske umetnosti in je datirana v konec 
5. oziroma začetek 4. stoletja pr. n. št.95 Sočasna 
je situla iz Kuffarna. Bila je pridatek v grobu bo-
95  Teržan 1973, 679, 686, t. 28: 1; 30; Turk 2005, 41–45, 
66, sl. 100; Laharnar, Turk 2017, 112–114.
Sl. 6: Gradec pri Krnu. Bronasta figuralna situla (zbirka Golja; t. 8: 1; pril. 1).
Fig. 6: Gradec near Krn. Bronze figural situla (Golja collection; Pl. 8: 1; App. 1).
549Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
jevnika, ki je bil za svojo zadnjo pot oborožen z 
železnim mečem zgodnjelatenske oblike, bojnim 
nožem, sulicami in puščicami ter opremljen s 
keramičnim posodjem in bronasto zajemalko.96 
V podrobnostih le nekoliko drugačna je izved-
ba stiliziranega rastlinskega okrasa na frizih, ki 
spremljata osrednji friz z upodobitvijo sprevoda 
rastlinojedih rogatih živali v grobu s konca 5. in 
začetka 4. st. pr. n. št. v novomeški Kandiji.97
Medtem ko primerjavi za stiliziran rastlinski 
okras najdemo na Dolenjskem in onkraj Alp v 
obdonavskem Kuffarnu, kažeta motiv dolgega 
sprevoda mož in stožčasta forma vedrice (drugače 
od usločene, latenoidne forme situl iz Valične vasi 
in Kuffarna) širšo geografsko razprostranjenost ter 
arhaične poteze. Motiv sprevoda mož je namreč 
del klasične situlske ikonografije konca 6. in 5. 
stoletja pr. n. št.98 Najdemo jih npr. na situli s 
Prelog na Magdalenski gori pri Šmarju - Sapu, 
kjer sta v sprevodu štirinajstih mož tudi konja, 
ki ju dva od mož vodita na povodcu,99 odlomku 
situle iz Matreia100 in bronastih predmetih iz 
Mechela101 na Tirolskem. Sprevod mož je upo-
dobljen na dveh frizih fragmentarno ohranjene 
situle iz bogate grobnice pod osrednjim templjem 
v Nezakciju na jugu Istre.102 Na pasni sponi iz 
Stične so prikazani v desno usmerjen sprevod 
petnajstih mož in ženske na koncu, pes ali volk, 
rogovje bika, ovna ali kozla ter ptici roparici.103 Kot 
nakazujejo ostali odlomki, so bile tudi na situli iz 
Matreia druge podobe, medtem ko je bil na frizih 
situle iz Nezakcija verjetno upodobljen izključno 
sprevod mož. Podobno kot na situli iz Krna so 
možje na istrski situli oblečeni v dolga oblačila 
z obrobo, a imajo polkrožna ovalna pokrivala s 
konico, na zgornjem frizu so usmerjeni v desno, 
na spodnjem pa v levo. Med naštetimi spomeniki 
z upodobitvijo sprevoda mož je situla iz Nezakcija 
najmlajša. Kristina Mihovilić jo datira v začetek 
4. stoletja pr. n. št.104
96  Nebehay 1993, 15–17, t. 7–9, Priloga 1; Teržan 2014, 
110–111, sl. 3.
97  Knez 1986, 77, t. 16: 3; priloga 1; Turk 2005, 67, sl. 101.
98  Gleirscher 2019, 472–473.
99  Lucke, Frey 1962, 73, t. 37; Tecco Hvala, Dular, Ko-
cuvan 2004, 29, t. 9: 3, Pril. 3; Turk 2005, 51–53, sl. 77–78.
100  Lucke, Frey 1962, 80–81, št. 41, t. 59.
101  Lucke, Frey 1962, 66–67, t. 27: 8g, 9o, 9r, 9t.
102  Mihovilić 1996, 19, sl. 19, t. 3: 67, pril. 4.
103  Teržan 1994, sl. 4; Teržan 1997, sl. 10; Teržan 2001, 
210–211, 219, sl. 7; Turk 2005, 40, 63, sl. 59, sl. 93.
104  Mihovilić 1996, 49; Mihovilić 2013, 266–267, sl. 192.
Krnska upodobitev procesije mož je zdaleč naj-
bolj podobna upodobitvama na dveh spomenikih 
situlske umetnosti iz severne Italije. Prva je upo-
dobitev na zgornjih dveh frizih situle z grobišča 
pri kraju Pieve d’Alpago blizu Belluna,105 druga 
na frizih situle z najdišča pri mestecu Caravaggio, 
južno od Bergama.106 Situla iz Pieve d’Alpago je 
bila verjetno izdelana konec 6. stoletja oz. okoli 
leta 500 pr. n. št. Situla je bila na več mestih 
popravljena, kar nakazuje, da je bila zakopana 
pozneje, v 5. stoletju pr. n. št., ko so jo nasledniki 
njenih prvih lastnikov uporabili kot žaro.107 Situlo 
iz Caravaggia, kjer v nasprotju s situlama iz Krna 
in Pieve d’Alpago procesija na obeh frizih vodi v 
desno, figure spodnjega friza pa so opazno manjše 
od figur zgornjega friza, datirajo v prvo polovico 
5. stoletja pr. n. št.108
Situli z Gradca pri Krnu torej najdemo podobnosti 
med situlskimi spomeniki iz časa med koncem 6. 
oz. začetkom 5. ter 4. stoletjem pr. n. št. Zaradi 
velike podobnosti z ornamentalnimi frizi situl iz 
Valične vasi in Kuffarna ter redukcije motivov, kar 
je značilnost pozne situlske umetnosti,109 se zdi 
njena najverjetnejša datacija iztek 5. in začetek 4. 
stoletja pr. n. št.
Čeprav situlske umetnosti v posoški halštatski 
skupini niso povsem sprejeli, je bila vendarle pri-
sotna tudi v Posočju v celotnem obdobju njenega 
trajanja. Z omenjenimi fragmenti situle iz Kobarida 
in pokrovom z Mosta na Soči je zastopano obdobje 
vznika in klasike, s krnsko situlo pa zadnje obdobje 
njene ustvarjalnosti.
Razlaga figuralike
Značilnosti situlske umetnosti so ploskovita 
stilna obravnava s plitvimi reliefnimi upodobitvami 
v profilu, velika podobnost med ponavljajočimi 
se figurami in dopolnjujoča se kompozicija.110 
Pomembno je, da se v okviru situlske umetnosti 
razvije najstarejše množično upodabljanje v pozni 
prazgodovini na slovenskem prostoru in v njegovi 
okolici.111 Zato je situlska umetnost vedno znova 
predmet raziskav in študij. Glede vsebine sporočil 
105  Gangemi 2015, 113–117, sl. 3, t. 1–2.
106  Voltolini 2020, 29–48, t. 1.
107  Gangemi 2013, 283–287, 293–294; Gangemi 2015, 114.
108  Voltolini 2020, 44.
109  Turk 2005, 41–45.
110  Kastelic 1962a (= 1988); Gabrovec 1976–1977; 
Teržan 2007, 83.
111  Turk 2005, 9–15.
550 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
situlske umetnosti, ki kljub precejšnji raznolikosti 
nima preveč raznolikega ikonografskega repertoarja, 
se raziskovalci gibljejo med dvema izhodiščnima 
tezama. Prva razlaga situlske podobe kot prizore 
iz vsakdanjega življenja halštatske aristokracije, ki 
je uživala ob simpozijalnih pojedinah z glasbo ter 
se dokazovala v športu, lovu in vojskovanju. Druga 
pa, da situlski prizori služijo predvsem ponazoritvi 
mitov ali epov, ki so imeli pomembno vlogo v 
kultnih predstavah in religiji železnodobnih ljudi.112
Sporočilo upodobitve na situli z Gradca pri 
Krnu je bilo njenim lastnikom berljivo v kanoni-
ziranem motivu moškega sprevoda in stiliziranega 
rastlinskega okrasa. Motiv je imel vrednost spo-
ročila s semantičnim nabojem.113 Morda je služil 
kot prispodoba pomembnega dogodka ali običaja 
iz življenja tedanje skupnosti. Zdi se, da je bil ta 
običaj v domeni moških istega ranga ali družbe-
nega statusa. Upodobljeni moški niso bojevniki, 
saj so brez vojaških atributov, gre za civiliste in 
bržkone pripadajo aristokratskemu rangu. Možje z 
baretkami in dolgimi oblačili so namreč v situlski 
umetnosti upodobljeni na vozovih, pojedinah, kot 
sodniki pri športnih bojih in svečeniki. Nikoli pa 
ne sedijo na prestolih.114
Sprevod moških istega ranga ali statusa se na 
situli iz Pieve d’Alpago zvrsti pred spodnjim frizom 
112  Teržan 2007, 83; Teržan 2020, 198.
113  Teržan 2007, 83.
114  Voltolini 2020, 41.
z dinamično uprizoritvijo ljubezenskih položajev in 
rojstva, kar gre morda razumeti kot obeleževanje 
in čaščenje ohranjanja in nadaljevanja rodu ter 
njegove legitimizacije.115 Upodobitev sprevoda 
mož na situli iz Caravaggia, med katerimi je mož 
s palico, verjetno prvi med enakimi (primus inter 
pares), bržkone prikazuje obredno ceremonijo. 
Tudi ta se je odvijala med moškimi istega ranga 
ali statusa, morda kot očiščevalna procesija pred 
žrtvovanji ali po njih.116 Upodobitve sprevodov, npr. 
na pasni sponi iz Stične,117 je v situlski umetnosti 
mogoče razumeti tudi kot metafore v povezavi z 
žrtvovanjem ljudi in živali ali obredi prehoda (rites 
de passage). Med obrede prehoda sodijo obredi, 
povezani s smrtjo, rojstvom, in različni iniciacijski 
obredi, npr. poroka, ciklični rodovitnostni obredi 
ali obredi plodnosti ipd.118
Kdo bi torej lahko bil “veliki mož” v krnskem 
sprevodu? Je prvi med enakimi? Bo morda žr-
tvovan ali pa ga morda čaka obred prehoda, 
obred, povezan z iniciacijo? Ob teh vprašanjih 
kaže spomniti na študijo Bibe Teržan, v kateri je 
analizirala presenetljive podobnosti med pustnimi 
šemami severovzhodne Slovenije in motivi situl-
ske umetnosti ter figuralnimi upodobitvami na 
keramiki halštatskih skupnosti vzhodnoalpskega 
115  Gangemi 2013, 284–285; Gangemi 2015, 114–116.
116  Voltolini 2020, 41–44.
117  Turk 2005, 40, 63, sl. 59, sl. 93.
118  Teržan 2001, 211, op. 21.
Sl. 7: “Ta grdi” v Drežnici leta 2011.
Fig. 7: ‘Ta grdi’ in Drežnica 2011.
551Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
in panonskega sveta. Posebno pomenljiva se zdi 
podobnost med motivi oranja in simplegme v 
klasični situlski umetnosti ter šemskim oranjem 
in vlečenjem ploha, ki je povezano z vsakoletnim 
pustovanjem oziroma obredjem čaščenja plodnosti 
in rodovitnosti.119
Morda tudi edini drugačni mož na krnski situli 
nosi masko. Ima namreč večjo glavo od ostalih 
in izrazito poudarjene ustnice. Pri tem se sama 
po sebi ponuja primerjava s pustnimi maskami 
“ta grdih” v Drežnici pod Krnom (sl. 7), katerih 
obličja so najprimitivnejša, a tudi izrazito arhaič-
na in veljajo za najstarejša.120 Treba je poudariti, 
da je maska “ta grdega” povezana s fantovsko 
iniciacijo. Pri Niku Kuretu beremo: “V prejšnjih 
časih je moral fant narediti takšno leseno obličje, 
če je hotel biti sprejet v fantovsko družbo. Stroga 
fantovska žirija je smela obličje zavrniti, če ji ni 
bilo všeč. Zgodilo se je, da je fant moral narediti 
tudi po dvajset obličij in je šele enaindvajseto 
našlo milost pri strogih sodnikih.”121 Etnologinja 
Tinka Volarič piše, da je fantovščina v Drežnici 
organizirana po strogih hierarhičnih načelih, sam 
obred drežniške fantovske iniciacije ostaja velika 
skrivnost drežniških običajev. S sprejetjem v fan-
tovščino mulo postane pwòb.122
Že Teržanova se je na primeru pustnih šem 
panonske Slovenije vprašala, ali je možno, da 
gre za dolgo obredno tradicijo, ki bi segala celo 
v halštatsko obdobje, in kako premostiti tako 
dolgi vek, tako dolgoživ spomin.123 Zdi se, da je 
to vrzel lažje premostiti v Posočju kot v vzhodni 
Sloveniji, saj je hribovito Posočje vendarle že vsaj 
od starejše železne dobe bolj ali manj kontinu-
irano poseljeno. Ni nemogoče, da so se kulturne 
tradicije, povezane z obredjem prehoda, čaščenjem 
plodnosti in rodovitnosti, ki so se izoblikovale že 
v železni dobi, ohranjale in prepletale z običaji 
vsakokratnih prebivalcev. Starodavno obredje se 
je verjetno preplet(a)lo z novimi religioznimi in 
kultnimi predstavami, ki so jih prinesli latenizacija, 
romanizacija, slovanizacija in pokristjanjevanje. 
Njihov odmev je morda zaznati v pustovanju z 
arhaičnimi potezami,124 ki je v vaseh pod Krnom 
še vedno zelo živo. 
119  Teržan 2001, 207–219.
120  Kuret 1984, 393–395, sl. 212; Volarič 2008, 51–52.
121  Kuret 1984, 393, 395.
122  Volarič 2008, 49–52.
123  Teržan 2001, 216, 219.
124  Kuret 1984, 393.
SKLEPNA BESEDA
Gradec je kopast hrib (931 m n. m. v.) v slikoviti 
gorski pokrajini ob južnem vznožju mogočnega 
Krna, severovzhodno od vasi Krn.
Arheološko pomenljiv toponim je bržkone 
pritegnil zbiralca starin Jožeta Goljo, da je hrib 
preiskoval z detektorjem kovin. Naletel je na šte-
vilne najdbe iz starejše in mlajše železne dobe (t. 
3–15). Po pripovedovanju soproge pokojnega Golje 
je najdbe izkopal ob severozahodnem vznožju in na 
vrhu hriba, več pa naj bi jih izpral iz črne zemlje, 
ki jo je v plastičnih vrečah odpeljal z najdišča.
