Štajerski TEDNIK Podravje Kidričevo z Upokojenci tehtajo, ali dati 2,6 evra za članarino ali za kruh Močno spominja na princeso Diano Od 24. COLOR CMYK stran 1 Aktualno Ptuj z Večine Ptujčanov ne zanima, kako bo porabljenih 175.000 evrov  Stran 2 Ptuj, petek, k 24 24. jjunija ij 2022 petek, 24. 6. 2022  Stran 3 LLetnik t ik LXXV z št št. 48 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Spodnje Podravje z Edini v državi brez nove koncesije za regionalne in glavne ceste 6. TV-spored 6. 23. JUNIJ 2022 št. 25 SPORED do 30. 2022 Hermes GP se je na odločitev vlade pritožil NEJC ŠMIT »Ko jaz vstopim nekaj zgodi« Dean Martin in Jerry Lewis Resnica o enem izmed najbolj priljubljenih dvojic vseh časov Če kje, potem se mora zatakniti prav na Ptuju. DRSI je namreč že sklenila pogodbe z vzdrževalci cest za vsa koncesijska območja po celotni državi, razen za ptujsko-ormoško regijo, za katero bo vlada razpis ponovila. Več na strani 3. Danes priloga Aktualno Ptuj z Kaj bodo na strehi glasbene šole lahko sanirali za 15.000 evrov?  Stran 2 Kmetijstvo Slovenija z Kmetje vladi predlagajo odkup vse slovenske pšenice  Stran 5  Stran 6 Ljudje in dogodki Ptuj z Sončki prvič na Poli maratonu petkova izdaja  Stran 11 Foto: ČG Stranpoti zelene energije z Občinske uprave z Kam s 70 milijoni ton fotovoltaičnih odpadkov? Največ zaposlenih na število prebivalcev v Trnovski vasi  Strani 6 in 7 IKE Ob sklenittvi naročniškega razmerja boste lahko vse po oletne sob bote, do 27. avgusta, brezplačno uživali na morju! Večč v no Ve n tr t an a jost jo ostti ča časo s piisa. sa a.  Strani 6 in 7 www.te www t dni dnik.s k.sii k.s Politika Ptuj z Bo Voda sploh imenovan za novega direktorja bolnišnice? Simonov zaliv Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 24. 6. 2022 Aktualno 2 stran 2 petek z 24. junija 2022 Ptuj z Ostrešja glasbene šole ne bodo urejali Podravje z Srečanje Sindikata upokojencev Slovenije na Ptujskem Krpanje lukenj za kupovanje časa Številni tehtajo, ali dati 2,6 evra za članarino ali za kruh Za sanacijo strehe Glasbene šole Karol Pahor je ptujska občina v letošnjem proračunu zagotovila 150.000 evrov. Presenetljivo je, da so ta sredstva z rebalansom ukinili, saj naložbe v načrtovanem obsegu ne bodo izvedli, kljub temu da bi bila potrebna. Na pomisleke nekaterih svetnikov je županja Nuška Gajšek odgovorila, da se bodo lotili le nujnih vzdrževalnih del, za kar naj bi potrebovali le desetino tega zneska. Tako naj bi si 'kupili' nekaj časa. Županja je na zadnji seji odgovarjala tudi na očitke, da se četrtne skupnosti ne razvijajo enakomerno, pač pa po političnih barvah. »Žalostno je, da v državi, ki ni revna, tisti, ki dela 40 let, ne dobi pokojnine niti v višini praga revščine,« je dejala predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Francka Ćetković. V številkah to predstavlja pokojnino v višini 653 evrov, medtem ko je prag revščine izračunan pri dohodku 770 evrov mesečno. Sindikat upokojencev tako vladi predlaga zvišanje zagotovljene pokojnine na vsaj 700 evrov ter druge ukrepe, ki bodo upokojencem pomagali preživeti draginjo. »Še vedno smo priča nerazumevanju in nespoštljivemu odnosu do starejše generacije, ki je s svojim delom in odrekanjem prispevala k razvoju države. Nekaj je hudo narobe, da morajo starejši ob upokojitvi še občasno delati, da pokrijejo osnovne življenjske stroške, in to v državi, ki ima v ustavi zapisano, da gre za socialno in pravično državo,« je opozorila Ćetkovićeva. Zato od nove vlade pričakujejo odločitev o dodatni uskladitvi po- kojnin. Lani so namreč poslanci potrdili zvišanje pokojnin zgolj za 2,5 %, čeprav bi jih morali po sistemskem zakonu za 3,5 %. Sindikat upokojencev vladi tudi predlaga, naj zagotovljena pokojnina znaša najmanj 700 evrov, od 1. januarja naslednje leto pa naj bo najmanj enaka pragu revščine. Predlagajo tudi ureditev vdovskih pokojnin, in sicer tako, da se po smrti zakonca oz. partnerja ovdovelemu življenjski standard ne bo bistveno poslabšal. Upokojencem je za preživetje pomemben vsak cent Vseslovenskega srečanja članov sindikata upokojencev so se udeležili tudi člani ptujskega območnega odbora. Predsednica Danica Novak je izpostavila, da si starejši v Podravju želijo ureditve dolgotrajne oskrbe starejših. »Za to se borimo že več kot 15 let. Zakon je bil sicer sprejet, vendar po naši oceni zakon brez zagotovljene finančne podpore ne pomeni veliko. Vsak starejši si želi čim dlje ostati doma, vendar pa žal to pogosto ni mogoče in tako je marsikateri starejši v bloku z več nadstropji in brez dvigala odrezan od sveta.« Ptujska območna izpostava sindikata šteje 59 članov. »Ves čas iščemo nove člane, vendar si vsak preračuna, ali bo denar dal za članarino ali si bo raje kaj kupil. Članarina znaša 0,4 % pokojnine mesečno, kar pri najnižji zagotovljeni pokojnini znese le dobra 2,5 evra. To pomeni, da je nekaterim upokojencem pomemben ne le vsak evro, temveč tudi vsak cent za preživetje.« Ob tem si Novakova želi, da bi imeli župani in županje večji posluh za starejše. »Organizirali smo več okroglih miz, vendar je bila udeležba izjemno skromna. Lokalne skupnosti se premalo zanimajo za starejše, za njihove stiske in potrebe.« Foto: ČG Zaenkrat bodo streho, ki bi sicer bila potrebna zamenjave, le krpali, saj denarja za to investicijo v rebalansu proračuna za letos ni (več). »Kar nekaj zadev ni in ne bo izvedenih. Materialni stroški so se pri javnih zavodih povečali, medtem ko ste pri četrtnih skupnostih to pozabili upoštevati. Že pet let, če ne še več, se četrtne skupnosti komaj prebijamo z dodeljenim denarjem, kljub temu, da so se povišali vsi stroški. Zavedamo se, da so sredstva omejena, in skušamo te zadeve pokriti, a dejstvo je, da se nekatere četrtne skupnosti razvijajo bolj, druge manj. Ponekod so deležni velikih vlaganj, nekateri pa dobijo drobtinice,« je bil pri predlogu rebalansa proračuna za letošnje leto kritičen svetnik Milan Klemenc. Po njegovem mnenju vlaganja sledijo političnim barvam in željam: »Mene to 'preklemansko' moti, ker to ni prav, nasprotujem takšnemu predlogu rebalansa, kot ga imamo na mizah.« Njegove navedbe je županja kategorično zavrnila in zatrdila, da se trudijo enakomerno razvijati vse četrti v občini. Ker so se v preteklosti nekatere slabše razvijale od drugih, naj bi v tem mandatu skrbeli prav za razvoj teh. O oškrbljeni sanaciji strehe glasbene šole Velike prostorske težave, s katerimi se srečuje Glasbena šola Karol Pahor, so se v zadnjih mesecih le še stopnjevale. Prav zato toliko bolj preseneča odločitev občine, da ukine sredstva, ki jih je načrtovala za obnovo ostrešja stavbe na Dravski ulici. Takšna odločitev je pri Klemencu in njegovem svetniškem kolegu Janezu Rožmarinu vzbudila dvome: »Črtali ste postavke, kjer vam je to pač ugajalo, na drugi strani pa dodajali sredstva za druge zadeve. Vem, da ste za začasno rešitev našli prostore na Osojnikovi, a tudi za stavbo na Dravski bo treba poskrbeti!« Meni tudi, da bi si morali bolj prizadevati, da bi država pravico do upravljanja z objektom na naslovu Vičava 1, v katerem še vedno deluje glasbena šola, prenesla na občino. Županja je zatrdila, da občini niso ponudili možnosti za odkup tega objekta, in opozorila, da to ni zgolj problem MO Ptuj, pač pa vseh soustanoviteljic glasbene šole. Tudi ko bo največja glasbena šola v regiji dobila nove prostore, za kar bodo potrebovali vsaj pet let, bo stavba na Dravski še vedno potrebna sanacije, saj si najbrž nihče ne želi, da bo to nova propadajoča škrbina v mestnem jedru. Dženana Kmetec »Nič o nas brez nas« Foto: MV Predsednica Območnega odbora SUS Ptuj Danica Novak Za ublažitev posledic draginje med starejšimi v sindikatu od vlade pričakujejo spremembo zakonodaje, ki bi določala, da bodo do varstvenega dodatka ponovno upravičeni vsi upokojenci in Spodnje Podravje z Predvolilne plakate je bilo treba odstraniti do 9. maja Kjer ni tožnika, ni sodnika Čeprav je od parlamentarnih volitev minilo že skoraj dva meseca, bile so 24. aprila, nas marsikje ob poti še vedno spremljajo obrazi kandidatov za državni zbor. Pa čeprav Zakon o volilni in referendumski kampanji povsem jasno določa, da morajo organizatorji volilne kampanje najpozneje v 15 dneh po volitvah odstraniti vse svoje plakate in druge oglaševalske vsebine s plakatnih mest. Če tega ne storijo, nastopijo inšpekcijske ali redarske službe lokalnih skupnosti, ki lahko odredijo odstranitev plakatov na stroške politične stranke, po potrebi pa jih kaznujejo tudi z globo. Kazen za organizatorja volilne kampanje znaša od 700 do 2.500 evrov, za odgovorno osebo pa od 150 do 400 evrov. Pritožba zoper odločbo o odstranitvi plakatov ne zadrži njene izvršitve. Redarstvo ni obravnavalo kršitev Roberta Brkića, vodjo medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave Spodnjega Podravja, smo vprašali, koliko primerov nespoštovanja zakonskih določil so obravnavali. »Nobenega,« je priznal. »Videl sem sicer jumbo plakat Povežimo Slovenijo na Mariborski cesti na Ptuju, pravijo, da s kandidati Nove Slovenije še vedno stoji ob podravski avtocesti, a nismo ukrepali. Drži, da je ta nadzor po Zakonu o volilni in referendumski kampanji v naši pristojnosti, vendar, zanimivo, te aktivnosti niso predvidene v Zakonu o občinskem redarstvu.