Iz opisanega in po značilnostih najdb, med katerimi 
so ožgani in razlomljeni predmeti, smo domnevali, 
da je bilo na Gradcu grobišče ali žgalnodaritveno 
kultno mesto (nem. Brandopferplatz).125
Po pridobitvi detektorskih najdb, ki so sedaj 
shranjene v Tolminskem muzeju in Narodnem 
muzeju Slovenije, smo želeli preveriti verodostoj-
nost najdišča. Izvedli smo geofizikalne raziskave 
in arheološka sondiranja. Rezultati geofizikal-
nih raziskav so nakazovali na možnost obstoja 
žganinskih plasti, morda žganih grobov, arheološka 
sondiranja so domnevo potrdila. Odkrili smo štiri 
prekopane žgane grobove s še ohranjenimi zasutji 
iz oglja, zemljine in drobci sežganih človeških 
kosti (sl. 2c; 3b). V ostanku žganine večje grobne 
jame (grob 2) so bili živalska fibula in odlomki 
zapestnic, ovratnice ter keramične posode na nogi 
(sl. 4). Po najdbi fibule grob 2 datiramo v konec 
6. ali prvo polovico 5. st. pr. n. št. V razdalji 17 
m jugozahodno od sonde z žganimi grobovi iz 
starejše železne dobe smo odkrili nedotaknjen 
grob vojščaka (grob 1) iz obdobja poznolatenske 
stopnje LT D1 (t. 1–2; sl. 2b; 3a).
Na Gradcu pri Krnu je bilo torej železnodobno 
plano žgano grobišče. Umrle so pokopavali na 
nekoliko vzravnanem platoju na vrhu hriba in na 
njegovih pobočjih. Zdi se, da je celotna vzpetina 
služila kot grobišče.
Po najdbah ločimo dve obdobji uporabe grobiš-
ča. Prvo je bilo v mladohalštatskem obdobju od 
konca 6. do 4. st. pr. n. št., ki ga datirajo fibuli (t. 
3: 1), košaričasti in drugi obeski (t. 3: 2–16; 4: 1), 
obročast nakit (t. 4: 3–20; 5: 1–6), žvenkljače (t. 5: 
12–16), steklene jagode (t. 6–7), figuralna situla 
(t. 8: 1; sl. 6; pril. 1), keramična posoda na nogi 
(sl. 4: 5), tulaste in uhate sekire (t. 13).
Drugo obdobje pokopavanja na Gradcu je bilo 
v poznem latenu. Iz tega časa je grob bojevnika z 
125  Prim. Istenič 2018; Mlinar 2019, 25–27.
552 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
mečem, vojaškim pasom, sulico, nožem, sekiro (t. 
1: 1–5; 2) in ščitom, ki je bil okrepljen z umbom 
vrste Mokronog-Arquà (t. 1: 6), značilno obliko 
stopnje LT D1. Sočasna sta meča s trirombičnim 
presekom rezila (t. 10: 1–2), morda nožnica (t. 10: 
3), tesarsko orodje (t. 15: 6) in čaša vrste Idrija (t. 
15: 8). Situlo z oblimi rameni (t. 8: 2), situlo vrste 
Eggers 16 (t. 8: 4) in uhate sekire s kladivastim 
čelom (t. 14: 1–3) so uporabljali v stopnji LT D1 
in do konca 1. st. pr. n. št.
Sočasna poznolatenskim predmetom stopnje LT 
D1 je etruščansko-italska čelada z deformirano, 
na dveh straneh udrto kaloto (t. 9). Poškodba je 
bila zadana z veliko silo126 in zelo spominja na 
podobno deformirano železno čelado z najdišča 
Vallesella di Domegge severno od Belluna, ki je 
datirana v drugo polovico 4. st. pr. n. št. Belunska 
čelada je posamična najdba in jo interpretirajo 
kot votivni predmet.127 Čelada z Gradca je bila 
morda pridatek v grobu, ne moremo pa povsem 
ovreči možnosti, da gre za daritveno najdbo. Po-
leg omenjene podobnosti s čelado iz Vallesella di 
Domegge se zdi pomenljivo pričevanje, da je Golja 
čelado našel na samem vrhu vzpetine, posebej in 
stran od drugih predmetov. Vprašanje, ali je bilo 
na Gradcu poleg grobišča tudi votivno mesto, zato 
ostaja brez odgovora.128
Začetek najdišča Gradec pri Krnu je povezan s 
poselitvijo v mladohalštatskem obdobju in odrazom 
ekspanzije nosilcev halštatske svetolucijske skupine 
ter njihove kolonizacije odročnejših območij. Iz 
posoških dolinskih središč na Mostu na Soči in v 
126  Istenič 2018, 284, 314, op. 29.
127  Pirazzini 2015, 72, sl. 25.
128  Glej interpretacijo najdišča Most na Soči – Repelc in 
tam navedene primerjave (Mlinar 2020a, 94–96; 143–145).
Kobaridu so v iskanju obdelovalnih površin, pašni-
kov in rudišč sčasoma obvladali zaledna območja, 
kot so dolini Tolminke in Zadlaščice,129 Šentviška 
planota,130 Baška grapa,131 Bovško s Trento,132 
cerkljansko in idrijsko zaledje (Godovič),133 Bre-
ginjski kot134 in Bohinj.135
Gradec pri Krnu je verjetno povezan z gorsko 
potjo, ki so jo uhodili po rudonosnem območju 
med dolino reke Soče in Bohinjem. Ta je vodila 
po južnih vznožjih Krna do prehoda na planini 
Pretovč ter naprej v dolino reke Tolminke, Čadrg 
in Bohinj. Izhodišče te poti predpostavljamo na 
dolinskih najdiščih med Tolminom in Kobari-
dom, kot sta novoodkrito starohalštatsko grobišče 
Na Goricah pri Ladrah136 in na poznolatenskih 
Volarjih,137 ter njeno nadaljevanje mimo Gradca 
do železnodobnega Čadrga.138 Sodeč po bogatih 
najdbah z Gradca je morala biti naselbina v okolici 
današnje vasi Krn med pomembnejšimi postojan-
kami ob tej poti. Najdbe tudi nakazujejo, da so bile 
v mladohalštatskem obdobju na Gradcu pokopane 
ženske s pomembnim družbenim položajem, med-
tem ko v pozni latenski dobi prevladuje vojaški 
značaj pokopanih.
129  Mlinar, Turk 2016, 36–39.
130  Mlinar et al. 2018, 32–42.
131  Kos 1973.
132  Svoljšak 2002; Bizjak 2015.
133  Glej v tej publikaciji Bratina, Laharnar, Svoljšak.
134  Mlinar, Gerbec, Laharnar 2014, 30–33.
135  Gabrovec 1974, 303–304.
136  Knific et al. 2021, 24, 50–51, kat. št. 8.
137  Gabrovec 1961, 15–26.
138  Mlinar, Turk 2016, 20–22, 56–60, kat. št. 28–45.
Grob 1 (sondiranja 2020)
Tabla 1
1. Dvakrat zvit dvorezni meč z ročajnim trnom ovalnega 
preseka. Konica ni ohranjena. Rezilo v zgornji polovici 
in v sredini rombičnega, v spodnjem delu lečastega 
preseka. Železo. Ohranjen v dveh delih. Ohranjena dol. 
59,5 cm. Inv. št. TM 2979.
2. Odlomki razlomljene in zvite nožnice meča. Železo. Odl. 
zgornjega dela z delno ohranjeno zanko za obešanje 
nožnice 17 cm, dolžine ostalih odlomkov do 11 cm. 
Inv. št. TM 2980.
3. Obroček okroglega preseka. Železo. Pr. 4,0 cm. Inv. št. 
TM 2986.
4. Obroček rombičnega preseka. Železo. Pr. 3,7 cm. Inv. 
št. TM 2987.
5. Odl. obročka okroglega preseka. Dol. 2,2 cm. Železo. 
Inv. št. TM 3850.
6. Odlomki ščitne grbe vrste Mokronog – Arquà. Ohranjeni 
ostanki krilca, kalote in prehoda med njima. Železo. 
Rekonstruiran pr. 26 cm. Inv. št. TM 2985.
KATALOG PREDMETOV
553Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
Tabla 2
7. Sulična ost z izrazitim sredinskim rebrom, rahlo ukri-
vljena. Del lista je uničen in ukrivljen, vidne poškodbe 
zadane s topim predmetom. Železo. Dol. 30,8 cm. Inv. 
št. TM 2981.
8. Sulično kopito, konica ni ohranjena. Železo. Dol. 6,7 
cm. Inv. št. TM 2982.
9. Nož z izbočenim rezilom, vbočenim hrbtom in trnastim 
nastavkom za ročaj. Železo. Dol. 31 cm. Inv. št. TM 2984.
10. Dvoplavutasta sekira z ravnim temenom in sedlastim 
prehodom med plavutmi in rezilom. Železo. Dol. 12,8 
cm. Inv. št. TM 2983.
Grob 2 (sondiranja 2020)
Slika 4
1. Živalska fibula. Noga in peresovina z iglo niso ohranjeni. 
Bron. Dol. 2,6 cm. Inv. št. TM 3814.
2–3. Odl. dveh polnih zapestnic. Bron. Dol. 3,2 in 7,6 cm. 
Inv. št. TM 3852 in 2988.
4. Odl. polne zapestnice z rebrom, okrašena s skupinam 
prečnih vrezov in drobnimi prečnimi vrezi. Bron. Dol. 
6,2 cm. Inv. št. TM 3854.
5. Odlomka posode na nogi. Keramika. Rek. pr. dna 9,2 
cm. Inv. št. TM 3847.
Posamične najdbe
(zbirka Golja)
Tabla 3
1. Čolničasta fibula s samostrelno peresovino in dolgo 
nogo, okrašena s petimi krožci s piko in prečnimi vrezi, 
na loku izrastek v obliki stilizirane ptice. Bron. Dol. 7,3 
cm. Inv. št. TM 2675.
2–10. Košaričasti obeski z vrezanim okrasom vodoravnih 
vzporednih črt in mreže. Bron. Ohr. viš. 2,7–4,9 cm. 
Inv. št. TM 2685, 2687, 2688, 2690–2692, 2694–2696.
11–12. Košaričasta obeska z vrezanim okrasom vzporednih 
črt. Bron. Viš. 4,9 in 4,4 cm. Inv. št. TM 2686, 2689.
13. Košaričast obesek. Bron. Viš. 3,6 cm. Inv. št. TM 2693.
14. Odl. košaričastega obeska z vrezanim okrasom vodo-
ravnih in poševnih vzporednih črt. Viš. 2,4 cm. Inv. 
št. TM 2697.
15. Obesek iz dveh votlih polobel povezanih s trakasto 
zanko. Bron. Viš. 27,5 mm. Inv. št. TM 2662.
16. Obesek, sestavljen iz obročka s presegajočima koncema 
in treh votlih kroglastih obeskov. Premeri kroglastih 
obeskov 18,5–18,8 cm. Inv. št. TM 2661.
Tabla 4
1. Antropomorfni obesek okrašen s punciranimi krožci 
s piko in bikoničnimi priveski. Bron. Viš. 5,4 cm. Inv. 
št. TM 2665.
2. Obesek profilirane valjaste oblike in vstavljeno zanko. 
Bron. Viš. 4,3 cm. Inv. št. TM 2667.
3. Trakast uhan s kaveljčkom, okrašen s paroma treh 
vzporednih vrezov. Pr. 2,4 cm. Bron. Inv. št. TM 2676.
4. Spojena obročka, okrašena s skupinami prečnih vrezov. 
Bron. Pr. 2,2 cm. Inv. št. TM 2684.
5–7. Obročki, okrašeni z vzporednimi prečnimi vrezi. Bron. 
Pr. 2,3, 1,7 in 2,6 cm. Inv. št. TM 2681, 2679, 2682.
8. Obroček, okrašen z vzporednimi prečnimi vrezi in tremi 
krožci s piko. Pr. 2,3 cm. Inv. št. TM 2680.
9. Narebren obroček. Bron. Pr. 2,9 cm. Inv. št. TM 2683.
10. Obroček s šestimi izrastki. Bron. Pr. 2,5 cm. Inv. št. 
TM 2687.
11. Obroček rombičnega preseka. Bron. Pr. 3,9 cm. Inv. 
št. TM 2677.
12–20. Odl. spiralnih zapestnic. Bron. Pr. 5,3–6,8 cm in 
dol. 7,2– 9,8 cm. Inv. št. TM 2699, 2700, 2706–2709, 
2712–2714.
Tabla 5
1. Odl. trakaste zapestnice okrašene z vrezi. Bron. Dol. 
3,2–8 cm. Inv. št. TM 2715.
2–6. Odl. trakastih zapestnic. Bron. Dol. 6,4 cm. Inv. št. 
TM 2702–2705, 2710.
7. Odl. obročka, okrašen s tremi prečnimi vrezi. Bron. Pr. 
2,2 cm. Inv. št. TM 2701.
8. Odl. obroča s kvadratnim presekom. Železo. Pr. 8,5 
cm. TM, neinv.
9. Zaponka z ovalnim obročem in trnom. Obroč ima na 
enem koncu oblikovano kljuko, ki drži trn, na drugem 
zanko, v kateri je obroček. Bron. Pr. 3,9 mm. Inv. š. 
TM 2666.
10–11. Gumba z zanko. Bron. Pr. 1,5 in 1,1  cm. Inv. št. 
TM 2664, 2663.
12–14. Odl. ročajev žvenkljač, okrašenih s snopi prečnih 
vrezanih črt. Bron. Viš. 5,4 in 6,2 cm. Inv. št. TM 
267–26720.
15–16. Odl. ročajev dveh žvenkljač, okrašenih z luknjicami. 
Bron. Viš. 5,3 in 6,2 cm. Inv. št. TM 2668, 2669.
17. Sprijeta trakasta deformirana odlomka (morda dela 
zapestnic). Bron. Dol. 4,4 mm. Inv. št. TM 2711.
18–19. Odlomka pločevine. Bron. Viš. 15 mm. Inv. št. TM 
2673 in 2698.
Tabla 6
1–30. Rumene jagode z dvojnimi modro-belimi plastovitimi 
očesci. Steklo. Pr. 1,8–3,4 cm. Inv. št. TM 2564–2571, 
2573, 2575–2578, 2580–2585, 2587–2589, 2597, 2598, 
2600–2604.
31–32. Rumeni jagodi z dvojnimi modro-belimi plastovitimi 
očesci. Ožgani in delno deformirani v ognju. Steklo. Pr. 
3,4 in 4,0 cm. Inv. št. TM 2574, 2599.
33–34. Rumeni jagodi z dvojnimi modro-belimi plastovitimi 
očesci. Steklo. Pr. 2,6 in 2,7  cm. Inv. št. TM 2608, 2609.
Tabla 7
1–28. Rumene jagode z dvojnimi modro-belimi plastovi-
timi očesci. Steklo. Pr. 1,8–3,0 cm. Inv. št. TM 2606, 
2607, 2610, 2611, 2613, 2614, 2616–2619, 2621–2631, 
2633–2638.
554 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
29. Rumena jagoda z modro-belimi plastovitimi očesci. 
Ožgana in delno deformirana v ognju. Steklo. Pr. 3,0 
cm. Inv. št. TM 2572.
30–33. Rumene jagode z modro-belimi plastovitimi očesci. 
Steklo. Pr. 2,1–2,9 cm. Inv. št. TM 2636, 2593–2595.
34–36. Rumene jagode z črno-belimi plastovitimi očesci. 
Steklo. Pr. 2,6, 2,0 in  2,3  cm. Inv. št. TM 2590, 2586, 
2612.
37. Rumena petkotna jagoda z modro-belimi plastovitimi 
očesci. Steklo. Pr. 2,0 cm. Inv. št. TM 2596.
38. Dvojna rumena jagoda z modro-belimi plastovitimi 
očesci. Steklo. Pr. 2,2 cm. Inv. št. TM 2591, 2592.
39–40. Odl. dveh dvojnih rumenih jagod z modro-belimi 
plastovitimi očesci. Steklo. Pr. 2,6 in 1,5 cm. Inv. št. 
TM 2563, 2632.
Tabla 8
1. Fragmentarno ohranjena situla s štirimi frizi, zgornji 
trije so obdani s po dvema vodoravnima iztolčenima 
rebroma (pril. 1). Rame prehaja neposredno v ustje 
posode, ki je okrog svinčene žice zavihano navzven. Na 
ramenu sta z zakovicami nameščeni ataši s polkrožno 
zanko in trakastima okovoma, nanju pa ročaj oglatega 
preseka z zaključkoma v obliki stilizirane ptičje glavice. 
Pločevino plašča spenja osem zakovic s sploščenimi 
glavicami, dodatna zakovica je nameščena na ustju 
posode. Prostori med zakovicami plašča so okrašeni z 
iztolčenimi pikami v križnem motivu. Spodnji zaključek 
plašča je bil zapognjen navzven, okrog svinčene žice, na 
katero je bilo nameščeno tudi vbočeno dno situle, ki se 
ni ohranilo. Na ohranjenih delih zgornjega figuralnega 
friza je upodobljen sprevod štiriintridesetih v levo usmer-
jenih mož v dolgih oblačilih (hitonih) z obrobljenim 
spodnjim zaključkom in ploskimi pokrivali, baretkami. 
Ohranjeni deli srednjega figuralnega friza prikazujejo 
sprevod enainštiridesetih v desno usmerjenih mož, ki 
so v enaki opravi kot možje s prvega friza, razen moža v 
kratkem oblačilu zvončaste oblike oz. tuniki z razširjenim 
spodnjim delom in zaključno obrobo. Mož v kratkem 
oblačilu ima v primerjavi z ostalimi večjo glavo, noge 
in stopala ter poudarjene ustnice. Bron. Pr. ustja 17,6 
cm, rekonstruiran pr. dna 12 cm in rekonstruirana viš. 
19 cm. Inv. št. TM 3851. – (Sl. 6; pril. 1).
2. Situla z navzven zavihanim ustjem, navpičnim cilindrič-
nim vratom in širokim oblim ramenom (verjetno vrste 
Eggers 18). Bron. Viš. 21 cm. Inv. št. TM 2674. – (Sl. 5).
3. Trakast ročaj vedra z zavihanimi konci. Železo. Dol. 
29,1 cm. Inv. št. NMS P 29641.
4. Cilindrična posoda (situla vrste Eggers 16). Bron. Ohr. 
viš. 14,5 cm. Inv. št. TM 2793.
5. Čaša vrste Idrija. Bron. Pr. ustja 9 cm, dna 10,4 cm. 
Inv. št. TM 2794.
Tabla 9 
1. Deformirana čelada etruščansko-italske vrste. Viš. 20,4 
cm, teža 746 g. Bron (zlitina bakra z okoli 6 % kositra). 
Inv. št. TM 2650. Lit.: Istenič 2018, 284–289, 315–316.
Tabla 10
1. Zgornji del meča s trnastim ročajnim nasadiščem in 
zvončastim branikom. Ohranjen je ostanek lesenega 
ročaja. Močno poškodovano rezilo trirombičnega pre-
seka. Železo in les. Dol. 44,7 cm. Inv. št. NMS P 29644.
2. Štirje odlomki meča. Med njimi odlomek z ročajnim 
trnom rombičnega preseka in zvončastim branikom 
ter trije odlomki rezila v nožnici s sredinskim rebrom. 
Železo. Dol. odlomkov: 9,6 cm; 6,1 cm; 5,6 cm in 3,1 
cm. Inv. št. NMS P 29645, P 29647.
3. Močno poškodovana nožnica meča iz dveh pločevinastih 
platic in vezjo v obliki dvojne črke S. Ohranjen je del 
zgornjega okova zanke za obešanje. Železo. Dol. 32,5 
cm. Inv. št. NMS P 29646.
Tabla 11
1. Sulična ost. Železo. Dol. 36,4 cm. Inv. št. NMS P 29625.
2–3. Odl. dveh suličnih osti, v tulih ostanki kopjišča. Železo 
in les. Dol. 23,8 in 36,3 cm. Inv. št. NMS P 29626, 29627.
4. Močno poškodovana sulična ost. Železo. Dol. 31,1 cm. 
Inv. št. NMS P 29628.
5. Odl. močno poškodovane konice sulične osti. Železo. 
Dol. 10,8 cm. Inv. št. NMS P 29630.
6. Sulična ost, v tulu ostanki kopjišča. Železo in les. Dol. 
31,5 cm. Inv. št. NMS P 29624.
Tabla 12
1–2. Močno poškodovani sulični osti. Železo. Dol. 19,7 in 
8,8 cm. Inv. št. NMS P 29629, 29631.
3. Odl. lista z rebrom sulične osti. Železo. Dol. 1,2 cm. 
Inv. št. NMS P 29636.
4. Močno poškodovana sulična ost. Železo. Dol. 27,0 cm. 
Inv. št. NMS P 29632.
5–6. Odl. dveh suličnih osti. Železo. Dol. 11,6 in 6,6 cm. 
Inv. št. NMS P 29634, 29633.
7. Močno poškodovana sulična ost, v tulu ostanki kopjišča. 
Železo in les. Dol. 27,0 cm. Inv. št. NMS P 29635.
8. Konica, verjetno ostanek sulične osti. Železo. Dol. 15,1 
cm. Inv. št. NMS P 29637.
9. Odl. pilumaste sulične osti. Železo. Dol. 10,8 cm. Inv. 
št. NMS P 29630.
10. Sulično kopito, v tulu ostanki kopjišča. Dol. 5,6 cm. 
Železo in les. Inv. št. NMS P 29631.
Tabla 13
1. Tulasta sekira z ostankom ročaja. Železo in les. Dol. 
18,8 cm. Inv. št. NMS P 29614.
2–4. Tulaste sekire. Železo. Dol. 21,1, 19,4 in 16,0 cm. Inv. 
št.  NMS P 29612, 29613, 29615.
5. Uhata sekira z okrasom, ukrivljena, uho odlomljeno. 
Železo. Dol. 15,1 cm. Inv. št. NMS P 29623.
Tabla 14
1–3. Uhate sekire s kladivastim čelom. Dol. 21,0, 17,8 in 
17,7 cm. Železo. Inv. št. NMS P 29619–29621.
4. Uhata sekira. Dol. 15,9 cm. Železo. Inv. št. NMS P 29622.
555Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
Tabla 15
1. Sekira z obojestranskimi plavutmi. Železo. Dol. 15,5 
cm. Inv. št. NMS P 29617.
2–3. Sekiri z enostranskimi plavutmi. Železo. Dol. 16,5 in 
14,0 cm. Inv. št. NMS P 29616, 29618.
4. Odl. noža z okroglo zanko na koncu trakastega ročaja. 
Železo. Dol. 16,0 cm. Inv. št. NMS P 29640.
5. Nož s plavutastim nasadiščem za ročaj. Železo. Dol. 18,9 
cm. Inv. št. NMS P 29639.
6. Tesarsko orodje. Železo. Dol. 10,0 cm. Inv. št. NMS P 
29642.
7. Palčka kvadratnega preseka, morda odl. šila ali dletca. 
Železo. Dol. 8,2 cm. Inv. št. NMS P 29638.
BIZJAK, J. 2015, Trenta in Soča: dolina in njeni ljudje. – Soča.
BOLLA, M. 2002, Vasellame bronzeo di tombe celtiche. 
– V / In: A. Aspes (ur. / ed.), Preistoria veronese. Con-
tributi e aggiornamenti, Memorie del Museo Civico di 
Storia Naturale di Verona, Sezione Scienze dell‘ Uomo 
5, 205–207.
BOLLA, M., M. CASTOLDI 2016, I recipienti di bronzo 
in Italia settentrionale tra IV e I secolo a.C. e il caso 
del territorio veronese (Bronaste posode v severni Italiji 
med 4. in 1. stoletjem pr. n. št. in primer veronskega 
območja). – Arheološki vestnik 67, 121–175.
BOLLA, M., C. BOUBE, J.-P. GUILLAUMET 1991, Les 
situles. – V / In: M. Feugère, C. Rolley (ur. / eds.), La 
vaisselle tardo-républicaine en bronze, Publications du 
C.R.T.G.R. 13, 7–22.
BOŽIČ, D. 1999, Tre insediamenti minori del gruppo 
protostorico di Idrija pri Bači dell’Isontino. – V / In: 
S. Santoro Bianchi (ur. / ed.), Studio e conservazione 
degli insediamenti minori romani in area alpina: atti 
dell’incontro di studi, Studi e Scavi 8, 71–79, Bologna.
BOŽIČ, D. 2008, Late La Tène-Roman cemetery in Novo 
mesto. Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo / Po-
znolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu. Ljubljanska 
cesta in Okrajno glavarstvo. – Katalogi in monografije 39.
BOŽIČ, D. 2011, Prazgodovinske najdbe s Tonovcovega 
gradu in železnodobna kultna mesta v Posočju / Pre-
historic finds from Tonovcov grad and Iron Age cult 
places in the Posočje area. – V / In: Z. Modrijan, T. 
Milavec (ur. / eds.), Poznoantična utrjena naselbina 
Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe / Late Antique 
fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Finds, 
Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, 239–277. 
DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545871
CALZAVARA CAPUIS, L. 1993, I Veneti: società e cultu-
ra di un popolo dell’Italia preromana. – Biblioteca di 
archeologia 19.
CRISMANI, A., G. RIGHI 2002, Le sepolture protostoriche 
e il catalogo dei materiali. – V / In: M. Vidulli Torlo 
(ur. / ed.), La necropoli di San Servolo. Veneti, Istri, 
Celti e Romani nel territorio di Trieste, 63–88, Trieste.
DIZDAR, M., H. POTREBICA 2014, Late La Tène warrior 
grave from Mali Bilač (Požega Valley, Croatia). – V / In: 
S. Tecco Hvala (ur. / ed.), Studia Praehistorica in Honorem 
Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 
355–367. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610503651
DRNIĆ, I. 2015, Kupinovo. Groblje latenske kulture / Kupino-
vo. A La Tene culture cemetery. – Katalozi i monografije 
Arheološkoga muzeja u Zagrebu 12.
EGG, M. 2012, Der Wafffenfunde von Förk in Kärnten. – V 
/ In: W. Sölder, A. Höck (ur. / eds.), Waffen für die Götter: 
Krieger, Trophäen, Heiligtümer, 195–196, Innsbruck.
EGGERS, H. J. 1951, Der römische Import in freien Ger-
manien. – Atlas der Urgeschichte 1, Hamburg.
FOGOLARI, G., A. PROSDOCIMI 1988, I Veneti antichi: 
lingua e cultura. – Padova.
FREY, O.-H. 1969, Die Entstehung der Situlenkunst. Studien 
zur figürlich verzierten Toreutik von Este. – Römisch-
Germanische Forschungen 31.
GABROVEC, S. 1960–1961, Dva poznolatenska grobova 
iz Volarij pri Tolminu (Zwei spätlatènezeitliche Gräber 
aus Volarje bei Tolmin). – Arheološki vestnik 11/12 
(1962), 15–26.
GABROVEC, S. 1966, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji 
(Zur Mittellatènezeit in Slowenien). – Arheološki vestnik 
17, 169–242.
GABROVEC, S. 1974, Halštatske nekropole v Bohinju (Die 
Hallstattnekropolen in Bohinj). – Arheološki vestnik 
25, 287–318.
GABROVEC, S. 1976, Železnodobna nekropola v Kobaridu 
(Necropoli dell’eta dell ferro di Kobarid, Caporetto / Die 
Nekropolis in Kobarid, Caporetto, Karfreit). – Goriški 
letnik 3, 44–64.
GABROVEC, S. 1976–1977, Nekateri aktualni problemi 
situlske umetnosti. – Traditiones 5–6 (1979), 115–124.
GANGEMI, G. 2013, La situla della Tomba 1 di Pieve 
d’Alpago. – V / In: M. Gamba, G. Gambacurta, A. Ruta 
Serafini, V. Tiné, F. Veronese (ur. / eds.), Venetkens. 
Viaggio nella terra dei Veneti antichi, 283–285, Padova.
GANGEMI, G. 2015, La situla istoriata. – V / In: G. Gange-
mi, M. Bassetti, D. Voltolini (ur. / eds.), Le signore dell’ 
Alpago. La necropoli preromana di “Pian de la Gnela” 
Pieve d’Alpago (Belluno), 113–117, Treviso.
GANGEMI, G., M. BASSETTI, D. VOLTOLINI 2015 (ur. / 
eds.), Le signore dell’Alpago. La necropoli preromana di 
“Pian de la Gnela” Pieve d’Alpago (Belluno). – Treviso.
GASPARI, A. 2009, Some Iron Age and Early Roman finds 
from Stari grad above Unec (Notranjska, Slovenija). – V 
/ In: G. Tiefengraber, B. Kavur, A. Gaspari (ur. / eds.), 
Keltske študije, Studies in Celtic Archaeology 2. Papers 
in honour of Mitja Guštin, Protohistoire européene 11, 
315–329.
GLEIRSCHER, P. 2019, Gedanken zur Situla aus Pieve 
d’Alpago (prov. Belluno): profane oder sakrale Bil-
derzählung? – V / In: H. Baitinger, M. Schönfelder (ur. 
/ eds.), Hallstatt und Italien, Festschrift für Markus Egg, 
Monographien des Römisch-Germanischen Zentralmu-
seums 154, 436–482.
556 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
GLEIRSCHER, P. 2021, Kahnfibeln von Typ Villach. – 
Goriški letnik 45, 83–102.
GRAHEK, L. 2018, Naselbinska keramika z Mosta na Soči 
/ Pottery from the settlement at Most na Soči. – V / In: 
J. Dular, S. Tecco Hvala (ur. / eds.), Železnodobno naselje 
Most na Soči. Razprave / The Iron Age Settlement at Most 
na Soči. Treatises, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 
34, 249–306. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610501091
GUŠTIN, M. 1973, Kronologija notranjske skupine (Crono-
logia del gruppo preistorico della Notranjska, Carniola 
Interna). – Arheološki vestnik 24 (1975), 461–506.