« Ali to pomeni, da omenjena zakona med seboj nista usklajena Kaj bodo sploh lahko sanirali za 15.000 evrov Odločitev, da se v letošnjem letu ne lotijo sanacije ostrešja objekta na Dravski 11, je Gajškova utemeljila s podatkom, da so imeli na voljo stare izračune, zato so naročili novo oceno stanja. Iz te naj bi izhajalo, da bi po zamenjavi tramov streha 'zdržala' vsaj še pet let, ko naj bi končno imeli nove šolske prostore. Ker so cene v gradbeništvu podivjale in bi vrednost del skoraj zagotovo presegla prvotno zagotovljena sredstva v proračunu, so se odločili, da bodo izvedli le vzdrževalna dela. Za to naj bi zadostovalo 15.000 evrov. »Kupili smo si nekaj časa, dokler se prostorski problemi šole ne uredijo v celoti,« je priznala županja. Kaj bodo dejansko lahko pri teh cenah sanirali na propadajoči strehi stare stavbe, pa niso natančno pojasnili. Kakšen tram ali morda strešnik, kaj več pa že težko. upokojenke, ne glede na starost. Predvsem pa si starejši želijo, da bo nova vlada oživila socialni dialog in da bo pri reševanju problematike starejših spoštovala moto sindikata upokojencev: »Nič o nas brez nas!« Mojca Vtič Foto: ČG Predvolilni jumbo plakat na podravski avtocesti, ki bi ga politična stranka morala odstraniti že v dveh tednih po volitvah. oziroma da se celo izključujeta? Kateri zakon je nad drugim?! MJU: »To je naloga redarjev ali inšpektorjev!« Po odgovore smo se odpravili na Ministrstvo RS za javno upravo, kjer so ponovili, da je za nadzor nad kršitvami Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) glede odstranjevanja volilnih plakatov pristojna inšpekcija lokalne skupnosti ali redarska služba lokalne skupnosti. »Gre torej za posebno nalogo oziroma pristojnost inšpekcije ali redarske službe lokalne skupnosti po 11. členu ZVRK ne glede na Zakon o občinskem redarstvu. Glede na predstavljeno ureditev je torej primarna dolžnost odstranitve plakatov na organizatorjih volilne kampanje, nedvomno pa to po ZVRK lahko odredi na stroške organizatorja občinska inšpekcija ali redarstvo. V konkretnem primeru medobčinsko redarstvo ni obravnavalo tovrstnih kršitev najbrž zato, ker ni prejelo nobene prijave.« Kjer ni tožnika, torej ni sodnika, bi lahko zaključili, neodstranjene volilne plakate pa bo sčasoma spral dež oziroma jih bodo prelepili novi najemniki oglasnih prostorov. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 24. junija 2022 3 Spodnje Podravje z Edini v državi brez nove koncesije za regionalne in glavne ceste Hermes GP se je na odločitev vlade pritožil Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je lani jeseni razpisala koncesije za 10-letno obdobje vzdrževanja državnih cest, ki so razdeljene na devet koncesijskih območij. Za vsako območje je izvajalca iskala posebej. Koncesionarji, ki vzdržujejo državno prometno omrežje, so običajno tudi največja regijska gradbena podjetja. V Spodnjem Podravju je koncesionar Cestno podjetje Ptuj (CPP). Če kje, potem se mora zatakniti prav na Ptuju. DRSI je namreč že sklenila pogodbe z vzdrževalci cest za vsa koncesijska območja po celotni državi, razen za ptujsko-ormoško regijo. Kot smo poročali, sta se na razpis prijavila dva ponudnika: CPP in konzorcij treh podjetij (Javne službe - JS Ptuj, Hermes GP in Komunala Slovenske gorice). Ponudba CPP je bila 5 milijonov evrov višja od ponudbe konkurenčnih podjetij, povezanih v konzorcij. Vrednost CPP-jeve ponudbe je bila 43, vrednost ponudbe konzorcija pa 38 milijonov evrov. Da je CPP-ju pri njegovem dolgoletnem poslu, ki zagotavlja stabilen in lep vir prihodka, stopila v zelje konkurenca, je med ptujsko politično, poslovno in gradbeno elito sprožilo kar nekaj debat. Govorilo se je celo o gradbeni vojni, ki da vihra med konkurenco. In vse to je pripeljalo še do ene zapletene situacije, ki smo ji priča samo na Ptuju in nikjer drugje v državi. Ptuj je pač po marsičem unikaten, tudi po številnih zapletih. Novi pravno-poslovni klobčič se pravkar navija okoli neoddaje koncesije za državne ceste. Podjetje Hermes GP se Za državne ceste 800 milijonov evrov Slovenija bo v prihodnjem desetletju za vzdrževanje državnih cest namenila okoli 800 milijonov evrov. Vrednost že sklenjenih pogodb je dobrih 750 milijonov evrov. Za Spodnjepodravsko regijo se vrednost ponudb giblje okoli 40 milijonov evrov. Od okvirno 800 milijonov evrov koncesijskega denarja ga bo približno četrtino (197 milijonov) prejela Gorenjska gradbena družba, ki je bila kot koncesionar izbrana za dve območji: Ljubljano z okolico ter Gorenjsko regijo. je kot član konzorcija na odločitev vlade, da ne izbere nobenega ponudnika in razpis ponovi, pritožilo. Ponudbi padli pri kadrovskih zmogljivostih Na DRSI so povedali, da je vlada na seji 30. maja odločila, da se za koncesijsko območje 9 ne izbere nobenega izmed dveh prijavljenih ponudnikov (CPP in konzorcij), razpis pa bodo v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju ponovili. Vlada je tista, ki odloči o oddaji posla, medtem ko razpisni postopek za izbiro koncesionarjev vodi DRSI, ki sklene tudi koncesijske po- godbe. Zakaj se je vlada odločila, kot se je, so na DRSI pojasnili: »Za koncesijsko območje 9 sta bili oddani dve ponudbi, ki ne izpolnjujeta zahtev iz razpisne dokumentacije, in sicer niso izpolnjene zahteve glede kadrovskih zmogljivosti, kot so predpisane v prilogi koncesijskega akta. Ponudbi sta bili zavrnjeni kot nedopustni.« Prijavljeni izvajalci odločitev ne komentirajo Ali bo država razpis ponovila, bo odločala revizija. Podjetje Hermes Foto: ČG Ptujsko-ormoško območje kot najmanjše v državi je edino, kjer vlada in DRSI novega koncesionarja za vzdrževanje državnih prometnic še nista izbrali. Za vseh ostalih osem koncesijskih območij je DRSI z izbranimi izvajalci že sklenila nove 10-letne koncesijske pogodbe. GP, ki je del konzorcija, je na odločitev vlade, da se delo ne odda, razpis pa ponovi, 14. junija vložilo revizijski zahtevek. Zakaj so se tako odločili, v podjetju ne želijo deliti z javnostjo. Povedali so, da zadeve ne komentirajo. Še preden je GP Hermes vložilo zahtevo za revizi- jo, smo nosilca obeh ponudb, CPP in JS Ptuj, zaprosili za komentar o odločitvi vlade, da se razpis ponovi. Oboji so bili z odgovori skromni. Iz podjetja JS Ptuj so sporočili, da odločitev še preučujejo in v tej fazi ne morejo komentirati ničesar. Podobno je povedal tudi izvršni di- Komu koncesije za 10-letno vzdrževanje državnih cest Vrednost pogodbe (mio €) Dolenjska CGP Novo mesto 132,5 Ljubljana Gorenjska gradbena družba 121,8 Savinjska - Celje VOC Celje 96,5 Podravska (MB) in Koroška Pomgrad CP, CPP in VOC Celje 95,8 Goriška Kolektor CPG 92,2 Primorska Cestno podjetje Koper 80,5 Gorenjska Gorenjska gradbena družba 74,9 Pomurje Pomgrad CP 58,3 Spodnje Podravje Vrednost ponudbe (mio €) Konzorcij JS Ptuj in partnerja 38 Cestno podjetje Ptuj 43 Regija Koncesionar Vir: DRSI Foto: ČG Vlada je v odločitvi v zvezi s koncesijo za Spodnje Podravje navedla, da noben od prijavljenih ponudnikov ne izpolnjuje zahtevanih kadrovskih pogojev. Zato koncesionarja niso izbrali, razpis bi ponovili. Ali bo določitev vlade obveljala, bo odvisno od rezultata revizije. rektor CPP Boris Medved: »Politika družbe ne dovoljuje komentarjev odločb državnih organov. Naša poslovna praksa je, da projektov in poslov, ki jih nismo pridobili ne komentiramo.« CPP-ju koncesijsko pogodobo začasno podaljšali Medtem ko je do nove koncesije glede na aktualno dogajanje verjetno še dolga pot, je DRSI že spomladi s CPP sklenila aneks o podaljšanju obstoječega koncesijskega razmerja. 15. marca se je dosedanja sedemletna pogodba iztekla, po navedbi DRSI jo je možno podaljšati za največ dve leti: »V skladu z uredbo službo rednega vzdrževanja državnih cest izvaja dosedanji koncesionar pod pogoji obstoječega koncesijskega razmerja, in sicer do podelitve nove koncesije, vendar največ dve leti.