GUŠTIN, M. 1974, Gomile starejše železne dobe iz oko-
lice Boštanja (Die eisenzeitlichen Grabhügel aus der 
Umgebung von Boštanj). – Varia arhaeologica, Posavski 
muzej Brežice 1, 87–119.
GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. – Katalogi in monografije 17.
GUŠTIN, M. 1991, Posočje. Posočje in der jüngeren Eisenzeit 
(Posočje v mlajši železni dobi). – Katalogi in monografije 27.
GUŠTIN, M. 2015, Gli scudi con umboni del tipo Mokronog-
Arquà. – V / In: F. Oriolo, G. Righi, A. Ruta Serafini, 
S. Vitri (ur. / eds.), Celti sui monti di smeraldo, Collana 
Frammenti: archeologia e storia del Friuli Venezia 
Giulia 7, 172–174.
HOERNES, M. 1888, Die Gräberfelder an der Wallburg 
von St. Michael bei Adelsberg in Krain. – Mittheilungen 
der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 18, 217–249.
HORVAT, J. 2002, The Hoard of Roman Republican Weapons 
from Grad near Šmihel (Zaklad rimskega republikanskega 
orožja z Gradu pri Šmihelu pod Nanosom). – Arheološki 
vestnik 53, 117–192.
ISTENIČ, J. 2005, Evidence for a very late republican siege 
at Grad near Reka in Western Slovenia. – V / In: J. Cencic 
(ur. / ed.), Archäologie der Schlachtfelder - Militaria aus 
Zerstörungshorizonten. Akten der 14. Internationalen 
Roman Military Equipment Conference (ROMEC). – 
Carnuntum Jahrbuch 2005, 77–87.
ISTENIČ J. 2018, Rimske bronaste čelade republikanske 
dobe in zgodnjega principata v Sloveniji / Roman bro-
ne helmets from the Republican period and the Early 
Principate in Slovenia. – Arheološki vestnik 69, 277–334.
JEREB, M. 2016, Die Bronzegefäße in Slowenien. – Prähis-
torische Bronzefunde II/19.
KASTELIC, J. 1962a, Umetnost situl od Pada do Donave. 
– V / In: Umetnost alpskih Ilirov in Venetov, 31–59, 
Ljubljana (= Iosephi Kastelic opera selecta, Ljubljana 
1988, 100–115).
KASTELIC, J. 1962b, Die Situlenkunst vom Po bis zur 
Donau. – V / In: Situlenkunst zwischen Po und Donau. 
Verzierte Bronzearbeiten aus dem ersten Jahrtausend v. 
Chr., 19–55, Wien.
KASTELIC, J., G.-A. MANSUELI, K. KROMER 1965, 
Umetnost situl / Situla Art. – Beograd.
KNEZ, T. 1986, Novo mesto I. Halštatski grobovi / Hallstat-
tzeitliche Gräber. – Carniola archaeologica 1.
KNIFIC et al. 2021 = T. Knific, B. Laharnar, M. Mlinar, 
M. Turk 2021, V deželici Simona Rutarja. Arheologija 
podkrnskega prostora. – Tolmin.
KOS, P. 1973, Koritnica ob Bači (Koritnica an der Bača). 
– Arheološki vestnik 24 (1975), 848–873.
KRÄMER, W. 1985, Die Grabfunde von Manching und 
die latenezeitlichen Flachgraber in Sudbayern. – Die 
Ausgrabungen in Manching 9.
KURET, N. 1984, Maske slovenskih pokrajin. – Ljubljana.
LAHARNAR, B. 2018a, Kovinske in steklene najdbe ter 
kamniti kalupi iz železnodobne naselbine na Mostu na 
Soči / Metal finds, glass finds and stone moulds from the 
Iron Age settlement at Most na Soči. – In / V: J. Dular, 
S. Tecco Hvala (ur. / eds.), Železnodobno naselje Most 
na Soči. Razprave / The Iron Age Settlement at Most na 
Soči. Treatises, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 34, 
195–247. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610501091
LAHARNAR, B. 2018b, Med starejšo in mlajšo železno 
dobo na Notranjskem. – Goriški letnik 42, 73–92.
LAHARNAR, B. 2022, From Ocra to Albion. Notranjska 
between prehistory and antiquity / Od Okre do Albijske 
gore. Notranjska med prazgodovino in antiko. – Katalogi 
in monografije 45.
LAHARNAR, B., M. MLINAR 2019, A La Tène grave 
from Srpenica: new evidence of Early Latènisation of 
the Posočje Region in Northwestern Slovenia. – V / In: 
H. Baitinger, M. Schönfelder (ur. / eds.), Hallstatt und 
Italien. Festschrift für Markus Egg, Monographien des 
Römisch-Germanischen Zentralmuseums 154, 645–658.
LAHARNAR, B., P. TURK 2017, Železnodobne zgodbe s 
stičišča svetov. – Ljubljana.
LAHARNAR, B., P. TURK 2018, Iron Age stories from the 
crossroads. – Ljubljana.
LUCKE, W., FREY, O.-H. 1962, Die Situla in Providence 
(Rhode Island). Ein Beitrag zur Situlenkunst des Ost-
hallstattkreises. – Römisch-Germanische Forschungen 26.
MARCHESETTI, C. 1893, Scavi nella necropoli di S. Lucia 
presso Tolmino. – Bolletino della Società Adriatica di 
Scienze Naturali in Trieste 15, 1–334 (= E. Montagnari 
Kokelj (ur. / ed.), Carlo Marchesetti, Scritti sulla necropoli 
di S. Lucia di Tolmino, scavi 1884–1902, 1993, 95–428).
MIHOVILIĆ, K. 1996, Nezakcij. Nalaz grobnice 1981. 
godine / Nesactium. The Discovery of a Grave Vault in 
1981. – Monografije i katalozi 6.
MIHOVILIĆ, K. 2013, Histri u Istri. Željezno doba Istre / 
Gli Istri in Istria. L’età del ferro in Istria / The Histri in 
Istria. The Iron Age in Istria. – Monografije i katalozi 23.
MLINAR, M. 2019, Bronast antropomorfen obesek z naj-
dišča Gradec pri vasi Krn. – V / In: 9. Valičev arheološki 
dan, Kranj, 9. december 2019, Povzetki predavanj, 
25–27, Kranj.
MLINAR, M. 2020a, Most na Soči. Arheološke raziskave v 
letih 2000–2016 na levem bregu Idrijce / The 2000–2016 
archaeological investigations on the left bank of the 
Idrijca. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 43. 
DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504887
MLINAR, M. 2020b, Železnodobno najdišče v Čadrgu (Iron 
Age site at Čadrg). – V / In: M. Ogrin et al. (ur. / eds.), 
Življenje v Alpah. Življenje v Alpah nekoč in danes – od 
prve obljudenosti visokogorskega sveta pred več tisoč leti 
do trajnostnega razvoja turizma danes, Zbornik pos-
veta 6. oktobra 2017 v Stari Fužini v Bohinju, 53–58, 
Bohinjska Bistrica.
MLINAR, M., M. TURK 2016, Prapoti skozi praproti. – 
Tolmin.
MLINAR, M., T. GERBEC, B. LAHARNAR 2014, Kot nekoč. 
Breginjski kot v arheoloških dobah. – Tolmin.
MLINAR et al. 2018 = M. Mlinar, B. Laharnar, M. Vidulli, 
A. Crismani 2018, Stari bogovi obmolknejo. Šentviška 
planota v arheoloških dobah. – Tolmin.
557Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
NASCIMBENE, A. 2009, Le Alpi Orientali nell´Età del Ferro 
(VII–V secolo a. C.). – Fondazione Antonio Colluto 15.
NEBEHAY, St. 1993, Latènegräber in Niederösterreich. – 
Kleine Schriften aus dem Vorgeschichtlichen Seminar 
Marburg 41.
PERONI, R. et al. 1975 = R. Peroni, G. L. Carancini, L. 
Ponzi Bonomi, P. Saronio Masolo, P. Coretti Irdi, A. Rallo, 
F. R. Serra Ridgway 1975, Studi sulla cronologia delle 
civiltà di Este e Golasecca. – Origines: studi e materiali 
pubblicati a cura dell’Instituto Italiano di Preistoria e 
Protostoria, Firenze.
PEROVŠEK, S. 2018, Zakrito in ponovno odkrito (Hidden 
and revealed). – V / In: N. Nemaček (ur. / ed.), V dobrih 
rokah. 60 let Oddelka za konserviranje in restavriranje 
Narodnega muzeja Slovenije / In good hands. 60 years, 
The Department of Conservation and Restoration of the 
National Museum of Slovenia, 71–77, Ljubljana.
PETTARIN, S. 2006, Le necropoli di San Pietro al Nati-
sone e Dernazzacco. – Studi e richerche di protostoria 
mediterranea 7.
PIRAZZINI 2015, 72, Lagole di Calalzo (Cadore). – V / 
In: F. Oriolo, G. Righi, A. Ruta Serafini, S. Vitri (ur. / 
eds.), Celti sui monti di smeraldo, Collana Frammenti: 
archeologia e storia del Friuli Venezia Giulia 7, 70–73.
PIRKOVIČ, J. 2010, Zbirateljstvo arheoloških najdb in 
tako imenovana abolicija v novem Zakonu o varstvu 
kulturne dediščine. – Varstvo spomenikov 45, 255–266.
RIGHI, G. 1970, Frammenti di una situla figurata da 
Caporetto. – Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte di 
Trieste 6, 91–92.
RIGHI, G. 2001, Armi lateniane da Lauco presso Villa 
Santina (Udine). – In / V: G. Bandeli, F. Fontana (ur. / 
eds.), Iulium Carnicum. Centro alpino tra Italia e Norico 
dalla protostoria all’età imperiale, Studi e ricerche sulla 
Gallia Cisalpina 13, 103–113.
RUARO LOSERI, L. 1983, Il tesoretto di San Canziano. – V 
/ In: A. Boiardi, D. Svoljšak (ur. / eds.), Preistoria del 
Caput Adriae. Il Catalogo, 150–151, Udine.
RUSTOIU, A. 2005, Dacia şi Italia in sec. I a. Chr. Comerţul 
cu vase de bronz în perioada republicană tărzie (Studiu 
preliminar) / Dacia and Italia in the 1st century BC. The 
trade with bronze vessels during the late republican period 
(Preliminary study). – V / In: C. Cosma, A. Rustoiu (ur. 
/ eds.), Çomert şi civilizaţie. Transilvania în contextul 
schimburilor comerciale şi culturale în antichitate / Trade 
and civilization. Transylvania in the frame of trade and 
cultural exchanges in antiquity, 53–117, Cluj-Nepoca.
RUSTOIU, A. 2009, A variant o fan appliqué from a bronze 
Eggers 18 situla from pre-Roman Dacia. – Instrumen-
tum 29, 35–36.
SALZANI, L. (ur. / ed.) 1995, La necropoli gallica di Valeggio 
sul Mincio. – Documenti di Archeologia 5.
SCHAAFF, U. 1990, Keltische Waffen. – Kulturstifung der 
Lander 6.
SVETLIČIČ, V. 1997, Drobne najdbe. Najdbe iz kovine, 
jantarja in roževine / Small Finds. Metal, amber and 
horn finds. – In / V: J. Horvat, Sermin. Prazgodovinska in 
zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / Sermin. A 
Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwestern 
Istria, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, 31–38. 
DOI: https://doi.org/10.3986/9789610503170
SVOLJŠAK, D. 1967, Tolminsko. – Varstvo spomenikov 12, 85.
SVOLJŠAK, D. 1994–1995, Reka – Grad na Lipi. – Varstvo 
spomenikov 36 (1997), 252.
SVOLJŠAK, D. 2002, Arheološka podoba Bovškega. – V / 
In: Soški razgovori 1, Zbornik za domoznanstvo Zgo-
dovinske sekcije KD Golobar (1997), 261–277, Bovec.
SVOLJŠAK, D., J. DULAR 2016, Železnodobno naselje 
Most na Soči. Gradbeni izvidi in najdbe / The Iron Age 
settlement at Most na Soči. Settlement Structures and 
Small Finds. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 
33. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612549367
TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena 
struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti / Social 
structure and burial rites of the Iron Age community. – 
Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 26. DOI: https://
doi.org/10.3986/9789612546007
TECCO HVALA, S., J. DULAR, E. KOCUVAN 2004, 
Železnodobne gomile na Magdalenski gori / Eisenzeit-
liche Grabhügel auf der Magdalenska gora. – Katalogi in 
monografije 36.
TERŽAN, B. 1973, Valična vas. – Arheološki vestnik 24 
(1975), 660–729.
TERŽAN, B. 1994, Überlegungen zum sozialen Status des 
Handwerkers in der frühen Eisenzeit Südosteuropas. – V 
/ In: C. Dobiat (ur. / ed.), Festschrift für Otto-Herman 
Frey zum 65. Geburtstag, Marburger Studien zur Vor- 
und Frühgeschichte 16, 659–669.
TERŽAN, B. 1997, Heros der Hallstattzeit. Beobachtungen 
zum Status an Gräbern um das Caput Adriae. – V / In: 
C. Becker, M.-L. Dunkelmann, C. Metzner-Nebelsick, 
H. Peter-Röcher, M. Roeder, B. Teržan (ur. / eds.), 
Χρόνος. Beiträge zur prähistorischen Archäologie zwis-
chen Nord- und Südosteuropa. Festschrift für Bernhard 
Hänsel, Internationale Archaeologie, Studia honoraria 
1, 653–669, Espelkamp.
TERŽAN, B. 2001, Dolgoživ spomin. Prežitki halštatskega 
obredja v pustnih šegah na Slovenskem? (A long – lived 
memory. Can the survival of Hallstatt rituals be seen in 
carnival celebrations in Slovenia?) – Arheološki vestnik 
52, 207–219.
TERŽAN, B. 2007, Pripoved situlske umetnosti z Mag-
dalenske gore pri Šmarju (A narration of situla art 
from Magdalenska gora at Šmarje). – Šmarska knjiga. 
Jubilejna monografija ob 500-letnici šolstva v Šmarju, 
81–90, Šmarje-Sap.
TERŽAN, B. 2014, O konjskih dirkah sredi 1. tisočletja pr. 
Kr.: konj in kotel v situlski umetnosti. – V / In: P. Štih 
(ur. / ed.), Varia, Razprave 1. razr. SAZU 28, 104–138.
TERŽAN, B. 2020, Toreuts – The itinerant master craftsmen 
of the Situla Art. – V / In: E. Borgna, S. Corazza (ur. 
/ eds.), Dall’Adriatico all’Egeo. Scritti di protostoria in 
onore di Paola Càssola Guida, 197–218, Udine.
TERŽAN, B., TRAMPUŽ, N. 1973, Prispevek h kronologiji 
svetolucijske skupine (Contributto alla cronologia del 
gruppo preistorico di Santa Lucia). – Arheološki vestnik 
24 (1975), 416–460.
TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO, N. TRAMPUŽ-OREL 1984, 
Most na Soči (S. Lucia) 2, Szombathyjeva izkopavanja. 
Table / Die Ausgrabungen von J. Szombathy. Tafelband. 
– Katalogi in monografije 23/2.
TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO, N. TRAMPUŽ-OREL 1985, 
Most na Soči (S. Lucia) 2, Szombathyjeva izkopavanja. 
558 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
Tekst / Die Ausgrabungen von J. Szombathy. Text. – Ka-
talogi in monografije 23/1.
TURK, P. 2005, Podobe življenja in mita / Images of life 
and myth / Bilder aus Leben und Mythos. – Ljubljana.
VOLARIČ, T. 2008, Pustovanje. Ločnice in prehodi (Carnival, 
boundaries and transitions). – Traditiones 37/1, 47–78.
VOLTOLINI, D. 2020 La Situla di Caravaggio: studio e 
interpretazione. – V / In: C. Longhi, D. Voltolini (ur. / 
eds.), La Situla di Caravaggio. Un capolavoro inaspettato, 
29–48, Bergamo.
WIELOWIEJSKI, J. 1985, Die spätkeltischen un römischen 
Bronzegefäße in Polen. – Bericht der Römisch-Germa-
nischen Kommission 66, 123–320.
WIELOWIEJSKI, J. 1987, Die Bronzeeimer mit Dolphin-
attaschen in Mitteleuropa im Lichte der archäologischen 
und metallurgischen Untersuchung. – Zeitschrift für 
Archäologie 21, 25–45.
ZAGHETTO, L. 2017, La situla Benvenuti di Este. Il poema 
figurato degli antichi Veneti. – Bologna.
ZEILER, M., P. HENRICH 2021, Die Altburg bei Stein-
Wingert (Lkr. Altenkirchen)  – Neubewertung einer 
eisenzeitlichen Wallburg im Westerwald. – Archäolo-
gisches Korrespondenzblatt 51/3, 371–394.
In 2015, the archaeological department of 
the National Museum of Slovenia acquired the 
archaeological finds from the collection of Jože 
Golja,1 a private collector of antiquities from 
Trebenče near Cerkno. Ana Slabe, wife of then 
late Golja, revealed that she also kept a substantial 
assemblage of archaeological finds from a site in 
the Tolmin area which her husband did not report 
as stipulated in Article 135 of the Cultural Herit-
age Protection Act from 2008.2 She showed the 
objects and also agreed to lead us to the findspot. 
Golja had excavated these objects from the Early 
and Late Iron Ages on a small domed elevation of 
Gradec (summit at 931 m asl),3 located northeast 
of the Krn village in the Posočje region (Fig. 1).
The verification of the information related by 
Ana Slabe and the known information on the 
excavation and artefact ‘conservation’ of Golja4 
1  Archives of the Archaeological Department at the 
National Museum of Slovenia (hereinafter AO NMS).
2  On the ‘abolition’ under Article 135 of the Cultural Heri-
tage Protection Act (ZVKD – 1), see Pirkovič 2010, 255–266.
3  The locals know the elevation as Gradec, whereas 
it is marked as Grad on the national topographic maps 
(©GURS). The name Grad (near the Krn village) is also 
used in the publications of the bronze helmet (Istenič 
2018, 284–289, Fig. 5–9) and iron objects (Laharnar, Turk 
2018, 170, Fig. 197; Laharnar, Turk 2018, 170, Fig. 197).
4  According to Ana Slabe, her husband dug at the site 
on several occasions. He removed a large quantity of earth 
and ashes from the site and brought it home, where he wet-
sieved it. He did not alter the bronze objects, only arranged 
the pieces of the figural situla onto a situla-shaped piece of 
styrofoam using pins to support them. He glued together 
Iron Age cemetery at Gradec near Krn (Slovenia)
Translation
revealed that the finds from Gradec near Krn 
comprise those recorded in 2015 (Pl. 3–9; App. 
1), as well as the iron objects on Pl. 10–15. The 
National Museum of Slovenia acquired the lat-
ter and included them in the current permanent 
archaeological exhibition.5 In 2017, the Tolmin 
Museum purchased the remaining metal-detector 
finds with the financial support of the Municipali-
ties of Kobarid and Tolmin.
The Tolmin Museum conducted a geophysical 
survey on Gradec in 2018,6 in autumn 2020 also 
trial trenching (Fig. 2a).
Towards the end of 2021, we mounted the 
exhibition ‘In the land of Simon Rutar: archaeol-
ogy of places under the mountain Krn’ (V deželici 
Simona Rutarja: arheologija podkrnskega prostora) 
in the Tolmin Museum, which put on display select 
archaeological finds from Gradec that were also 
published in the accompanying catalogue.7
several glass beads. He did, however, make substantial 
alterations to the iron objects, which he cut and sanded, 
replaced the missing parts with new pieces welded onto 
the surviving originals, coating the alterations with poly-
ester putty, applied corrosion products and painted with 
a metal pigment that gave an aluminium-like appearance 
(Perovšek 2018, 71–77).
5  Laharnar, Turk 2018, 170, Fig. 197; Perovšek 2018, 
71–77; Laharnar, Turk 2018, 170, Fig. 197.
6  B. Mušič, I. Medarić, Poročilo o geofizikalni raziskavi 
na arheološkem najdišču Gradec pri Krnu, 2018 (unpublished 
report; kept in the Tolminski muzej).
7  Knific et al. 2021.
559Iron Age cemetery at Gradec near Krn (Slovenia)
cremation burials. The layer contained sherds of 
Iron Age pottery. Under it were patches of darker 
soil and burnt remains (SE 1004, 1006, 1008, 1010, 
1012, 1014). These were the fills of the disturbed 
or robbed cremation Graves 2 (SE 1006, 1012, 
2015) and 5 (SE 1004) and intact lower parts of 
cremation Graves 3 (SE 1008), 4 (SE 1010) and 
2 (SE 1016). The grave pits were dug into sterile 
Layer SE 1014 of underlying geology composed 
of reddish-yellow clay (99%) and small, partially 
weathered pieces of sandstone (1%).
Trench TJ 1002 (Fig. 2a)
This trench (Fig. 2: TJ 1002) yielded no archaeo-
logical traces from the Iron Age. The turf covered 
recent deposits and post-medieval layers. The fill 
of a bomb crater from World War I took up a 
large part of the trench. The geophysical results 
show that Iron Age remains, probably cremation 
burials, are very likely located northwest of this 
trench (Fig. 2a; marked with arrows).
Trench TJ 1003 (Fig. 2a,b; 3a)
The 15 cm thick turf (SE 3001) covered a 15–30 
cm thick layer of brown clayey silt (75%), silty clay 
(20%), pieces of limestone (3%), smaller pieces of 
sandstone and chert (2%) (SE 3002). Under it was 
the fill of cremation Grave 1 (SE 3003) composed 
of reddish-brown silty clay (97%), bits of cremated 
bones (2%) and bits of charcoal (1%). These bits 
were scattered across the top of the fill, while the 
grave goods (Pl. 1: 3–6; 2: 7–10) were found on 
the bottom, in the central and eastern parts of 
the pit (Fig. 2b) with the exception of the ritu-
ally bent sword (Pl. 1: 1) that lay slightly higher 
up. The grave pit (SE 3004) was sub-oval in plan 
(120 × 100 × 20 cm) and its southwestern edge 
was partly lined with large pieces of limestone. It 
was dug into the underlying geology (SE 3005) of 
reddish-brown silty clay (99%) and small, partially 
weathered pieces of sandstone (1%).
TYPOLOGICAL AND CHRONOLOGICAL 
ATTRIBUTION OF GOODS
Grave 1
Burial of a warrior from the Late Iron Age (Fig. 
2b; 3a; Pl. 1; 2):
This grave held a twice-bent sword (Fig. 3a; 
Pl. 1: 1), sword scabbard (Pl. 1: 2), rings from a 
military belt (Pl. 1: 3–5), shield boss (Pl. 1: 6), 
FIELD INVESTIGATIONS
Geophysical survey
A team led by Branko Mušič conducted a geo-
physical survey on Gradec in 2018.8 The possibility 
of buried burnt remains and/or cremation graves 
led to the choice of the magnetic method as the 
most appropriate, which could detect the magnetic 
effect of thick layers of burnt remains with burnt 
clay. A roughly 400 m2 large area was investigated 
on the summit plateau of Gradec (Area 1) and a 
20 × 15 m large area on its northern slope (Area 
2). The results indicated the high possibility of 
buried archaeological remains (Fig. 2a).9
Trial trenching
The results of the geophysical survey were the 
orientation point for the ensuing trial trenching 
that the Tolmin Museum conducted in collaboration 
with the Skupina STIK company between 17 and 
19 November 2020.10 Three 2 × 2 m large trenches 
(TJ 1001, 1002, 1003) were dug.11 The first one (TJ 
1001) was located on the summit plateau or Area 
1 of the geomagnetic survey, the second one (TJ 
1003) at its western edge and the third (TJ 1002) 
on the northern foot of the hill, i.e. Area 2 of the 
geomagnetic survey (Fig. 2).
Trench TJ 1001 (Fig. 2a,c; 3b)
Found under the turf (SE 1001) was a modern-
period anthropogenic deposit (SE 1002), 10 to 30 
cm thick and composed of compacted light yellow 
sandy clay (96%) and weathered pieces of sandstone 
(4%). Under it was a 25 to 50 cm thick layer (SE 
1003) of brownish-yellow sandy (75%) and silty 
clay (15%), weathered pieces of sandstone (5%) 
and bits of charcoal (5%). This layer (SE 1003) 
formed when backfilling the hole created during 
the metal-detectorist excavation (destruction) of 
8  Team of the GEARH d. o. o. company.
9  See Note 6.
10  The field team comprised Miha Mlinar (head), Rok 
Klasinc (deputy head), Marko Strnad, Davor Pečar, Januš 
Jerončič, Miha Jazbec, Jani Kutin, Gorazd Kutin, Primož 
Kos and Boštjan Laharnar. Patricija Bratina (ZVKDS, OE 
Nova Gorica) oversaw the archaeological work.
11  M. Mlinar, M. Strnad, Poročilo arheološkega testnega 
izkopa v Krnu (EŠD 10320 Krn – vas), 2022 (unpublished 
report; kept in the Tolminski muzej and ZVKDS OE Nova 
Gorica).
560 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
spearhead and spear butt (Pl. 2: 7–8), knife (Pl. 
2: 9) and an axe (Pl. 2: 10).
The sword is probably the earliest piece of the 
warrior’s equipment. The oval-sectioned tang and 
the blade section that is diamond-shaped in the 
upper and lenticular in the lower part indicate it 
is a Middle La Tène product.12 The evenly sloping 
shoulders and the blade with a slight groove on 
either side of the midrib also characterise swords 
of the Middle La Tène construction.13 The two 
swords from the pit with Middle La Tène warrior 
equipment in Čadrg14 and from Grave 4 at Idrija 
pri Bači,15 respectively, also have slanted shoulders. 
They reflect the introduction of Middle La Tène 
military equipment in Posočje; Grave 4 at Idrija 
pri Bači that dates to the Late La Tène phase of 
LT D116 also marks its function as heirloom. The 
latter may hold true of the warrior’s outfit from 
Gradec as well, as most of the items in the grave 
date to the Late La Tène period.
These items include a Mokronog-Arquà type 
shield boss (Pl. 1: 6),17 characteristic of the Late 
La Tène phase of LT D1 with parallels from sites 
in Posočje, Carnia, Veneto, Carinthia, Notranjska, 
Dolenjska and recorded examples reaching all to 
Hungary, Slavonia and Srem in the east.18
Whereas the sword and shield boss are supra-
regional La Tène forms, the knife with a curved 
blade (Pl. 2: 9) and the winged axe (Pl. 2: 10) rather 
have parallels among the finds from Posočje. This 
is particularly true of the knife that resembles two 
examples from a Late La Tène grave of LT D1 
from Idrija pri Bači19 and from Grad near Reka.20 
Although the latter is a stray find, the other items 
recovered in and around Grad near Reka largely 
12  Cf. Drnić 2015, 131, Pl. 6: 3.
13  Cf. Horvat 2002, 134, 155, Fig. 9, Pl. 1: 3.
14  Mlinar, Turk 2016, 40, 58, Cat. No. 39; Mlinar 
2020b, 56, Fig. 6.
15  Guštin 1991, 14, Pl. 4: 2.
16  The burial has been attributed to the Late La Tène 
phase of LT D1 on the basis of the Idrija pri Bači type 
fibula (on such fibulae, see Božič 2011, 253–255, Fig. 6.14).
17  Guštin 1991, 56–57, Fig. 29: 1.
18  Guštin 1991, 58, Fig. 30; Righi 2001, 117, Fig. 12: 
33; 14: 49–54; 15: 57–59; 16: 10; 17: 65–66; 18: 67; Gaspari 
2009, 322, Fig. 6: 6; Dizdar, Potrebica 2014, 361, Pl. 2: 1; 
Guštin 2015, 172–174.
19  Guštin 1991, 13–14, Pl. 1: 5.
20  Svoljšak 1994–1995, Pl. 4: 10. Its form is also similar 
to that of a knife from Socerb, though the latter is smaller 
with a flat tang and was probably used as a tool (Crismani, 
Righi 2002, 84, Cat. No. 170).
comprise objects from the Late La Tène period and 
military finds from the Late Republic.21
Another winged axe is among the stray finds 
from Gradec (Pl. 15: 1) with parallels among the 
goods of the Late La Tène graves at Idrija pri Bači,22 
Reka near Cerkno23 and the hoard from Bodrež.24
The spearhead (Pl. 2: 7) is difficult to date on 
its own, but is similar to the spearheads with a 
relatively long socket, classic blade shape and 
pronounced midrib from other sites of the Idrija 
group in Posočje25 and from Socerb on Kraški rob 
above Trieste.26
Grave 2
The remains of a disturbed burial from the Early 
Iron Age (Fig. 2c; 4):
Excavations and subsequent wet sieving of the 
fill of the disturbed grave brought to light bronze 
and pottery items: fibula, fragments of ring jewel-
lery and vessels (Fig. 3b; 4).
Bronze zoomorphic fibulae (Fig. 4: 1) are not 
new in the material culture of Iron Age Posočje.27 
Stane Gabrovec and Mitja Guštin believe that the 
different versions of the zoomorphic fibulae worn 
in the Hallstatt communities of the South-eastern 
Alps were modelled on examples from Italy, where 
similar fibulae were already known in the 7th 
century BC.28 The fibula from Krn is missing the 
spring, though the parallels of similar size from 
other sites29 suggest it had a one-coil spring. This 
would bring it close to Variant C of the Eastern 
Alpine feline fibulae of Type I.18 (fibule con arco 
configurato a felino) according to Alexia Nascim-
bene. Using known grave groups, Nascimbene dates 
this type from the late 6th to the mid-5th century 
BC.30 We should note that the feline forming the 
bow of the fibula from Krn has an unusual head; 
it has ears, but the face is more like that of a bird 
with pronounced round eyes and beak-like mouth. 