« Mojca Zemljarič Ptuj z Letos katastrofalno slaba udeležba na glasovanju o participativnem proračunu Velike večine Ptujčanov ne zanima, kako bo porabljenih 175.000 evrov Drugič zapovrstjo so občani Ptuja dobili priložnost, da del občinskega denarja razporedijo po svoje. To možnost je izkoristilo zelo malo posameznikov. Glasovanja se je namreč udeležilo skoraj pol manj občanov kot lani, le 366, kar predstavlja 1,8 % vseh upravičencev. Izglasovani projekti po četrtnih skupnostih: • ureditev skate parka Ptuj (Ljudski vrt), • javno dostopni avtomatski defibrilator – AED pri Domu krajanov Turnišče, • ozelenitev starega mestnega jedra, • športni park »Pri Roku«, • dnevni medgeneracijski, kulturno-rekreacijski center pri Domu krajanov Rogoznica, • motorični park ob večnamenski dvorani v Spuhlji, • delavnice recikliranja tekstila in šiviljski tečaj (Spuhlja), • družabni prostor – namizni tenis, šah, rusko kegljišče (Grajena), • hitra polnilnica za električna vozila pri Domu krajanov Bratje Reš. Mladi so izbrali tri projekte: • športne igre ptujske mladine, • organizacija turnirja v odbojki na mivki, • podjetniške delavnice za mlade. Projekti, ki jih bodo izvajali v naslednjem letu, so izbrani in zelo zgovorno kažejo, česa si tisti, ki so glasovali, želijo. Izbrani predlog kažejo, da si Ptujčani – tisti, ki so izkoristili pravico in oddali svoj glas za katerega od predlaganih projektov – želijo vlaganj v investicije, ki pomenijo izboljšanje pogojev za druženje. Za izvedbo izglasovanih projektov so letos v občinskem proračunu namenili 175.000 evrov, ki so jih razdelili štirim območjem (vsakemu so namenili 37.500 evrov), 25.000 evrov pa so dali posebni skupini mladih. V območjih, v katerih je več četrtnih skupnosti (ČS), so projekte najprej razdelili po številu prejetih Foto: ČG Izbranih je bilo 12 projektov, ki bodo realizirani v letu 2023, njihova vrednost je 175.000 evrov. glasov. Ker so investicije različno ovrednotene, se od skupnih sredstev najprej zagotovi delež za zmagovalni projekt območja. Če denar ostane, se izbere projekt naslednje četrtne skupnosti v območju (četudi ima manj glasov kot npr. drugouvrščeni iz iste ČS, kot je zmagovalni), s čimer se zagotovi možnost izglasovanja enega projekta za vsako skupnost. Glasovanje o prispelih predlogih je potekalo prejšnji teden. Svoje glasove je oddalo le 1,8 % oziroma 366 občanov (prejšnje leto 3,3 %), od tega 38 mladih. Največja udeležba je bila v ČS Breg - Turnišče, kjer je glasovalo 88 posameznikov, sledila je Grajena s 73 glasovi. Drugod je bil odziv še slabši, v ČS Center je denimo glasovalo le sedem posameznikov, v Jezeru šest. Kakorkoli, ta peščica občanov je izbrala 12 projektov, ki bodo realizirani v naslednjem letu. Uredili bodo nekaj športnih površin, ozelenili mestno jedro, postavili hitro polnilnico za električne avtomobile itd. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 4 Podravje 4 petek z 24. junija 2022 Kidričevo z 25. občinski praznik in 25 milijonov evrov investicij Snujejo razvojne priložnosti za gospodarstvo V občini Kidričevo te dni praznujejo 25. občinski praznik. Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih odlikovanj bo v nedeljo, 26. junija, ob 15. uri v športni dvorani. Občina Kidričevo je s približno 6.500 prebivalci, 14 naselji, urejeno prometno, komunalno in vzgojno-izobraževalno infrastrukturo ter dvema največjima regijskima podjetjema po indeksu razvitosti uvrščena med najboljše spodnjepodravske občine. V slovenskem merilu je na 25. mestu. Ugoden položaj na lestvici razvitosti nikakor ne pomeni, da so zaspali na lovorikah, temveč jih želja po napredku žene kar naprej. Občina letos gospodari z rekordnim proračunom v vrednosti 14 milijonov evrov, poleg tega pa je z naložbami v občini prisotna tudi država. Direkcija RS za infrastrukturo gradi obvoznico in železniško vozlišče na Pragerskem ter obnavlja glavno cesto proti Slovenski Bistrici, Direkcija RS za vode se je lotila ukrepov za varstvo pred poplavami na Polskavi, Eles gradi prenosni daljnovod in razdelilno transformatorsko postajo v Cirkovcah. Občina izvaja dva velika projekta, ki sta prav tako sofinancirana z državnimi in evropskimi sredstvi (poslovno-obrtna cona in kolesarske steze). »Vrednost del na odprtih gradbiščih v občini, državnih in občinskih, je okoli 25 milijonov evrov,« je dejal kidričevski župan Anton Leskovar in poudaril, da so uspešno gospodarjenje s finančnimi sredstvi in prodorne razvojne poti občine odraz dobrega dosedanjega dela. Uredili več cest in ponovno zagnali kotlovnico na lesno biomaso Poleg velikih infrastrukturnih projektov so v minulem obdobju obkljukali tudi več investicij lokalnega značaja. Obnovili so nekaj kilometrov občinskih cest, ki so večinoma dobile nov asfalt, po potrebi so jih razširili, urejali so tudi odvodnjavanje meteornih vod. V Kidričevem so za ogrevanje blokovskega naselja ponovno zagnali nekdanjo Revitalovo kurilnico s kotli na lesno biomaso in zgradili manjkajoči del vročevoda. Cilj, da Kidričevo postane mesto Županu Leskovarju, ekipi v ob- Foto: ČG Anton Leskovar občino Kidričevo vodi tretji mandat, župan je od leta 2010. činski upravi in občinskemu svetu ter drugim, ki se vključujejo v delo lokalne skupnosti, ne manjka idej za delo v prihodnosti. Pripravljeni so projekti za obnovo kanalizacije v Njivercah, v Lovrencu načrtujejo gradnjo vrtca, ureditev občinskega središča in kolesarskih stez, rodovitna polja Dravskega polja želijo opremiti z namakalnimi sistemi, od Kidričevega do Strnišča želijo zgraditi kolesarsko povezavo. Med državnimi projekti, ki se jih v prihodnje lahko nadejamo v kidričevski občini, so gradnja kolesarskih stez (odseka Kungota– Brunšvik in Starošince–Jablane), obnova pragerske obvoznice ter gradnja centra s skladiščem Civilne zaščite za vzhodni del Slovenije. Župan Leskovar je izdal sklep za začetek postopka priprave podrobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN) za intermodalni terminal v Talumovi industrijski coni. Eden od pomembnih načrtov dolgoročnega značaja pa je tudi preoblikovanje naselja Kidričevo v mesto, za kar so že izdelali podlago za urbanistično-arhitekturno zasnovo. Mojca Zemljarič Z aluminijem skupaj za zeleno prihodnost. ÂJXYNYPJTGUWF_SNPZ 4GÃNSJ0NIWNÃJ[T w www.talum.si Juršinci z Ob 160. obletnici rojstva Janeza Puha Evropsko srečanje in novi razstavni prostori V Juršincih je že vse pripravljeno na veliki dogodek, ki bo jutri, v soboto. Proslavili bodo 160. obletnico Puhovega rojstva in svečano odprli nove razstavne prostore. Na dogodku pričakujejo ljubitelje starodobnikov iz več držav Stare celine, pa tudi predstavnike vodstva avstrijske Magne. »Prirejamo evropsko srečanje Puhovih vozil, računamo na okoli 400 starodobnikov. Udeleženci srečanja bodo iz Francije, Belgije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Zbiratelj iz Avstrije bo pripeljal najstarejši Puhov motor na svetu z letnico 1903 in serijsko številko 20. Motor bo samo na ogled. Napovedan imamo obisk predstavnika upravnega odbora družbe Magna Graz, ki je, enako kot občina Juršinci, naš zvesti partner in podpornik. Predstavniki Magne se nam bodo pridružili, da skupaj počastimo 160. obletnico rojstva našega rojaka. Prav tako so sodelovali pri gradnji novih razstavnih prostorov,« je povedal predsednik Društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Vlado Slodnjak. Člani društva so ponosni na sodelovanje s Tehniškim muze- jem Sloveniji, od katerega so za obdobje leta dni prejeli nastarejši Puhov avtomobil v Sloveniji, izdelan med letoma 1914 in 1920. Puhov stoletnik bo naslednje obdobje na ogled v muzeju v Sakušaku, rojstnem kraju velikega izumitelja in tovarnarja, ki je pe- čat svojega dela pustil v širšem evropskem prostoru. »Razstava bo res nekaj posebnega, vanjo smo vključili veliko idej, ogromno ur prostovoljnega dela in tudi finančnih sredstev, pri čemer so nam pomagali donatorji ter prijatelji društva,« je dodal Slodnjak in povabil na prireditev, ki jo bodo začeli po 10. uri z zbiranjem udeležencev. Uradno odprtje novih razstavnih prostorov Puhovega muzeja bo ob 12. uri, uro kasneje bo sledilo druženje z zabavnim programom. MZ Foto: arhiv društva V Sakušaku bo v soboto velika mednarodna prireditev, s katero bodo počastili 160. obletnico rojstva rojaka Janeza Puha. Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika petek z 24. junija 2022 5 Gorišnica z Burna razprava zaradi barve strešne kritine in oblike strehe Občani bodo lahko imeli tudi enokapne strehe različnih barv Na zadnji seji gorišniškega sveta se je vnela precej burna razprava tik pred dokončnim sprejetjem občinskega prostorskega načrta (OPPN), ki so ga začeli pripravljati že pred šestimi leti. Njegovo izvedbo je prevzelo Geodetsko podjetje Celje oz. podizvajalec, podjetje Proplan, Ivanka Kraljić, s. p., iz Krškega. Po besedah svetnika Silva Soka bi moral biti takšen prostorski načrt sprejet v največ treh letih. Foto: FB/GM d.o.o. O enokapnih strehah Svetnik Borut Kolar je dejal, da je treba zaupati stroki, vendar nikakor ne razume, da bi prepovedali gradnjo enokapnih streh na tem območju, še posebej zato, ker ena taka stanovanjska hiša v neposredni bližini že stoji (čez cesto). »Kako bi pojasnili lastnikom gradbenih parcel na tem območju, da njihov sosed lahko ima enokapno streho, oni pa ne?« se je vprašal. Ob tem je nezanemarljivo tudi dejstvo, da naj bi bila izvedba enokapne strehe cenovno ugodnejša v primerjavi z drugimi. »Tisti, ki bi radi imeli enokapno streho, naj gradijo tam, kjer je to dovoljeno,« je bil nasvet Kraljićeve, ki je med svetniki povzročil precej slabe volje. Pojasnili so ji, da občani ne bodo hodili drugam samo zato, »ker si je nekdo to izmislil«. Območje urejanja OPPN Gorišnica – Sever 1 se sicer nahaja za hotelom Botra. Gre za površino, veliko osem hektarjev, kjer je že naselje, predvidena pa je tudi gradnja novih stanovanjskih in poslovnih objektov. Podjetje Proplan, Ivanka Kraljić, s. p., naj bi sicer do jeseni pripravilo še predlog OPNN za območje Gorišnica – Sever 2. »Krivda za to, da smo na OPPN čakali šest let, je predvsem na strani Ivanke Kraljić. Tako delo na terenu kot v pisarni je izvedla nekvalitetno, tudi dokumenti niso bili pripravljeni pravočasno,« je povedal Sok. Temu je Kraljićeva seveda oporekala in dala jasno vedeti, da je svoje delo izvedla strokovno in v skladu s časovnimi roki, kar lahko dokaže z natančno vodeno kronologija dela. Med vrsticami je zbranim sporočila, da so se postopki zavlekli predvsem zaradi številnih usklajevanj z občinsko upravo in svetniki. »Zahtevali ste, da sodelujete in pomagate, da se zadeve pomaknejo naprej. Če gre šest let na mojo ‚dušo‘, potem gre tudi na vašo,« je še dodala Kraljićeva. Sok je na to pristavil, da so delali v korist občanov, »vi pa ste nas pri tem ovirali«. Napetost med eno in drugo stranjo se je nato še stopnjevala, saj so imeli opozicijski svetniki ponovno več pripomb na pripravljen predlog. Kljub temu da je večini izmed njih Kraljićeva s strokovnega vidika nasprotovala, so bili izglasovani s pomočjo amandmajev. Foto: Ek Urbanistka Ivanka Kraljić zagovarja samo dve barvi strehe: sivo in rdečo. Kraljić: »Še ena oblika strehe je nesprejemljiva« Predlagane spremembe so se nanašale predvsem na obliko, barvo in naklon streh novogradenj. Če bi obveljal pripravljeni predlog OPPN, na omenjenem območju ne bi smeli graditi stanovanjskih objektov z enokapno streho, barva strešne kritine pa bi bila lahko samo rdeča ali siva. »Naša želja je, da se to popravi, zato predlagamo, da se v OPPN dodajo tudi enokapne strehe ter črna in rjava barva kritine,« je pojasnil Sok. Po besedah Kraljićeve bo to povzročilo zmešnjavo vseh vrst streh. »Še ena dodatna oblika strehe je z urbanističnega vidika nesprejemljiva, saj to pomeni popolnoma neurejeno sosesko. Zavedati se je treba, da se OPPN ne izdeluje zato, da bi se upoštevale vse želje krajanov in da bi vsak na tem območju gradil po svoje, ampak zato, da se nekatere stvari uredijo, poenotijo. Ne moremo dovoliti, da se gradi kar vse povprek,« je že vidno razburjena pojasnila Kraljićeva. Njena razlaga sicer ni prepričala petih opozicijskih svetnikov, ki so soglasno potrdili amandmaje in s tem dosegli, da so njihove pripombe v predlogu upoštevane. Poleg sive in rdeče tudi črna in rjava barva Svetnik Miran Černesl pa je bil kritičen predvsem glede barv strešnih kritin: »Nikogar ne želim omejevati, zdaj je svoboda. To, da dodamo še črno in rjavo barvo, pa res ni nič takega, saj nista ne kričeči, ne mavrični ali cirkusantski. Gre za popolnoma normalni barvi, ki sta v prostorskih aktih sosednjih občin.« Kraljićeva ni videla razloga, da bi dodali še kakšno barvo, saj je po njenih besedah temno siva skoraj črna barva: »Izbrali smo rdečo in sivo, to pa zato, ker prevladujeta Estera Korošec na terenu.« Slovenija, Podravje z Komisija za prodajo žit z zanimivim predlogom Slovenija z Doslej unovčenih za 3,85 milijona evrov digitalnih bonov Kmetje vladi predlagajo odkup vse slovenske pšenice Največ mladih po nakup v Big Bang Komisija za prodajo žit, ki je v sredo zasedala v Ljutomeru, za pšenico najvišje kakovosti A+, ki je bo malo, predlaga ceno 410 evrov za tono, za razred A 390 evrov na tono, za B2 in B1 370 in 350 evrov na tono, za krmno pšenico razreda C pa 330 evrov na tono. Vladi bo predlagala, da odkupi vso letošnjo slovensko pšenico in jo čez leto prodaja mlinarjem. Pred dobrim tednom so začeli veljati digitalni boni '22, ki jih lahko za zdaj uveljavljajo učenci zadnje triade osnovnih šol, dijaki in študentje pri nakupu računalniške opreme. Po najnovejših podatkih vladne službe za digitalno preobrazbo je v tem času bone unovčilo 27.621 posameznikov v skupni vrednosti 3,85 milijona evrov. Na sestanku komisije, ki jo sestavljajo pridelovalci, Sindikat kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica in Zadružna zveza Slovenije, so navzoči analizirali tudi stanje po Evropi, kjer vlada suša, zato so v številnih državah že pohiteli z žetvijo. Predlagajo ceno od 350 do 410 evrov na tono Podatki kažejo, da pšenice na stari celini ne bo toliko, kot so kazale prve napovedi, je povedal predsednik komisije Franc Küčan. Količina in kakvost pridelka bo povsod, tudi v Sloveniji, povprečna. Da bi pokrili stroške pridelave, bi morali kmetje za pšenico najnižje kakovosti, torej krmno pšenico razreda C, iztržiti 330 evrov za tono, za B2 350, za B1 370 evrov, za A 390 evrov na tono, za morebitno pšenico najvišje kakovosti A+ pa bi bila sprejemljiva cena 410 evrov za tono. Foto: ČG socialni razkorak. Višina bona je po prepričanju ministrice takšna, da socialno ogroženim ne bo omogočila nakupa opreme, ki jo potrebujejo, medtem ko bodo ostalim, ki opremo že imajo, omogočili nakup dragih pripomočkov, ki v nobenem pogledu ne bodo prispevali k dvigu digitalne pismenosti. Vse slovenske kupce pšenice bodo pozvali, naj se dogovarjajo z zbiratelji, torej zadrugami in drugimi, o pogojih, parametrih kakovosti in pogodbah. »Pojavljajo se že različni kupci, tudi iz tujine, kmetje pa bi želeli slovensko pšenico prodati slovenskim mlinarjem, zato jih pozivamo k dogovorom,« je dejal Küčan. Do bona manj kot odstotek starejših od 55 let Vlada naj odkupljeno pšenico čez leto prodaja mlinarjem Kot je še zatrdil, bodo slovenski pridelovalci letos pridelali 100.000 ton pšenice, primerne za prehrano. Zato bodo predlagali vladi, da sama odkupi vso letos pridelano slovensko pšenico in jo potem čez leto sama prodaja mlinarjem. »Če odkupovalci, mlinarji in vlada, ne bodo sledili našim predlogom cene in če se bodo pojavili tuji kupci, ki bodo pripravljeni plačati več, bomo tudi kmetje sledili načelom enotnega evropskega trga in prostega pretoka blaga ter bomo prodali tistemu, ki bo ugodnejši,« je še opozoril Küčan. Sta, Ur Foto: LM/M24 Po številu in znesku unovčitev bonov še naprej prevladuje trgovec Big Bang. Od začetka do srede so zabeležili 18.268 unovčitev v skupni vrednosti 2,09 milijona evrov. Sledijo trgovci Anni (3.058 unovčitev v vrednosti 402.522 evrov), Istyle (1.793 unovčitev v vrednosti 263.057 evrov), Harvey Norman (1.757 unovčitev v vrednosti 222.197 evrov) in Mimovrste (1.620 unovčitev v vrednosti 202.634 evrov). Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je bila sicer kritična do projekta digitalnih bonov v obliki, kakor si ga je zamislila pretekla vlada. Prepričana je, da digitalni bon ne bo prispeval k dvigu digitalne pismenosti in vključenosti, temveč bo povečal tako digitalni kot Po oceni Stojmenove Duh bo država za projekt porabila slabih 60 milijonov evrov, a bo ta denar namenjen predvsem financiranju v tujini narejene opreme. Po njenem mnenju je trenutni zakon, na podlagi katerega lahko mladi koristijo digitalne bone za nakup računalniške opreme, po opravljenem brezplačnem izobraževanju pa bodo na voljo tudi starejšim od 55 let, diskriminatoren. Zakon namreč zagotavlja denar za izvedbo tečajev le za 5.000 starejših. Vsi ostali bodo očitno ostali brez možnosti za vnovčitev digitalnega bona. Sta Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK Podravje 6 stran 6 petek z 24. junija 2022 Spodnje Podravje z Direktorici ptujske bolnišnice naslednji teden poteče mandat Bo Voda sploh imenovan za novega direktorja? Čez natanko šest dni se dosedanji direktorici ptujske bolnišnice Anici Užmah izteče štiriletni mandat. Čeprav je svet zavoda svoje delo opravil in izbral novega direktorja Aleksandra Vodo, se pri imenovanju zapleta. Ministrstvo za zdravje namreč še vedno ni podalo soglasja, ki je podlaga za imenovanje. Da zadeve ne bodo zaključene gladko, je bilo jasno takoj po zamenjavi vlade. Aleksander Voda naj bi predvidoma 1. julija nadomestil dosedanjo direktorico. A v minulem mesecu in pol so se politične karte pošteno premešale. Prejšnja vlada imenovanja Vode ni uvrstila na nobeno izmed zadnjih sej, to delo je prepustila novi vladajoči politični garnituri. Kakšno je stališče ministrstva za zdravje in ali bo s strani sveta zavoda izbrani kandidat dobil soglasje k