21  Božič 1999, 71–75; Istenič 2005, 77–86.
22  Guštin 1991, Pl. 2: 3; 15: 5.
23  Guštin 1991, Pl. 34: 3.
24  Guštin 1991, Pl. 38: 1.
25  Guštin 1991, Pl. 35: 7–8; 37: 7–8; 39: 8; 42: 15.
26  Crismani, Righi 2002, 84, Cat. No. 176.
27  Cf. Marchesetti 1893, Pl. 22: 9–10,12.
28  Gabrovec 1966, 28–29, Pl. 7: 1–2; 10: 12; Guštin 
1974, 95–98, Fig. 1–2.
29  Cf. Knez 1986, Pl. 5: 7; Tecco Hvala 2012, 259, Fig. 
99: 1,3,5–6.
30  Nascimbene 2009, 160–163, Fig. 45–46.
561Iron Age cemetery at Gradec near Krn (Slovenia)
Sneža Tecco Hvala writes that the zoomorphic 
fibulae with a single spring from Dolenjska occur 
as part of the costume of either children or women 
and in combination with ribbed solid bronze 
bracelets.31 Pieces of bronze ring jewellery were 
also present in the fill of the grave from Gradec 
near Krn, of which two fragments (Fig. 4: 2–3) 
belong to solid bracelets32 or torcs.33 The solid 
and undecorated bracelets of different diameters 
are fairly numerous among the Iron Age funerary 
finds from Dernazzacco.34 In contrast with these, 
the bracelet fragment with two grooves and incised 
decoration from Gradec (Fig. 4: 4) has no parallels 
from Posočje. Similar in form and decoration is a 
bracelet from Magdalenska gora, but it is a stray 
find of a specific form.35 The goods from Grave 2 
also include sherds of a conical pedestal of a vessel 
(Fig. 4: 5), such as are common in the Hallstatt 
pottery from Posočje, found at Most na Soči in 
both the cemetery36 and settlement.37
Stray finds (Golja Collection)
Jewellery and bronze finds (Fig. 5; 6; Pl. 3–15)
The boat fibula with a double crossbow spring 
(Pl. 3: 1) is similar to the boat fibulae with a 
crossbow spring and decorated bow from Grave 
Sz 434 at Most na Soči38 and from the Tolmin 
area39 that Paul Gleirscher identified as the Gurina 
variant of the Villach type fibulae.40 As similar to 
these, Gleirscher notes the fibula from Grave 29 
at Idrija pri Bači.41 Also decorated with incisions 
and ring-and-dots is the bow of a boat fibula with 
a long foot and a crossbow spring from Berlotov 
rob on Šentviška planota, which is linked to the 
example from Gradec near Krn in the bird fixed to 
31  Tecco Hvala 2012, 259.
32  Cf. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1985, 32–33, 
Fig. 8. 
33  Cf. Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1985, 30–31, 
Fig. 6; 9–10.
34  Pettarin 2006, 124–125; Pl. 19: 273–297.
35  Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, Pl. 150: 14; Tecco 
Hvala 2012, 301, Fig. 111: 16.
36  Teržan, Lo Schiavo, Tramuž-Orel 1985, 38–39, Fig. 5–7.
37  Grahek 2018, 277, Fig. 14: N1.
38  Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984, 1985, 99, 
Pl. 35A: 1–2.
39  Svoljšak 1967, 85.
40  Gleirscher 2021, 97, Fig. 2.
41  Guštin 1991, 18, Pl. 23: 4; Gleirscher 2021, 91, Fig. 2: 6.
the bow.42 The Late Hallstatt fibulae of the Villach 
type date to the 5th and 4th centuries BC,43 which 
is also the most plausible dating for the fibulae 
from Gradec near Krn and Berlotov rob.44
The pendants on Pl. 3: 2–14 belong to the 
basket-shaped type with a conical base that is seen 
as later in the development of the basket-shaped 
pendants.45 Their high number from Gradec is 
surprising, as the conical-based examples from 
Most na Soči, where they date to the Sv. Lucija 
IIb and IIc phases (i.e. 5th–4th centuries BC), are 
rare and smaller.46 Most of the pendants from 
Krn are decorated with a reticular pattern (Pl. 3: 
2–10,14); this appears to have been characteristic 
of the examples from western Slovenia and Caput 
Adriae.47
The disc-shaped pendant composed of two halves 
connected with a loop (Pl. 3: 15) is similar to the 
Late Hallstatt versions of hollow disc pendants 
from sites in the Alps and western Balkans.48 
Three hollow spherical pendants strung onto a 
ring represent items typical of the material culture 
of the Sveta Lucija group.49
Bronze anthropomorphic pendants decorated 
with ring-and-dots are rare within the Sveta Lucija 
group (Pl. 4: 1). A similar example is only known 
from Dernazzacco near Cividale del Friuli, found 
in a grave together with a Certosa fibula, glass bead 
and other pendants.50 Silvia Pettarin saw a paral-
lel for it in the pendant from Late Hallstatt Grave 
13/152 at Magdalenska gora.51 Similar pendants, 
albeit undecorated, are known from Notranjska, 
for example from Stari grad above Unec52 and 
Šmihel pod Nanosom.53 Two formed part of the 
42  Laharnar, Turk 2018, 166, Fig. 188; Laharnar, Turk 
2018, 166, Fig. 188.
43  Gleirscher 2021, 92.
44  The stray finds from Berlotov rob predominantly 
comprise Late Hallstatt and Late La Tène items, whereas 
finds predating the late 6th/5th century BC are unknown 
(archives of the AO NMS, publication in preparation).
45  Teržan 1973, 684, Note 62; Svetličič 1997, 35; La-
harnar 2018a, 213.
46  Svetličič 1997, 35–36.
47  Svetličič 1997, 36, Fig. 17; Mlinar 2020a, 29, Note 49.
48  Gabrovec 1974, 303, Fig. 7.
49  Teržan, Lo Schiavo, Tramuž-Orel 1985, 34–35, No. 9.
50  Pettarin 2006, 230, 284, Pl. 26: 451.
51  Tecco Hvala, Dular, Kocuvan 2004, 76–77, Fig. 38 
(bottom left), Pl. 118: 3.
52  Laharnar 2022, Pl. 33: 97, Fig. 4.3: 1.
53  Hoernes 1888, 229, Pl. 3: Fig. 9. The pendant is 
not mentioned in Guštin’s publication of the finds from 
Šmihel (1979).
562 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
Small Škocjan hoard dating to the 4th,54 more 
precisely first half of the 4th century BC.55 Three 
were found in the cemetery at Vinica and form 
part of the Mecklenburg Collection.56
A unique item is the moulded cylindrical pen-
dant of sheet bronze. It has a loop of bronze wire 
inserted through the longitudinal hole (Pl. 4: 2). A 
loop of a similar shape and insertion manner can 
be seen on the rattle (sceptre) from Dernazzaco.57
The bronze band earring with a hook and in-
cised decoration (Pl. 4: 3), bronze rings or finger-
rings that include one that is ribbed (Pl. 4: 9) and 
those decorated with stripes of incisions and/or 
ring-and-dots (Pl. 4: 4–8), as well as rings with 
six knobs (Pl. 4: 10) are jewellery items typical of 
the Sveta Lucija group in the final period of the 
Early Iron Age.58
Several fragments belong to spirally twisted 
bronze band bracelets or armlets (Pl. 4: 12–20; 5: 
1–6), which were apparently less popular in the 
Sveta Lucija group as only a few were found in 
the cemetery at Most na Soči.59
The variedly sized beads of yellow glass differ in 
shape and in the colour of the eyes. They include 
one pentagonal (Pl. 7: 37) and several double beads 
(Pl. 7: 38–40), as well as beads with black-and-
white eyes (Pl. 7: 34–36). The predominant form is 
spherical or annular with a single or double set of 
layered blue-and-white eyes (Pl. 6; 7: 1–33), which 
are characteristic goods in the graves of women 
from the Late Hallstatt period and are attributable 
to the 5th and 4th centuries BC.60
The domed bronze buttons (Pl. 5: 10–11) are 
chronologically less diagnostic, occurring in con-
texts from the Bronze to the Late Iron Age. In the 
54  Guštin 1973, 478–480, Pl. 3: 11.
55  Ruaro Loseri 1983, 151, Fig. 26B.
56  Unpublished finds from the excavations by the 
Duchess of Mecklenburg: https://pmem.unix.fas.harvard.
edu:8443/peabody/ (Collections Online) (accessed 1.4.2022).
57  Pettarin 2006, 140, Pl. 26: 468.
58  Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1985, 30–31: 
1,13; 34–35: 16,19; for the rings with six knobs, see Božič 
2011, 244–247.
59  Grave M 254 (Marchesetti 1893, Pl. 24: 11) and 
Grave Sz 2140 (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984, 
Pl. 219D: 10,11); Grave Repelc 10 from the Sv. Lucija 
IIb2 phase (Mlinar 2020a, Pl. 18: B6; 19: A7). The grave 
from Repelc also held a bracelet decorated with transverse 
incisions along the edges (Mlinar 2020a, 43, Pl. 19: A7), 
which is similar to the example from Gradec (Pl. 4: 10).
60  Mlinar 2020a, 84, Note 327, 328, Pl. 70: 2–23.
Sveta Lucija group as well, they were probably used 
as ornaments on belts and clothing.61
Cult rods or rattles (sceptres) are represented 
with five fragments (Pl. 5: 12–16). In decoration, we 
distinguish between those bearing stripes of incised 
transverse lines (Pl. 5: 12–14) and two fragments 
with a design of round perforations (Pl. 5: 15–16). 
Strikingly, sceptres are absent at the two main sites 
of the Sveta Lucija group (Most na Soči, Kobarid), 
but have been found at smaller sites at the fringes 
of the group. For example, sceptres decorated with 
stripes of incised lines or reticular designs came to 
light at Jelenšek above Godovič,62 Vrh gradu near 
Pečine63 and Dernazzacco.64 The fragments with 
round perforations, on the other hand, are unique 
and have no parallels. They could be modelled on 
the similar items from Venetic sites, which are 
decorated with embossed dots arranged in lines, 
circles, volutes and meanders.65 Interestingly, such 
sceptres came to light in as many as three graves 
at Pian de la Gnela near Pieve d’Alpago, near 
Belluno,66 a site also tied to Gradec near Krn due 
to the figural situla (see the chapter Figural situla 
from Gradec near Krn).
The annular object with a hook and loop, as 
well as a pin (Pl. 5: 9) may have served as a buckle, 
though we were unable to find suitable parallels for 
it among Iron Age finds. The object is made of an 
unknown, probably copper alloy and is unusually 
light, which suggests it does not originate from 
this site. Similar is true of the two fragments of a 
square-sectioned iron ring (Pl. 5: 8), which may 
even be recent in date.
Metal vessels
The stray finds in the Golja Collection comprise 
a bronze figural situla (see the chapter Figural 
situla from Gradec near Krn), a bronze situla with 
a rounded shoulder (Pl. 8: 2), a cylindrical bronze 
vessel (Pl. 8: 4), a bronze Idrija type beaker (Pl. 8: 
5) and an iron handle of a vessel (Pl. 8: 3).
The bronze situla with a rounded shoulder 
belongs to the group that Hans Jürgen Eggers 
classified as La Tène situlae of Types 18 to 23.67 
61  Laharnar 2018a, 231, Fig. 8: 1.
62  Unpublished. Archives of the AO NMS.
63  Mlinar et al. 2018, 66, Cat. No. 32.
64  Pettarin 2006, 140, Pl. 26: 468–469; 27: 470.
65  Peroni et al. 1975, Fig. 10, 22.
66  Gangemi, Bassetti, Voltolini 2015, Tomba 10: 35; 
Tomba 11: 60; Tomba 12: 11.
67  Eggers 1951, 160–161, Pl. 4: 18–23; Bolla, Boube, 
Guillaumet 1991, 11–18; Fig. 4–6; 8; 10.
563Iron Age cemetery at Gradec near Krn (Slovenia)
The traces of solder surviving in two places on the 
shoulder, which fixed most likely bronze handle 
attachments, may point to a more precise iden-
tification. One of the solder remains terminates 
in two arms that indicate an attachment in the 
shape of a pair of dolphins (Fig. 5) characteristic 
of the situla of Type Eggers 18.68 Such situlae are 
known from sites along the Amber Route between 
southern France, northern Italy and the Baltic,69 
but also in the Danube Basin in the direction of 
the Black Sea.70 They were found in graves, several 
of them intentionally damaged or used as urns.71 
They have been dated to LT D1 and up to the 
middle and late 1st century BC.72
The Idrija type beakers are a characteristic 
form of bronze vessels that Italian workshops 
produced during LT D1 and were presumably used 
for the consumption of wine and other drinks.73 
Contemporary to them are bronze cylindrical ves-
sels – Eggers 16 type situlae, which were in use 
throughout the 1st century BC.74
In Posočje, they were still placed in graves in 
the Augustan period.75
Weapons and tools
The punched wave pattern on the neckguard 
identifies the helmet from Gradec (Pl. 9) as a late 
example of Etrusco-Italic helmets, dated to the 2nd 
and early 1st century BC. Such helmets have a wide 
distribution. Most numerous came to light in Italy, 
southern France and Spain, but also in Greece 
and all to southern Russia. They were used by the 
68  Eggers 1951, 160–161, Pl. 4: 18; Wielowiejski 1985, 
158–159; Wielowiejski 1987, Fig. 2–9; Bolla, Boube, Guil-
laumet 1991, 14–15, Fig. 8. According to the Wielowiejski’s 
typology, the situla from Krn would belong to the more 
numerous Type Eggers 18a (Wielowiejski 1985, 159, Pl. 
1–2), as it lacks the stepped base that is characteristic of 
Type Eggers 18b.
69  Bolla, Boube, Guillaumet 1991, 14, Fig. 7.
70  Rustoiu 2009, Fig. 3.
71  Bolla, Boube, Guillaumet 1991, 14. Upon discovery, 
the situla from Gradec was slightly deformed between shoul-
der and rim, with a large hole in one part of the shoulder 
(archives of the Tolmin Museum, NMS and conservation 
laboratory of the Goriška Regional Museum). Inside the 
situla, Golja kept several fragments of cremated human 
bone, which are now kept in the Tolmin Museum and may 
be the original content of the vessel.
72  Wielowiejski 1987, 34–35; Bolla, Boube, Guillaumet 
1991, 14; Rustoiu 2005, 53–117.