imenovanju, smo preverjali že v začetku tega meseca. Zapisali so le, da se bo nova sestava ministrstva seznanila z zadevo. Tudi dva tedna pozneje so na Politika vedno nastavlja 'svoje' ljudi Konec marca letos je prejšnja vlada v sedemčlanskem svetu zavoda SB Ptuj imenovala svoje nove predstavnike. To so Danilo Lončarič (SDS), Nuša Vrabl Ferenčič (SDS), Peter Pribožič (NSi) in Dejan Dokl (SMC). MO Ptuj zastopa Miha Požgai (Lista Andreja Čuša), interese zaposlenih Jože Šimenko, ZZZS pa Ivan Tibaut. Takšna sestava naj bi obveljala naslednja štiri leta, tako dolgo namreč traja mandat. Zelo možno in verjetno pa je, da posamezni člani (predvsem predstavniki države) te funkcije ne bodo opravljali do izteka mandata. Zamenjave, ki sovpadajo s spremembo vladajoče politične garniture v svetih zavodov, so stalnica. V SB Ptuj smo bili takšnim politično motiviranim menjavam priča že velikokrat. novo poizvedovanje podali enak odgovor. Užmahova je tudi sama na pristojno ministrstvo naslovila vprašanje, kako bo delo teklo po četrtku, ko ji poteče mandat in bolnišnica ne bo imela direktorja. V primeru, da do izteka mandata ministrstvo ne bo podalo soglasja k imenovanju Vode, bo svet zavoda moral imenovati vršilca dolžnosti. Neuradno naj bi bila zelo verjetna možnost, da bodo razpis celo ponovili in ponovno izbirali najprimernejšega kandidata za vodenje ene večjih regijskih bolnišnic. Anonimka: to bi bilo politično imenovanje Kmalu po izbiri Vode, ki ga je večina članov pred kratkim formiranega sveta podprla, so se v javnosti pojavile anonimke. Pod te so se podpisali »zaposleni v ptujski bolnišnici«, ki si njegovega imenovanja ne želijo. »Tega sce- Foto: ČG Še vedno ni znano, ali bo nova vlada podala soglasje k imenovanju Aleksandra Vode za direktorja SB Ptuj. narija, da bi postal direktor Voda, si nismo predstavljali niti v najhujši nočni mori. Prav ta oseba, ki je pred slabim letom dni preko svojih političnih lovk skušala predčasno razrešiti aktualno direktorico Anico Užmah, je sedaj le zbrala dovolj političnih točk, da je uresničila svojo življenjsko željo – vladati v bolnišnici. Vladati in jo uničiti.« Očitki na njegov račun so zelo ostri. Med drugim mu anonimni pisci očitajo, da je bilo prav v času, ko je bil vodja projekta izgradnje urgentnega centra, ogromno napak, zaradi česar naj bi projekt zastal. Na navedene očitke se Voda za naš časopis ni želel odzvati, je pa že pred tem za enega izmed medijev povedal, da »če bi vedel, kakšen bo odziv na moj izbor, je vprašanje, ali bi kandidiral.« Med zaposlenimi naj bi sicer večinsko podporo uživala sedanja direktorica, a tudi njej so pred štirimi leti očitali, da je njeno imenovanje politično in da je na ta položaj priš- la s pomočjo stranke SMC. Očitno si je v tem mandatu prislužila naklonjenost precejšnjega števila zaposlenih; kot je slišati, predvsem s svojo strokovnostjo in dosežki. Zaenkrat so torej odprte še vse možnosti. Znano je le to, da še nič ni dokončno in da od četrtka naprej bolnišnica zelo verjetno ne bo imela direktorja s polnimi pooblastili. Kakorkoli obračamo, zadnjo besedo bo kot neštetokrat doslej odigrala politika. Dženana Kmetec Slov. gorice z Porast uporabnikov pomoči na domu Podravje z Pacienti nagradili dobro delo Lani za petino več oskrbovalnih ur Moj pediater je ptujski zdravnik Kmalu bosta minili dve leti, odkar socialne oskrbovalke Doma Danice Vogrinec iz Maribora v občinah lenarške upravne enote izvajajo pomoč na domu. Poleg šestih občin, ki spadajo pod UE Lenart: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica, delajo še v Miklavžu na Dravskem polju, Dupleku, Oplotnici in Makolah. »Pomoč se je v tem času kot podporna mreža za starega človeka v njegovem bivalnem okolju izkazala kot pomembna, saj bistveno prispeva k višji kakovosti življenja najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Takšna organizacija pomoči mora biti ažurna v odzivu na spremembe, kar se je pokazalo predvsem v zadnjem času, ko so potrebe po oskrbi pogosto nastale hipno in zahtevale skoraj urgentno vključitev novega uporabnika. Do takšnih situacij je velikokrat prihajalo zaradi hitrih odpustov ljudi iz bolnišnic v domače okolje, ki pa nanje ni bilo pripravljeno oziroma samo zanje ni zmoglo ali znalo poskrbeti,« pripoveduje direktor Marko Slavič. 11 oskrbovalk v povprečju poskrbelo za 82 uporabnikov na dan Lani se je povečalo število uporabnikov, ki so bili zaradi težjega poteka bolezenskih, velikokrat paliativnih stanj, vključeni v pomoč na domu, a bi zaradi svojega stanja potrebovali 24-urno oskrbo, torej domsko varstvo. »V občinah UE Lenart smo lani vključili 47 novih uporabnikov. Povprečna starost uporabnikov je 69,8 leta, več kot dve tretjini pa jih potrebuje pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.« Leta 2021 je bilo iz občin UE Lenart v storitev vključenih povprečno 82 uporabnikov oziroma 2,2 % populacije, konec leta pa 84. Z njimi je 11 socialnih oskrbovalk opravilo skoraj 13.400 ur neposrednega dela. Da bi sledili ciljem Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, bi moralo biti v različne oblike pomoči na domu vključenih 3,5 % populacije. »V omenjenih občinah pa, kot že rečeno, dosegamo le 2,2 %, kar pomeni, da bi morali namesto povprečnih 82 oskrbovati 132 uporabnikov. Cilju se najbolj približujemo v Sveti Ani, Svetem Juriju in Sveti Trojici, drugod še precej zaostajamo. Opozarjamo, da je zaradi vse večjih potreb upravičencev in staranja prebivalstva v občinah treba zagotoviti več denarja v občinskih proračunih in zaposliti več socialnih oskrbovalk. Prizadevali si bomo, da bodo pomoči na domu deležni najmanj trije odstotki prebivalcev iz UE Lenart, ki so starejši od 65 let,« sklene Slavič. Senka Dreu Pediater Jakob Zapušek je v ptujski bolnišnici zaposlen malo manj kot leto dni. V tem kratkem času je s svojo srčnostjo, zavzetostjo in strokovnostjo pokazal in dokazal, da mu je še kako mar za male paciente. Dober odnos med zdravniki in pacienti ter njihovimi svojci je zanj izjemno pomemben. To so prepoznali mnogi, ki jim je tako ali drugače pomagal, in ga izbrali za najboljšega pediatra leta 2022. Cena za uporabnike ostaja ista Ker se potrebe po pomoči na domu v občinah lenarške UE nenehno povečujejo, so župane občin seznanili z aktualnim položajem in se na srečanju maja lani dogovorili o zaposlitvi dveh oskrbovalk. Cena storitve za uporabnika znaša le 3,5 evra na uro. Polna ekonomska cena storitve je sicer 20,09 evra, vendar jo prav vse občine subvencionirajo v višini najmanj 82 %. Foto: SB Ptuj Jakob Zapušek Foto: Dreamstime Fotografija je simbolična V sklopu akcije Moj zdravnik 2022, ki jo je 26. zapovrstjo organizirala revija Viva, so podelili priznanja v 12 kategorijah. Med drugim izberejo tudi najboljšega pediatra; ta laskavi naziv si je letos prislužil Jakob Zapušek, dr. med., spec. pediatrije, ki je vrsto let delal v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, od lanskega poletja pa je zaposlen v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Na otroškem oddelku dela v pulmološko-alergološki, ultrazvočni in kardiološki ambulanti. Prav slednja je postala nova zdravstvena dejavnost, ki so jo v bolnišnici začeli izvajati z njegovim prihodom. Zapušek pravi, da je bila pediatrija ves čas študija njegova prva izbira, saj ga delo z otroki zelo veseli. Ključna se mu zdi dobra komunikacija s starši. Meni, da je treba njihovo zaskrbljenost razumeti in jim stvari pojasniti tako, da se znebijo strahu ter izognejo morebitnim nesporazumom. Letošnji »moj pediater« je po duši glasbenik, zaključil je srednjo glasbeno šolo, igra klavir, pel je v pevskih zborih in 20 let igral na orgle. V prostem času rad vrtnari, pri čemer mu pomaga tudi štiriletni sin. Ptujska bolnišnica se lahko pohvali s številnimi nazivi naj zdravnikov na različnih področjih, ki so jih pridobili njihovi zaposleni. Med njimi so Lidija Žitnik, Damijana Bosilj, Brigita Cvetko ... Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 7 Podravje petek z 24. junija 2022 7 Ormož z Tožba rešena v korist Zdravstvenega doma Sosednja vila v rokah zdravstvenega doma Zdravstveni dom Ormož je za sosednjo vilo na dražbi ponudil največ, 447.200 evrov, a so se nekdanji lastniki, sicer tudi sodelujoči na dražbi kot potencialni kupci, na odločitev sodišča pritožili. Tožba je rešena v korist zdravstvenega doma, je zatrdila direktorica Vlasta Zupanič Domajnko. V stavbo želijo umestiti center za duševno zdravje odraslih, ki bo s tem pridobil večje prostore. Kot smo poročali že pred časom, se v zdravstvenem domu, kljub temu da so pred manj kot štirimi leti izvedli 1,5-milijonsko širitev zgradbe, soočajo s prostorsko stisko. Število zaposlenih se je namreč od leta 2007 s 64 povečalo na kar 143. Razširili so številne dejavnosti in pridobili tudi vrsto novih programov. Za stanovanje 80.000 evrov Prostorsko stisko deloma rešu- jejo z nekdanjo stavbo CSD, kjer že delujeta razvojna ambulanta ter center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. ZD je že kupil zasebno stanovanje v mansardi omenjenega objekta. »Zagotoviti želimo bolj normalne pogoje za zaposlene in širiti center, ki sedaj deluje z minimalno ekipo. Z julijem dobimo novega specializanta pedopsihiatrije, potrebovali bomo tudi dodatnega psihologa, diplomirano medicinsko sestro,« je razložila direktorica Vlasta Zupanič Domajnko. Fizioterapijo bodo izvajali tudi pri Sv. Tomažu Po besedah direktorice Vlaste Zupanič Domajnko bodo pri Svetem Tomažu, in sicer v prostorih bivše splošne ambulante, izvajali tudi fizioterapevtske obravnave. Prostore bodoče fizioterapije, ki bodo poleg lekarne, že preurejajo: »Potreba je in skupaj z občino smo si za to že nekaj časa prizadevali.« Prav tako je ZD Ormož dobil polni tim ginekološkega dispanzerja (širitev za 0,20 tima), dosegli so še širitev splošne (za 0,12 tima) in referenčne ambulante. Za stanovanje so odšteli 80.000 evrov, pri čemer bo večji del, okoli 50.000 evrov, prispevala občina. Sledila bo preureditev prostorov za potrebe omenjenega centra, medtem ko v stavbo želijo umestiti še dvigalo. Direktorica načrtuje, da bodo prenovljene prostore lahko pričeli uporabljati še letos. Za več prostora Zaradi prostorske stiske se je zdravstveni dom že lansko leto odločil, da kupi lepo obnovljeno sosednjo vilo na Ptujski cesti 31, za katero so med vsemi dražitelji ponudili največ, 447.200 evrov. A se je zapletlo, saj so se lastniki, ki so prav tako dražili, pritožili. »Zadeva je bila razrešena v našo korist, saj je sodišče na drugi stopnji zavrnilo pritožbe bivšega lastnika, dolžnika in dražitelja ter potrdila sklep prve stopnje. Potem bodo sledili nadaljnji postopki glede ureditve prostorov. V stavbi nameravamo vzpostaviti center za duševno Foto: MH Vila, v kateri bodo vzpostavili center za duševno zdravje odraslih, morda pa bodo vanjo preselili še katero drugo dejavnost. zdravje odraslih, morebiti bi vanjo preselili tudi patronažno službo in skupnostno obravnavo, odvisno, koliko prostora bo na razpolago oz. kakšne bodo možnosti. V sedanji stavbi pa bi širili prostore za potrebe urgence, splošne medicine ter dejavnost dispanzerja za medicino dela, prometa in športa,« je pojasnila direktorica. Nenehne pritožbe Še vedno pa ni nič novega v zvezi z načrtovano ureditvijo parkirišča. Tudi tam se je zapletlo zaradi spora ob meji. »Minilo je že leto in pol, odkar smo pridobili gradbeno dovoljenje. Nasprotna stran pa je vložila tožbo zoper odločbo UE v zvezi z zdajo gradbenega dovoljenja.« Prav tako pa ni nobenih novosti v zvezi z načrtovanim nakupom še ene sosednje nepremičnine (na naslovu Ptujska 29), s katero bi rešili problematiko glede garažiranja vozil. »To ureja občina. Kolikor mi je znano, je lastnik pokazal interes, toda za zdaj še ni nobenega dogovora. Gre za dolgoročni načrt.« Monika Horvat Žetale, Podlehnik z Z znižanjem komunalnega prispevka vabijo investitorje Kar 70-odstotna oprostitev za kmetijstvo in turizem Svetniki občin Žetale in Podlehnik so na junijskih sejah govorili o odmeri komunalnega prispevka. V Žetalah so v drugem branju sprejeli odlok in sklenili, da graditelje nestanovanjskih kmetijskih stavb ter turističnih objektov oprostijo plačila komunalnega prispevka v višini 70 %. Enako so storili v Podlehniku, kjer želijo postati primerljivi z drugimi okoliškimi občinami. Pisali smo že, da je bila občina Žetale ena od šestih (med vsemi 212 slovenskimi občinami), ki svojim občanom ni zaračunavala plačila komunalnega prispevka. Zaradi spremembe Zakona o urejanju prostora so bili primorani sprejeti svoj odlok za odmero komunalnega prispevka, saj bi se v nasprotnem primeru ta obračunaval po državnem pravilniku, kar bi pomenilo višji strošek za novograditelje. Občina Žetale je pripravila odlok, svetniki pa so že v prvem branju predlagali olajšave, in sicer za gradnjo turističnih objektov in nestano- vanjskih kmetijskih stavb. Na junijski seji so v drugem branju odloka sklenili in potrdili, da bo olajšava za omenjene stavbe znašala kar 70 %. Z nizkim prispevkom upajo na več podjetniških novogradenj Za sprejetje olajšav pri odmeri komunalnega prispevka so se odločili tudi v Podlehniku, čeprav to pomeni, da se bo obseg denarja, ki ga občina prejme iz tega naslova in ga nameni za financiranje komunalne infrastrukture, skrčil. »Denar, ki smo ga prejeli od pobranega komunalnega prispevka, že sedaj ni zadoščal za pokritje investicij v komunalno in cestno infrastrukturo. Morda pa bomo z znižanjem komunalnega prispevka postali bolj privlačni za investitorje, novograditelje ali pa bomo kakšnega občana spodbudili, da razširi dejavnost,« je dejal župan Sebastian Toplak. Tako so v Podlehniku sklenili, da bodo komunalni prispevek za enostanovanjske in večstanovanjske stavbe znižali za 40 %, kar pomeni, Foto: Dreamstime/M24 Višina komunalnega prispevka za enostanovanjsko in nestanovanjsko stavbo Žetale 2 Podlehnik Majšperk Predlog Veljavni Enostanovanjske stavbe (gradbena parcela 500 m , neto tlorisna površina objekta 150 m2) 1.981 € 1.795 € 3.430 € 1.884 € Nestanovanjske kmetijske stavbe (gradbena parcela 1.000 m2, neto tlorisna površina objekta 300 m2) 897 € 1.795 € 7.010 € 1.884 € Vir: Občini Žetale in Podlehnik da bodo z novo višino komunalnega prispevka primerljivi z okoliškimi občinami. Tej logiki razmišljanja so sledili tudi na področju kmetijstva in turizma, kjer bodo graditelji plačali le 30 % komunalnega prispevka. »V zadnjih treh letih na področju turizma nismo imeli novogradnje, tako da iz tega naslova nismo pre- jeli niti evra. Nadejamo se, da bo nižji komunalni prispevek prepričal kakšnega domačina k razširitvi dejavnosti,« je k razpravi o višini oprostitve plačila dodal Toplak. Kaj to znižanje plačila komunalnega prispevka konkretno pomeni? Če bi se nekdo odločil na 1.000 m2 veliki gradbeni parceli postaviti 300 m2 veliko stavbo, ki bi služila turizmu, bi po starem odloku plačal 8.500 evrov komunalnega prispevka; sedaj je ta vrednost štirikrat nižja. Enako so svetniki sklenili tudi za industrijske in skladiščne stavbe, kjer se nadejajo, da bodo s 70-odstotno olajšavo k razširitvi dejavnosti spodbudili predvsem obrtnike in male podjetnike. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK petek z 24. junija 2022 V središču 8 stran 8 Spodnje Podravje, Slovenija z Bo čez desetletje odjeknila še ena ekološka bomba zaradi odpadnih panelov sončnih elektrarn? Izkoriščanje sonca se sliši romantično, a pušča za seboj Medtem ko se Slovenija že sedaj srečuje z nemalo težavami na področju odpadkov, spomnimo se samo primerov komunalnega blata, ki so ga nedovoljeno odlagali v naravi, se lahko zgodi še kakšna okoljska katastrofa. Kam z odsluženimi paneli sončnih elektrarn? Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je količina teh odpadkov v Sloveniji zaenkrat zelo majhna. A 25 let, kolikor naj bi bila njihova povprečna življenjska doba, se bo hitro obrnilo in naenkrat bomo priča grmadi odsluženih panelov. Bomo na to pripravljeni? Na okoljskem ministrstvu so pojasnili, da se odpadni paneli zbirajo v sklopu odpadne elektronske in električne opreme (OEEO), za katero so pooblaščena nekatera podjetja. Gre za sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). »Tako morajo proizvajalci zagotoviti in financirati ustrezno ravnanje z odpadki iz teh proizvodov. Trenutno je v Sloveniji pet skupnih načrtov ravnanja z OEEO. Nosilci načrtov so podjetja Zeos, Interseroh, Trigana, Slopak in Reci- kel. Navedena podjetja zagotavljajo ravnanje z odpadno elektronsko opremo skupaj s svojimi podizvajalci,« so povedali na MOP. V naslednjih 30 letih 70 milijonov ton fotovoltaičnih odpadkov Spletni portal Esvet.si navaja, da je v svetu do leta 2050 pričakovati okoli 70 milijonov ton fotovoltaič- nih odpadkov. Na navedeni spletni strani preberemo, da je v državah EU reciklaža panelov legalno zelo strogo urejena, vendar pa v tem trenutku zaradi manjše količine odsluženih panelov ni vzpostavljen konkreten potek odvoza odpadkov. »V Evropi je bilo leta 2019 nameščenih štiri milijone ton sončnih elektrarn. O trenutnem stanju glede količine odpadkov iz fotovoltaike v Sloveniji še ni podatkov. Zaradi življenjske dobe, ki jo imajo Foto: Sta/M24 Sončne elektrarne bi lahko v prihodnosti predstavljale veliko težavo – kam z odsluženimi paneli? Načeloma naj bi jih reciklirali, a so reciklažni obrati v Evropi šele v povojih. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Poletje je tu – tudi v Qcentru Ptuj 1DMYHËML QDNXSRYDOQL FHQWHU QD 3WXMX 4FHQWHU QD 3XKRYL MH Y PLQXOLK GQHK JRVWLO QDMEROMŕH PODGH SHYVNH WDOHQWH 9 SROðQDOX RVPH VH]RQH SURMHNWD 2WURFL SRMHMR VORYHQVNH SHVPL LQ VH YHVHOLMR VR QDVWRSLOL RVQRYQRŕROFL NL VR VL YVWRSQLFH ]D SROðQDOHSULERULOLQDQDVWRSLKYVWXGLX5DGLD3WXM4FHQWHUVHMHL]ND]DONRWRGOLËHQ JRVWLWHOM RWURFL VR VH QD RGUX VXSHU SRËXWLOL SUDY WDNR WXGL QMLKRYL VWDUŕL LQ GUXJL VSUHPOMHYDOFLNLVRXũLYDOLRESHWMXSULMHWQLKVORYHQVNLKPHORGLM V prodajalni Sinsay boste našli vse, kar potrebujete za modno in brezskrbno poletje: lahkotna ‹’‹•ƒƒ‘„Žƒ«‹Žƒœƒ’‘ŠƒŒ‘˜ƒŒ‡ ’‘ ‡•–‹Š —Ž‹ ƒŠ ƒŽ‹ ˜‡«‡”ni sprehod ob morju. V Sinsayu ŽƒŠ‘ ‹œ„‹”ƒ–‡ ‡† ”ƒœŽ‹«‹‹ ‘†‡Ž‹‘’ƒŽœƒ˜•‘†”—ā‹‘‹ ”ƒœŽ‹«‡’‘•–ƒ˜‡ǡ‘„–‡’ƒ„‘•te pred odhodom na morje pri njih našli še vse, kar bo polepšalo ’‘Ž‡āƒ˜ƒŒ‡ƒ’Žƒā‹Ǥ‡†•‡œ‘•ƒ œ‹āƒŒƒ ’”‹ƒæƒŒ‘ –—†‹ ‹œŒ‡mno ugodne cene. V prodajalni Pittarosso bodo poskrbeli za najbolj udobno ‘„—–‡˜ œƒ ˜•‡ ‰‡‡”ƒ ‹Œ‡Ǥ ~‡ŽŒƒ po svobodi in lahkotnosti se od”ƒāƒ–—†‹’”‹‹œ„‹”‹ƒŒ’”‹‡”‡Œæ‡ obutve za otroke. Otroški san†ƒŽ‹ •‘ ƒ ˜‘ŽŒ‘ ˜ ƒŒ”ƒœŽ‹«‡Œæ‹Š modelih in stilih, od športnih za ƒŒ„‘ŽŒ ƒ–‹˜‡ †‘ ŽƒāŒ‹Š ‹ „‘ŽŒ paneli – ta naj bi znašala 30 let – trenutno odpadke iz fotovoltaike predstavljajo le paneli, ki so poškodovani, ter moduli iz primerov uveljavljanja garancije. Za Slovenijo na tem področju velja Evropska direktiva o odpadni električni in elektronski opremi, ki predpisuje tako imenovano podaljšano odgovornost proizvajalca. Vendar se na drugi strani pojavljajo mnenja, da bi bilo prav zaradi sorazmerno dolge življenjske dobe panelov bolj smiselno uvesti prispevek, ki bi ga proizvajalec oziroma uvoznik ob uvozu plačal v sklad za razgradnjo,« podatke portala Energetika. net navaja Esvet.si in dodaja: »Proizvajalci fotovoltaičnih panelov poudarjajo, da je modul v osnovi odpadek, ki ga je v veliki meri možno predelati v kakovostne materiale oziroma komponente, med njimi aluminij, steklo, baker in silicij.« Po navedbi Ministrstva RS za okolje in prostor predelava odpadnih panelov sončnih drugim v Franciji in Belgiji. Podrobnejših podatkov o teh obratih ministrstvo nima. kot denimo računalnikov in telekomunikacijske opreme (14 %) ali malih gospodinjskih aparatov (10 %). Delež odpadnih panelov V Sloveniji bodo že danes ni tako majhen količine odpadnih Po podatkih Evropskega par- modulov začele rasti po lamenta so e-odpadki najhitreje rastoča skupina odpadkov v EU; letu 2025 med njimi je največji delež, dobra polovica, velikih gospodinjskih aparatov. Potrošniška oprema in fotovoltaični paneli predstavljajo 15 % vseh e-odpadkov, zbranih v Evropi (Eurostat, 2020). Zberejo jih več Kaj kažejo podatki ter napovedi za Slovenijo? »Glede na dolgo življenjsko dobo je trenutno zbrana količina odpadnih modulov zelo majhna. V Sloveniji se je razcvet fotovoltaičnih modulov začel po letu 2010. Zaradi njihove dolge življenjske dobe vsaj pred obdobjem 2025–2030 ni pričakovati večjih odpadnih količin. Takrat zagotovo lahko pričakujemo sistemsko ločeno zbiranje teh odpadkov. To omogoča večjo učinkovitost in večje stopnje zbiranja, je stroškovno učinkovitejše in poveča možnosti za ponovno uporabo čim več materialov, uporabljenih v modulih, v primerjavi z zbiranjem ostale e-opreme. Prav zaradi specifičnosti teh proizvodov in odpadkov je mogoče pričakovati uveljavitev Podravje z Največ zaposlenih na število prebivalcev v Trnovski vasi, najmanj v Kidričevem Zakona, ki bi omejil zaposlovanje Slovenske občine naj bi po oceni Ministrstva za javno upravo v občinskih upravah zaposlovale 5.721 oseb. Najmanj zaposlenih oseb, le ena, je na Občini Kobilje, največ seveda v MO Ljubljana, kjer je na plačilni listi 569 oseb. Preverili smo, koliko zaposlenih imajo in koliko denarja namenjajo za plače v občinah Videm, Kidričevo in Majšperk, ki sodijo med največje občine, ki so bile nekdaj del skupne občine Ptuj. modnih za otroke z uglajenim okusom. V Pittarossu boste našli številne modele otroških sandalov po zelo ugodnih cenah, vendar z vedno zagotovljeno kakovostjo. ƒā‡•‡‘††‡Ž—•‡˜ƒ„‘ ‘†’”Ž ‡•‘«‡ •˜‡– •ƒ†ƒŽ‘˜ǡ ‹ •‘ •‹„‘Ž ā‡•–˜‡‘•–‹Ǥ Sandali s petami, trakovi ali z ‡Žƒ•–‹«‹‹ –”ƒ‘˜‹ ˜ƒ• „‘†‘ •’”‡ŽŒƒŽ‹ ‘„ ‡•Ž—œ‹˜‹Š ˜‡«‡rih, pa tudi ob dolgih poletnih popoldnevih. Premorejo vse: od najenostavnejših in najbolj udobnih z vstavljenim mehkim ˜Ž‘ā‘ǡ ‘•‘˜‹‹ Ž‹‹Œƒ‹ ‹ materiali do najbolj dragocenih ‹’”‡ƤŒ‡‹Šǡ‘–•‘•ƒ†ƒŽ‹œ„‹•‡”«‹ǡ œƒ‘˜‹ ƒ‹ ‹ ‘”ƒ•‹‹ veriā‹ ƒ‹. Tudi moški sandali so v poletni sezoni zaradi svojega udobja in •˜‡ā‹‡ ‡’‘‰”‡æŽŒ‹˜‹Ǥ œ„‹”ƒ–‡ ŽƒŠ‘ ‡† ƒ–‹ƒ«‹ǡ Œƒ’‘ƒ‹ in sandali iz usnja, eko usnja ali •‹–‡–‹«‡‰ƒ—•ŒƒǤƒ†ƒŽ‹œœƒponkami bodo primerni za urban ‡•–‹ ‘”ƒǡ œ‡Ž‡‘ Ž—« †‘‹æŽŒ‹Œ‹ ƒ ‘”Œ— ƒŽ‹ ƒ ’‘«‹–‹ ƒŠ pa nudijo sandali, katerih geslo je »mehkoba«. Ne pozabite na razprodaje, ki v prodajalni Pitta‘••‘ ’”‹ƒæƒŒ‘ –—†‹ †‘ ͻͶ ‘†•–‘–‘˜‹āŒ‡ ‡‡Ǥ Skrb za varstvo okolja, načrtovanje prostorskega razvoja, zagotavljanje predšolskega in osnovnošolskega varstva, urejanje lokalne infrastrukture … to je le izbor nalog, ki jih je v skladu z zakonom dolžna izvajati občina. Naloge in pristojnosti so za občine, pa naj ima ta tisoč ali nekaj 10.000 prebivalcev, enake, že nekoliko natančnejši pregled po občinah pa pokaže, da dodeljene naloge opravljajo na zelo različne načine. Izvajanje nalog lahko prenesejo na javna podjetja, ki jih posebej ustanovijo, ali pa jih izvajajo same oz. v okviru skupnih občinskih uprav in drugih služb. »Pri tem imamo proste roke,« je priznal direktor občinske uprave v Makolah Igor Erker, kjer je bilo ogrodje občinske uprave postavljeno ob ustanovitvi občine. Makolsko občinsko upravo sestavljajo: zaposleni delavec za področje družbene dejavnosti, investicije in vodenje projektov, svetovalec za proračun in finance ter sodelavec za okolje in prostor ter infrastrukturo, direktor občinske uprave in tehnično osebje. »Menim, da smo v takšni sestavi uspešni in da so stroški zunanjih storitev minimalni. Se pa naloge in pristojnosti, ki jih opravljamo sami, na občini, ali zunanji izvajalci, ves čas spreminjajo,« je dodal Erker ter izrazil željo, da bi se tudi na Bistriškem oblikovala skupna občinska uprava po vzoru Ptuja. Od trojice za plače največ nameni Videm Tudi na Ministrstvu za javno upravo so potrdili, da ni zakonskih omejitev pri številu zaposlenih v občinskih upravah glede na različne kriterije (število občanov, velikost občine ipd.). Pojasnili so, da občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana, ta določi tudi podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, končno besedo pa ima občinski svet, ki vsako leto v okviru sprejemanja Največ zaposlenih glede na število prebivalcev Štajerski TEDNIK petek z 24. junija 2022 petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 9 V središču 9 velik okoljski madež razvojem trga sončnih elektrarn. Tako bo kmalu na voljo možnost celostne reciklaže in posledično povečanje nameščenih sončnih elektrarn ne bo predstavljalo problema za odslužene panele,« so prepričani v Gen-I, enem večjih ponudnikov gradnje solarnih sistemov, ki energijo sonca pretvarjajo v elektriko. Bisol z načrti o lastnem reciklažnem centru Foto: Dreamstime/M24 elektrarn poteka v nekaj državah EU, med ločenega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) za fotovoltaične module že prej. Proučitev uveljavitve ločenega sistema PRO za module namreč določa tudi novelirani Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije (2022), ki ga je vlada sprejela letos,« so pojasnili na MOP. Ponudniki (prodajalci) sončnih elektrarn sicer ne dvomijo, da reciklaža odsluženih panelov ne bi uspela. »Razvoj tehnologij reciklaže se razvija vzporedno z Slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov Bisol medtem izvaja dejavnosti za postavitev lastnega obrata za reciklažo. »Razvijamo tehnologijo za postavitev linije, obenem pa še vedno preučujemo trg. Po trenutni oceni trg za to še ni povsem zrel, saj večji volumni solarnih panelov, ki jih bo treba reciklirati, šele prihajajo. Če bi ocenjevali zgolj po fotonapetostnih modulih Bisol, reciklažni center ne bi bil donosen še najmanj 30 let, najbrž pa še več – res pa je, da solarnih izdelkov ne smemo ocenjevati zgolj po lastnih merilih kakovosti. V tem trenutku tako več aktivnosti posvečamo širitvi proizvodnje, kljub temu pa vzporedno ves čas tečejo dejavnosti za naš reciklažni obrat.