73  Salzani 1995, 17, Pl. 4: 6; Bolla 2002, 205; Božič 2008, 
121–122; Bolla, Castoldi 2016, 134, 150–151, Pl. 4: XVII/8.
74  Bolla, Boube, Guillaumet 1991, 8–11.
75  Guštin 1991, 69–70, Pl. 15: 1–1; 21: 1–2.
Roman Republican army and its contemporaries, 
warriors of other peoples.76
The fragments of swords and scabbards also 
date to the Late Iron Age (Pl. 10: 1–3). The swords 
belong to the group of classic swords of the Late La 
Tène phase of LT D1 with a three-lozenge section 
of the blade, lozenge-sectioned tang and a high 
bell-shaped handguard.77 The two examples from 
Gradec lie at the western edge of their distribution 
area that spans across the south-eastern Alps and 
southern Pannonia.78
The iron objects include fifteen spearheads or 
their parts (Pl. 11; 12: 1–9) and one spear butt (Pl. 
12: 10). The blades of the spearheads are poorly 
preserved, most of them showing a pronounced 
midrib (Pl. 11: 1–5; 12: 1–6). Two are without the 
midrib and either lozenge-shaped (Pl. 11: 6) or 
lenticular in section (Pl. 12: 7).
The spearheads from Gradec have parallels 
among the Late Hallstatt and La Tène heritage of 
Posočje. We should only mention the similarity 
of one lozenge-sectioned spearhead (Pl. 11: 6) 
to that from the pit at Čadrg – Laze, which was 
found together with military equipment of a LT 
C1 date,79 as well as the long socket shown on 
Pl. 12: 9 that belonged to a pilum-like spearhead. 
These are considered weaponry of the peoples 
living in the central Alps and southern Bavaria,80 
as well as other groups81 at the end of the Early 
and beginning of the Late Iron Age.82
Complementing the military equipment from 
the final period of the Early (Sv. Lucija IIc) and 
the beginning of the Late Iron Age in Posočje were 
socketed (Pl. 13: 1–4) and shaft-hole axes (Pl. 13: 
5). This is clear from the grave groups from Most 
na Soči, Idrija pri Bači and Koritnica at the River 
Bača,83 as well as the recent discoveries at Čadrg84 
and Srpenica.85
Later in date are the axes with a pronounced, 
hammer-like butt (Pl. 14: 1–3), with parallels from 
76  Istenič 2018, 298, 320–321.
77  Drnić 2015, 29–34, Pl. 10: 2–3.
78  Dizdar, Potrebica 2014, 369, Fig. 9.
79  Mlinar, Turk 2016, 21, 40–44, 59, Cat. No. 42.
80  Schaff 1990, 20, 22, Fig. 11; Krämer 1985, 113, Fig. 
16: 5; Laharnar 2018b, 82.
81  Cf. Šmihel pod Nanosom: Laharnar 2018b, 82, Fig. 6: 1,8.
82  E.g. the pilum-like spearheads from the weapons hoard 
unearthed at Förk in the Gailtal (Egg 2012, 195–196, Fig. 2).
83  Teržan, Trampuž 1973, 434, 440, Pl. 20: 1; Kos 1973, 
862, Pl. 5: 1; 6: 1; 11: 1.
84  Mlinar, Turk 2016, Cat. Nos. 27, 30, 37.
85  Laharnar, Mlinar 2019, 651, Fig. 5: 4.
564 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
the Late La Tène graves at Idrija pri Bači and Reka 
near Cerkno.86 The axe with an unusually large 
and heart-shaped eye is without parallels among 
the Iron Age finds from Posočje and neighbouring 
areas (Pl. 14: 4). A large and similarly shaped eye 
is known on an axe from the hillfort on Altburg 
near Stein-Wingert in the Rhineland, the stray 
finds from which mainly date to LT D2.87
The Late La Tène finds from the sites of the 
Idrija group include parallels for the axes with 
wings on one or both sides (Pl. 15: 1–2),88 knife 
with an open socket (Pl. 15: 5),89 woodcarving 
tool (Pl. 15: 6)90 and a fragment of an awl or small 
chisel (Pl. 15: 7).91
FIGURAL SITULA
FROM GRADEC NEAR KRN
(Fig. 6; App. 1)
Dating
Situla art, this Iron Age manner of incising and 
embossing images into the sheet metal of bronze 
vessels, helmets, military equipment and jewellery 
was practised across wide areas from Bologna, the 
Golasecca culture, Picene and Venetic centres, 
Rhaetian sites and the eastern Alps, Dolenjska, 
Zasavje and Histrian Nesactium. Situla art formed 
under Near Eastern, Greek and Etruscan influences 
in the 7th century BC and developed in regional 
variants across the vast and ethnically diverse areas 
all to the 4th century BC.92
It was not as popular among the Posočje popula-
tion as it was among the Veneti and in Dolenjska, 
with only two situla art products known in addition 
to the Krn situla. One is the lid of a bronze situla 
from Most na Soči, which shows a procession of 
two wolves, a sheep and a ram and ranks among 
the earliest products of situla art dating to the 
86  Guštin 1991, Pl. 6: 2; 10: 11; 14: 4; 15: 4; 32: 2; 33: 1; 36: 4.
87  Zeiler, Henrich 2021, 385, 387, Fig. 6: 10.
88  E.g. Guštin 1991, Pl. 2: 3–5; 5: 4–5; 10: 12–13; 11: 6.
89  E.g. Guštin 1991, Pl. 11: 2,8; 18: 6; Svoljšak, Dular 
2016, Pl. 59: 13; Mlinar 2020a, 82, Pl. 56: 8.
90  Guštin 1991, Pl. 2: 7.
91  E.g. Guštin 1991, Pl. 2: 11; 3: 5; 31: 3.
92  Kastelic 1962a, Kastelic 1962b; Lucke, Frey 1962; 
Frey 1969; Kastelic, Mansuelli, Kromer 1965; Gabrovec 
1976–1977, 115–124; Fogolari, Prosdocimi 1988; Calzavara 
Capuis 1993; Turk 2005; Teržan 2007, 81–90; Laharnar, 
Turk 2018, 94–115; Zaghetto 2017, Fig. 13.
second half of the 7th century BC.93 The other is 
a fragmented situla from Kobarid, which is a clas-
sic situla art product from the late 6th/5th century 
BC and depicts a cortège of two horsemen, a man 
with cattle or ox on a lead, a standing man and a 
duel with dumbbells over a helmet as the trophy.94
The form of the situla from Krn, the iconographic 
programme of its figural friezes and the style of 
the ornamental frieze are the characteristics of 
situla products from the late 6th/early 5th to the 
4th century BC. Speaking in favour of a later date 
within this span, i.e. the last phase of situla art 
towards the end of the 5th and the 4th century BC, 
is the decoration of the third frieze, as well as the 
element of double embossed cordons separating 
the friezes. The third frieze holds very precisely 
incised and embossed stylised plant pattern similar 
to that on the situlae from Valična vas, in the valley 
of the River Krka in Dolenjska, and from Kuffarn 
in Lower Austria. On the former, the plant friezes 
flank a procession of stags in the central frieze. 
Other goods placed in the grave together with the 
situla from Valična vas are not known, but the 
vessel on its own is deemed a clear example of 
the last period of situla art and dated to the late 
5th/early 4th century BC.95 It is contemporary with 
the situla from Kuffarn, which was placed into the 
grave of a warrior buried with an iron sword of 
an Early La Tène form, a battle knife, spearheads 
and arrowheads, as well as pottery and a bronze 
ladle.96 Only slightly differing in the details is the 
stylised plant decoration on the friezes flanking 
the central frieze displaying a procession of horned 
animals with plants in their mouths on the situla 
from a burial at Kandija in Novo mesto that dates 
to the late 5th/early 4th century.97
Whereas the parallels for the stylised plant 
decoration come from Dolenjska and beyond the 
Alps, in Kuffarn on the Danube in Lower Austria, 
the motif of a long procession of men and the coni-
cal form of the bucket (as opposed to the curved, 
Latenoid form of the situlae from Valična vas and 
Kuffarn) shows a geographically wide distribution 
93  Frey 1969, 103, Pl. 60–61; Turk 2005, 70, Fig. 104; 
Jereb 2016, 93, Pl. 112: 231; Laharnar, Turk 2018, Fig. 48: 1.
94  Lucke, Frey 1962, 71, Pl. 33: 19a–e; 34: 19; Righi 
1970, 91–92, Fig. 11; Gabrovec 1976, 49, Pl. 11; Turk 2005, 
70, Fig. 105; Jereb 2016, 69, Pl. 90: 157.
95  Teržan 1973, 679, 686, Pl. 28: 1; 30; Turk 2005, 41–45, 
66, Fig. 100; Laharnar, Turk 2018, 112–114.
96  Nebehay 1993, 15–17, Pl. 7–9; App. 1; Teržan 2014, 
110–111, Fig. 3.
97  Knez 1986, 77, Pl. 16: 3; App. 1; Turk 2005, 67, Fig. 101.
565Iron Age cemetery at Gradec near Krn (Slovenia)
and archaic features. The motif of a male cortège is 
part of the classic situla iconography of the late 6th 
and 5th centuries BC.98 It can be found, for example, 
on the situla from Preloge at Magdalenska gora 
near Šmarje-Sap, where the procession consists 
of fourteen men, two of whom lead a horse on a 
lead,99 on the fragment of a situla from Matrei100 
and the bronze objects from Mechel101 in Tyrol. 
A male cortège is depicted on two friezes of the 
fragmentary situla from the rich tomb under the 
main temple in Nesactium, in southern Istria.102 
The belt plate from Stična also shows a procession, 
oriented to the right, of fifteen men and a woman 
at the end, a dog or wolf, the horns of a bull, ram 
or goat and two birds of prey.103 Other fragments 
of the Matrei situla show it also held other figures, 
whereas the friezes of the situla from Nesactium 
only held a procession of men. Similarly as on 
the situla from Krn, the men on the Istrian situla 
wear long garments with a border, but their heads 
are covered with pointed domed-oval headdress, 
oriented to the right in the upper frieze and to the 
left in the lower frieze. Of the products showing 
a procession of men, the situla from Nesactium is 
the latest; Kristina Mihovilić dates it to the early 
4th century BC.104
Of all the known situla art products, however, 
the procession on the Krn situla most closely 
resembles the cortège on two examples from 
northern Italy. One covers the upper two friezes 
of the situla from the cemetery at Pieve d›Alpago 
in the vicinity of Belluno,105 the other one the 
friezes of a situla from a site near Caravaggio, a 
town south of Bergamo.106 The former situla was 
probably made towards the end of the 6th cen-
tury or around 500 BC. It was repaired in several 
places, which indicates it was buried later, some 
time in the 5th century BC, when the successors 
of its original owners used it as an urn.107 The 
situla from Caravaggio, where the procession in 
98  Gleirscher 2019, 472–473.
99  Lucke, Frey 1962, 73, Pl. 37; Tecco Hvala, Dular, 
Kocuvan 2004, 29, Pl. 9: 3; App. 3; Turk 2005, 51–53, 
Fig. 77–78.
100  Lucke, Frey 1962, 80–81, No. 41, Pl. 59.
101  Lucke, Frey 1962, 66–67, Pl. 27: 8g, 9o, 9r, 9t.
102  Mihovilić 1996, 19, Fig. 19, Pl. 3: 67, App. 4.
103  Teržan 1994, Fig. 4; Teržan 1997, Fig. 10; Teržan 
2001, 210–211, 219, Fig. 7; Turk 2005, 40, 63, Fig. 59; 93.
104  Mihovilić 1996, 49; Mihovilić 2013, 266–267, Fig. 192.
105  Gangemi 2015, 113–117, Fig. 3, Pl. 1–2.
106  Voltolini 2020, 29–48, Pl. 1.
107  Gangemi 2013, 283–287, 293–294; Gangemi 2015, 114.
both friezes is turned to the right as opposed to 
those on the situlae from Krn and Pieve d’Alpago, 
and the figures in the lower frieze are noticeably 
smaller than those in the upper frieze, has been 
attributed to the first half of the 5th century BC.108
The situla from Gradec near Krn thus has par-
allels among the situla art products dating from 
the late 6th/early 5th and the 4th century BC. The 
great similarity with the ornamental friezes on the 
situlae from Valična vas and Kuffarn, as well as 
the reduction of motifs as a characteristic of the 
late situla art109 suggest that it most likely dates 
to the late 5th or early 4th century BC.
Even though the Hallstatt group of Posočje did 
not fully accept situla art, it was nevertheless pre-
sent throughout its duration. The above-mentioned 
lid from Most na Soči and situla fragments from 
Kobarid represent the initial and classic periods of 
situla art, while the situla from Krn is a testimony 
from the last period of its development.
Interpretation of the figural motif
Situla art is marked by two-dimensional stylis-
tic treatment, figures shown in low relief and in 
profile view, as well as a narrative succession.110 
In Slovenia and neighbouring regions, situla art 
is the phenomenon that created the earliest pro-
liferation of depictions in late prehistory.111 This 
brings it to the forefront of research and studies 
time and time again. In spite of a considerable 
diversity of forms, situla art does not boast a wide 
iconographic repertory and scholars formulated 
two basic hypothesis in interpreting the messages 
that situla art conveys. The first one sees the situla 
art images as scenes from the everyday life of 
Hallstatt aristocracy enjoying symposia or feasts 
accompanied by music, and taking part in sports, 
hunting and warfare. The second one argues that 
the scenes mainly depict myths or epic stories that 
were important in the cult and religious ideas of 
the Iron Age people.112
The owners of the situla from Gradec near Krn 
could read its message through the canonised motifs 
of a male cortège and stylised plant decoration. The 
108  Voltolini 2020, 44.
109  Turk 2005, 41–45.
110  Kastelic 1962a (= 1988); Gabrovec 1976–1977; 
Teržan 2007, 83.
111  Turk 2005, 9–15.
112  Teržan 2007, 83; Teržan 2020, 198.
566 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
depicted motif was semantically charged.113 It may 
have served as an allegory of an important event 
or custom in the life of contemporary society. It 
would appear that the custom was in the domain 
of men of the same rank or social status. The lack 
of military attributes shows the depicted men as 
civilians, not warriors, who most likely belonged 
to the aristocracy. They are shown in beret-like 
headdress and long garments. In situla art, such 
figures also occur on wagons and chariots, at feasts, 
as judges in sport competitions and as priests; they 
are never shown seated on thrones.114
The procession of men of the same rank or status 
on the situla from Pieve d’Alpago passes before 
the lower frieze holding a dynamic depiction of 
lovemaking and birthing positions, which may be 
understood as marking and celebrating the pres-
ervation and continuation of a family line and its 
legitimisation.115 The depiction of a procession of 
men on the situla from Caravaggio, which includes 
a man holding a staff who is likely the primus inter 
pares, may show a ritual ceremony. This also took 
place among the men of the same rank or status, 
possibly as a purification procession before or 
after a sacrifice.116 The processions depicted in 
situla art, for example that on the belt plate from 
Stična,117 may also be seen as metaphors associated 
with animal or human sacrifice or as rites de pas-
sage. The latter include the rituals connected with 
death, birth and a variety of initiation rituals such 
as marriage, cyclic fertility rituals and so forth.118
Who was the ‘big man’ in the Krn procession? 
Was he the first among equals? Will he be sacri-
ficed or will he undergo a rite of passage, a ritual 
associated with initiation? In this line of think-
ing, we should mention the study in which Biba 
Teržan analysed the surprising similarities between 
the carnival figures of northeastern Slovenia and 
the situla art motifs and figural depictions on the 
pottery of the Hallstatt communities living in the 
eastern Alps and Pannonia. Particularly striking is 
the similarity between the motifs of ploughing and 
symplegma in classic situla art and the carnival-
associated ploughing and pulling a wooden board 
associated with the annual carnivals or rituals 
celebrating fertility and abundance.119
113  Teržan 2007, 83.
114  Voltolini 2020, 41.
115  Gangemi 2013, 284–285; Gangemi 2015, 114–116.
116  Voltolini 2020, 41–44.
117  Turk 2005, 40, 63, Fig. 59; 93.
118  Teržan 2001, 211, Note 21.
119  Teržan 2001, 207–219.
It is possible that the differently depicted man 
on the Krn situla is wearing a mask. His head is 
larger than the heads of other men, and he has 
pronounced lips. The parallel that springs to mind 
here is that of the carnival masks of ‘the ugly ones’ 
used in Drežnica below Krn (Fig. 7), the most 
primitive, but also markedly archaic and deemed 
earliest.120 These masks are associated with the 
male initiation. Niko Kuret writes that ‘a boy was 
obliged to make such a wooden mask if he wished 
to be accepted into the company of young men. If 
not liked, the strict jury of young men could refuse 
the mask. The candidate could be obliged to make 
even up to twenty masks for the twenty-first to 
finally be acceptable’.121 Ethnologist Tina Volarič 
reports that the company of young and unmarried 
men in Drežnica was organised according to strict 
rules of hierarchy and the ritual of male initiation 
remains a closely guarded secret of the Drežnica 
customs. Once accepted into the company, a mulo 
became a pwòb.122 
In connection with the carnival figures of Pan-
nonian Slovenia, Teržan wondered whether we 
could be dealing with a long ritual tradition that 
survived from as far back as the Hallstatt period, 
and how to overcome such a great chronological 
gap and long memory.123 It seems that this gap 
can more readily be overcome in Posočje than in 
eastern Slovenia, as hilly Posočje has been more 
or less continuously inhabited at least since the 
Early Iron Age. It is not impossible that the cultural 
traditions associated with the rites of passage and 
celebration of fertility that formed in the Iron Age 
persisted and mingled with the customs of every 
new period. The ancient rituals probably merged 
with new religious and cult ideas brought on by 
Latenisation, Romanisation, Slavisation and Chris-
tianisation. Their distant echo may be identified in 
the carnivals with archaic features124 that are still 
very much alive in the villages below Mount Krn.
CONCLUSION
Gradec is a domed hill (931 m asl) in the pic-
turesque mountainscape at the southern foot of 
mighty Mount Krn, northeast of the Krn village.
120  Kuret 1984, 393–395, Fig. 212; Volarič 2008, 51–52.
121  Kuret 1984, 393, 395.
122  Volarič 2008, 49–52.
123  Teržan 2001, 216, 219.
124  Kuret 1984, 393.
567Iron Age cemetery at Gradec near Krn (Slovenia)
The archaeologically telling toponym (gradec 
means a small castle in Slovenian) most likely 
attracted the attention of Jože Golja, collector of 
antiquities, to take up his metal detector and scour 
the hill. He came across numerous artefacts from 
the Early and Late Iron Ages (Pl. 3–15). As related 
by Ana Golja, wife of late Jože Golja, he dug up 
the artefacts at the north-western foot and on top 
of the hill, many only when wet sieving the black 
soil that he had brought home in plastic bags.
The above and the characteristics of the artefacts 
that include burnt and broken objects suggest that 
Gradec was the site of either a cemetery or a burnt 
offering place (Brandopferplatz).125
The acquisition of the metal-detector finds, now 
kept in the Tolmin Museum and National Museum 
of Slovenia, led us to verify the site by conducting 
geophysical investigations and archaeological trial 
trenching. The geophysical results indicated the 
possibility of a layer of burnt debris, possibly crema-
tion burials, which the subsequent trial trenching 
confirmed. Four disturbed cremation graves were 
unearthed with surviving fills of charcoal, soil and 
bits of cremated human bone (Fig. 2c; 3b). The 
ashes in the large grave pit (Grave 2) held a zoo-
morphic fibula and fragments of bracelets, a torc 
and a pedestal vessel (Fig. 4). The fibula suggests 
the burial should be dated to the late 6th or first 
half of the 5th century BC. At a distance of 17 m 
southwest of the trial trench with Early Iron Age 
cremation burials, we found an intact burial of 
a warrior from the Late La Tène phase of LT D1 
(Pl. 1–2; Fig. 2b; 3a).
Investigations confirmed the existence of a flat 
Iron Age cremation cemetery on Gradec near Krn. 
The deceased were buried on a slightly levelled 
plateau on the summit of the hill, as well as on 
its slopes. It would appear that the hill as a whole 
served as burial grounds.
The recovered artefacts suggest two periods of 
use. The cemetery was initially used in the Late 
Hallstatt period, roughly from the late 6th to the 
4th century BC as suggested by the fibula (Pl. 3: 
1), basket-shaped and other pendants (Pl. 3: 2–16; 
4: 1), ring jewellery (Pl. 4: 3–20; 5: 1–6), rattles 
(Pl. 5: 12–16), glass beads (Pl. 6–7), figural situla 
(Pl. 8: 1; Fig. 6; App. 1), ceramic pedestal vessel 
(Fig. 4: 5), socketed and shaft-holes axes (Pl. 13).
The second period of use was in the Late La 
Tène period. Dating to this period is the burial 
of a warrior interred with a sword, military belt, 
125  Cf. Istenič 2018; Mlinar 2019, 25–27.
spear, knife, axe (Pl. 1: 1–5; 2) and shield reinforced 
with a Mokronog-Arquá type boss (Pl. 1: 6) that is 
characteristic of LT D1. Contemporary with these 
are the metal detector finds of two swords with a 
three-lozenge section of the blade (Pl. 10: 1–2), 
possibly sword scabbard (Pl. 10: 3), woodworking 
tool (Pl. 15: 6) and an Idrija type beaker (Pl. 15: 
5). The situla with a rounded shoulder (Pl. 8: 2), 
the Eggers 16 situla (Pl. 8: 4) and the shaft-hole 
axes with a hammer-like butt (Pl. 14: 1–3) were 
used in LT D1 and up to the late 1st century BC.
Also contemporary with the LT D1 objects is 
the Etrusco-Italic helmet with a deformed bowl, 
indented from two sides (Pl. 9). The damage was 
inflicted with a great force,126 closely resembling 
that on the iron helmet from Vallesella di Domegge 
north of Belluno that has been dated to the second 
half of the 4th century BC; the Belluno helmet is a 
stray find interpreted as a votive offering.127 The 
helmet from Gradec may have been a grave good, 
though we cannot exclude the possibility that it 
was also a votive object. In addition to the similar-
ity with the helmet from Vallesella di Domegge, 
we should also note that Golja reportedly found 
the helmet on the very top of the hill, on its own, 
apart from other finds. The question of whether 
Gradec also held an offering place in addition to 
a cemetery must therefore remain open.128
The beginnings of Gradec near Krn are connected 
with the human habitation in the Late Hallstatt 
period and reflect the expansion of the Hallstatt 
Sveta Lucija group that came to colonise remote 
areas. In the search for arable land, pastures and 
ore deposits, they gradually expanded from the 
centres in the valleys of Posočje at Most na Soči 
and Kobarid to finally control the hinterland areas 
such as the valleys of the Rivers Tolminka and 
Zadlaščica,129 the plateau of Šentviška planota,130 
the areas of Baška grapa,131 Bovško and Trenta,132 
the hinterlands of Cerkno and Idrija (Godovič),133 
as well as areas of Breginjski kot134 and Bohinjski 
kot.135
126  Istenič 2018, 284, 314, Note 29.
127  Pirazzini 2015, 72, Fig. 25.
128  See the interpretation of the site at Most na Soči – 
Repelc with cited parallels (Mlinar 2020a, 94–96; 143–145).
129  Mlinar, Turk 2016, 36–39.
130  Mlinar et al. 2018, 32–42.
131  Kos 1973.
132  Svoljšak 2002; Bizjak 2015. 
133  See in this volume Bratina, Laharnar, Svoljšak.
134  Mlinar, Gerbec, Laharnar 2014, 30–33.
135  Gabrovec 1974, 303–304.
568 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
Gradec near Krn is a site presumed to have been 
connected with a mountain route that led across 
the ore-bearing area between the Soča valley and 
Bohinj. It led along the southern slopes of Mount 
Krn to the pass across the Pretovč alp and further 
on to the valley of the River Tolminka, to Čadrg 
and Bohinj. We posit the starting point of the route 
to be in the valley between Tolmin and Kobarid, at 
sites such as the newly-discovered Early Hallstatt 
cemetery at Na Goricah near Ladra136 and Late 
La Tène site at Volarje,137 while it continued past 
Gradec and the Iron Age site at Čadrg.138 The rich 
finds from Gradec indicate that the settlement in 
the area of the modern-day village of Krn must 
have been among the more prominent stops on 
this route. Finds also indicate that Gradec in the 
Late Hallstatt period held the burials of women 
of a prominent social standing, whereas a military 
character of burials is prevalent in the Late La 
Tène period.
Translation: Andreja Maver
136  Knific et al. 2021, 24, 50–51, Cat. No. 8.
137  Gabrovec 1961, 15–26.
138  Mlinar, Turk 2016, 20–22, 56–60, Cat. Nos. 28–45.
Boštjan Laharnar
Narodni muzej Slovenije
Prešernova cesta 20
SI-1000 Ljubljana
bostjan.laharnar@nms.si
Miha Mlinar
Tolminski muzej
Mestni trg 4
SI-5220 Tolmin
miha.mlinar@tol-muzej.si
Slikovno gradivo: Sl. 2 (izvedba: Davor Pečar, Skupina STIK). – Sl. 3 (foto: D. Pečar). – Sl. 5; 6 (foto: Tomaž Lauko, 
NMS). – Sl. 4 (risba: Ida Murgelj, NMS). – Sl. 7 (foto: Karla Kofol, Tolminski muzej). – T. 1–2; 6–7; 8: 1–3,5; 9–15 (risba: 
I. Murgelj). – T. 3–5 (risba: Manca Omahen). – T. 8: 4 (risba: Jerica Brečić). – Pril. 1 (risba: I. Murgelj).
Illustrations: Fig. 2 (made by: Davor Pečar, Skupina STIK). – Fig. 3 (photo: D. Pečar). – Fig. 5; 6 (photo: Tomaž Lauko, 
NMS). – Fig. 4 (drawing: Ida Murgelj, NMS). – Fig. 7 (photo: Karla Kofol, Tolminski muzej). – Pl. 1–2; 6–7; 8: 1–3,5; 
9–15 (drawings: I. Murgelj). – Pl. 3–5 (drawings: Manca Omahen). – Pl. 8: 4 (drawing: Jerica Brečić). – App. 1 (drawing: 
I. Murgelj).
Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa Raziskave arheološke dediščine (P6-0283), ki ga je sofinancirala Javna 
agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
The authors acknowledge the financial support from the Slovenian Research Agency (as a part of the P6-0283 research 
programme).   
569Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
T. 1: Gradec pri Krnu. Grob 1/2020. Vse železo. M. = 1:3.
Pl. 1: Gradec near Krn. Grave 1/2020. All iron. Scale = 1:3.
570 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
T. 2: Gradec pri Krnu. Grob 1/2020. Vse železo. M. = 1:2.
Pl. 2: Gradec near Krn. Grave 1/2020. All iron. Scale = 1:2.
571Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
T. 3: Gradec pri Krnu. Zbirka Golja. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 3: Gradec near Krn. Golja Collection. All bronze. Scale = 1:2.
572 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
T. 4: Gradec pri Krnu. Zbirka Golja. Vse bron. M. = 1:2.
Pl. 4: Gradec near Krn. Golja Collection. All bronze. Scale = 1:2.
573Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
T. 5: Gradec pri Krnu. Zbirka Golja. 8 železo; ostalo bron. M. = 1:2.
Pl. 5: Gradec near Krn. Golja Collection.8 iron; rest bronze. Scale = 1:2.
574 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
T. 6: Gradec pri Krnu. Zbirka Golja. Vse steklo. M. = 1:2.
Pl. 6: Gradec near Krn. Golja Collection. All glass. Scale = 1:2.
575Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
T. 7: Gradec pri Krnu. Zbirka Golja. Vse steklo. M. = 1:2.
Pl. 7: Gradec near Krn. Golja Collection. All glass. Scale = 1:2.
576 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
T. 8: Gradec pri Krnu. Zbirka Golja [1: glej še pril. 1]. 3 železo; ostalo bron. M. = 1:3.
Pl. 8: Gradec near Krn. Golja Collection [1: see App. 1]. 3 iron; rest bronze. Scale = 1:3.
577Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
T. 9: Gradec pri Krnu. Zbirka Golja. Bron in železo. M. = 1:3.
Pl. 9: Gradec near Krn. Golja Collection. Bronze and Iron. Scale = 1:3.
578 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
T. 10: Gradec pri Krnu. Zbirka Golja. Vse železo. M. = 1:2.
Pl. 10: Gradec near Krn. Golja Collection. All iron. Scale = 1:2.
579Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
T. 11: Gradec pri Krnu. Zbirka Golja. Vse železo. M. = 1:2.
Pl. 11: Gradec near Krn. Golja Collection. All iron. Scale = 1:2.
580 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
T. 12: Gradec pri Krnu. Zbirka Golja. Vse železo. M. = 1:2.
Pl. 12: Gradec near Krn. Golja Collection. All iron. Scale = 1:2.
581Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
T. 13: Gradec pri Krnu. Zbirka Golja. Vse železo. M. = 1:2.
Pl. 13: Gradec near Krn. Golja Collection. All iron. Scale = 1:2.
582 Boštjan LAHARNAR, Miha MLINAR
T. 14: Gradec pri Krnu. Zbirka Golja. Vse železo. M. = 1:2.
Pl. 14: Gradec near Krn. Golja Collection. All iron. Scale = 1:2.
583Železnodobno grobišče na Gradcu pri Krnu
T. 15: Gradec pri Krnu. Zbirka Golja. Vse železo. M. = 1:2.
Pl. 15: Gradec near Krn. Golja Collection. All iron. Scale = 1:2.