« Kako v podjetju ravnajo, če jih obvestijo o okvari na modulu, ki so ga proizvedli pri njih? »Koga pokličete, je odvisno od tega, ali smo elektrarno dejansko postavili mi ali drug inštalater. Poklicati je treba tistega, ki je elektrarno namestil, ali tistega, ki elektrarno vzdržuje. Najprej je treba modul pregledati in oceniti, ali je poškodovan ali okvarjen. Vzdrževalci bodo skušali napako odpraviti takoj, saj gre ponavadi za okvaro optimizatorja moči ali kakšno drugo posredno napako, ki povzroča nedelovanje modula. Če je modul res okvarjen, kar je redko, ga pošljejo k nam, nazaj v proizvodnjo, kjer ga pregledamo in izvedemo meritve, nato ga stranki vrnemo kot delujočega. Če gre za nepopravljivo okvaro, stran- Lokalni smetarji odpadnih panelov ne prevzemajo Če vam odpove panel sončne elektrarne in nimate garancije ali pogodbe s prodajalcem oziroma vzdrževalcem, ste lahko v zadregi, kam z odpadnim modulom, saj jih lokalni smetarji v zbirnih centrih ne sprejemajo. V največjem zbirnem centru na ptujskem koncu, ZC Gajke, ga ni mogoče oddati, prav tako ne pri drugih izvajalcih zbiranja komunalnih odpadkov v regiji, denimo podjetju Čisto mesto. »Ne omogočamo tega, da bi uporabniki lahko v zbirne centre ločenih frakcij pripeljali sončne elektrarne, saj se v tovrstnih zbirnih centrih, v skladu z uredbo, ti odpadki ne smejo zbirati.« v občinskih upravah, ni proračuna določi tudi potrebna sredstva za delovanje občinske uprave in v skladu s kadrovskim načrtom tudi morebitne nove zaposlitve. V Vidmu, kjer so v volilnem letu oblikovali proračun z osmimi milijoni evrov prihodkov in 9,2 milijona evrov odhodkov (v preteklih letih so se ti gibali med 5 in 5,7 milijona evrov), bodo za plače desetih zaposlenih v občinski upravi namenili 414.710 evrov. To pomeni 4,5 % vseh odhodkov letošnjega‚ posebnega‘ proračuna oz. slabih 10 % vseh odhodkov v običajnih letih. V sosednji, za skoraj 1.000 prebivalcev večji občini Kidričevo bodo za 11 zaposlenih odšteli dobrih 310.000 evrov, v Majšperku pa znesek za plače sedmih zaposlenih znaša 237.000 evrov oz. dobre tri odstotke vseh odhodkov proračuna. Režijski obrati po meri občin oziroma župana Foto: SD je v občinski upravi Trnovske vasi Občine imajo proste roke tudi pri oblikovanju režijskih obratov. V Makolah so režijski obrat ustanovili, da so zadostili pogojem razpisa za javna dela. »Režijski obrat, ki zaposluje dva delavca, opravlja manjša investicijska dela, osrednja prednost pa je, da za manjša dela ni treba iskati izvajalca na trgu, ob tem pa je občinski režijski obrat bolj odziven in prilagodljiv,« je še dodal Erker. V Majšperku režijski obrat šteje štiri zaposlene, od tega sta dva zaposlena preko javnih del. Županja Darinka Fakin je povedala, da režijski obrat kosi in čisti javne površine, obrezuje in ureja okrasne rastline, skrbi za urejenost otroških igrišč, pomaga pri enostavnih delih v okviru vzdrževanja občinskih cest in drugih poti, sodeluje pri čiščenju odtokov, talnih požiralnikov, muld … Za plače zaposlenih bodo letos porabili okrog 77.000 evrov. V Kidričevem režijskega obrata nimajo, so pa leta 2011 ustanovili javno podjetje Vzdrževanje in gradnje, ki med drugim skrbi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, vzdrževanje in upravljanje javnih objektov, okolice … V podjetju je zaposlenih 11 oseb, za plače pa letno porabijo okrog 300.000 evrov. V režijskem obratu Videm je zaposlenih 9,5 osebe, njihove naloge pa so vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, zimska služba, košnja trave, vzdrževanje objektov v občinski lasti, urejanje zelenic, urejanje pokopališč, mrliške veže itd. V proračunu je za plače režijskega obrata predvidenih 227.475 evrov. Ne glede na število zaposlenih v režijskih obratih ali občinskih upravah pa je ključno, da ti delujejo v korist občanov, ki živijo na področju občine, in torej stremijo k izboljšanju življenjskih pogojev v občini. Mojca Vtič Foto: PGD Apače Kam se obrniti, če se modul poškoduje ali ne dela? Ravnanje lastnika sončne elektrarne v primeru nedelovanja ali poškodbe sončnih panelov je bolj ali manj predmet pogodbenega razmerja, ki ga je sklenil ob vgradnji naprave. V Petrolu so pojasnili takole: »V primeru poškodbe ali nedelujočega modula v prvih 24 mesecih od namestitve sončne elektrarne posrbimo za zamenjavo pri stranki. Uredimo odvoz modula in izročitev proizvajalcu oziroma distributerju. Po 24 mesecih mora za odvoz poskrbeti stranka sama.« Garancijske dobe na module so sicer daljše. »Moduli, ki jih vgrajuje Petrol, imajo garancijsko dobo 15 let. V zadnjih letih je razvoj tehnologije napredoval, tako da imajo nove serije modulov 20 ali več let garancije. Opozoriti pa je treba, da se pri modulih pojavljata dve vrsti garancije oziroma jamstev. Prva je garancija na sam izdelek, ki je vezana na okvare (15 let). Drugo pa je jamstvo na izkoristek modulov, ki je tipično 25 let. Proizvajalec poda jamstvo, da bo imel modul po 25 letih vsaj 85-odstotni izkoristek pretvorbe. To jamstvo ne krije morebitnih okvar modula.« Če je stranka pri Petrolu zgolj kupila sončno elektrarno, potem v primeru okvare sama poskrbi za morebitno demontažo, montažo in odvoz na zbirno mesto. »Lahko pa sklenemo vzdrževalne pogodbe, podaljšanje jamstva in podobno, ko naši sodelavci poskrbijo za vse tovrstne stvari.« V podjetju Gen-I so pojasnili, da brezplačno popravilo ali zamenjavo sestavnih delov naprave zagotavljajo v okviru garancijskih rokov. »Sestavni deli naših sončnih elektrarn imajo od 10 do 25 let garancijske dobe; dodatno zagotavljamo 10-letno jamstvo za neprepustnost strehe ob stikih z napravo. Po izteku garancijskih rokov še vedno nudimo servisiranje naprave, ki ga stranke plačajo po ponudbi. Če gre za poškodbo na napravi zaradi naravne ali druge nesreče (požar, strela, toča, eksplozija, plaz, padec drevesa in podobno) in če ima stranka urejeno tudi zavarovanje naprave, tovrstne stroške nato krije zavarovalnica.« ka prejme nov modul, glede okvarjenega pa brez stroškov za stranko uredimo vse postopke reciklaže v certificiranem obratu za razgra- dnjo fotonapetostnih modulov, ki je lociran v Evropi.« V Bisolu niso želeli razkriti, s katerim podjetjem imajo sklenjeno pogodbo o proizvajalčevi razširjeni odgovornosti, češ da gre za poslovno skrivnost. Mojca Zemljarič Število zaposlenih v občinskih upravah spodnjepodravskih občin, marec 2022 Občina prebivalcev Število Število zaposlenih Število zaposlenega v prebivalcev v občinski upravi na občinski upravi Benedikt 2.684 8 335,5 Cerkvenjak 2.179 8 272,4 Cirkulane 2.363 8 295,4 Destrnik 2.632 10 263,2 Dornava 2.880 8 360,0 Gorišnica 4.180 8 522,5 Hajdina 3.873 8 484,1 Juršinci 2.501 4 625,3 Kidričevo 6.547 10 654,7 Lenart 8.561 19 450,6 Majšperk 4.026 9 447,3 Makole 2.048 7 292,6 Markovci 4.022 10 402,2 Ormož 11.890 36 330,3 Podlehnik 1.844 7 263,4 MO Ptuj 23.509 73 322,0 Slovenska Bistrica 26.042 52 500,8 Središče ob Dravi 1.904 7 272,0 Starše 4.077 15 271,8 Sv. Ana 2.326 9 258,4 Sv. Tomaž 2.015 7 287,9 Sv. Trojica 2.194 10 219,4 Sveti Andraž 1.201 3 400,3 Trnovska vas 1.385 8 173,1 Videm 5.601 19 294,8 Zavrč 1.506 7 215,1 Žetale 1.309 5 261,8 Foto: Dreamstime/M24 Na Ministrstvu za javno upravo so poudarili, da gre za oceno števila zaposlenih javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki zajema vse, ki so pri plači za marec 2022 prejeli izplačilo za vsaj eno uro za ta mesec. Ob tem velja poudariti, da so v število zaposlenih všteti tudi zaposleni v režijskem obratu, seveda pri tistih občinah, ki ta obrat imajo. Sicer pa je iz tabele mogoče razbrati, da je največ zaposlenih v občinski upravi MO Ptuj, najmanj pa v Svetem Andražu. Če upoštevamo število prebivalcev, pa je občinska uprava glede na število prebivalcev največja v Trnovski vasi, najmanjša pa v Kidričevem, kjer režijskega obrata nimajo, pač pa so v ta namen ustanovili javno podjetje – število teh pa ni zajeto v spodnjo statistiko. Vir: MJU Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 10 stran 10 petek z 24. junija 2022 Ormož z S slovesnosti ob tretjem občinskem prazniku Častni občan Vladimir Puklavec Minuli konec tedna je v Ormožu na ploščadi pred Grajsko pristavo potekala osrednja proslava ob praznovanju tretjega občinskega praznika. Na njej so podelili priznanja in nagrade. Plaketi sta šli v roke PGD Vitan Kog in Ivanu Golobu, za častnega občana pa so razglasili Vladimirja Puklavca. Občina Ormož 16. junija praznuje občinski praznik, in sicer v spomin na najstarejšo omembo imena Holermuos – Ormož v ohranjeni listini iz leta 1273. Ob občinskem prazniku so pripravili številne prireditve, posebej slovesno je bilo minuli petek. Slavnostni seji je sledila osrednja proslava, na kateri je župan Danijel Vrbnjak spregovoril o dosežkih in vlaganjih v zadnjem letu ter zadovoljno dejal, da se v občini čuti val investicij, ki bodo gotovo povečale kakovost življenja in prinesle dodatne razvojne možnosti. »Trudimo se, da bi kar najbolje poskrbeli za vse generacije,« je med drugim de- jal, navedel številne investicije ter povedal, da pripravljajo projekte za novo finančno evropsko perspektivo: »Kot župan in predsednik sveta podravske regije lahko zatrdim, da smo med občinami podravske regije med najbolj pripravljenimi. Zaključujemo pripravo projektov v vrednosti 160 milijonov evrov, pri katerih se bomo potrudili, da jih finančno oplemenitimo s črpanjem evropskih in državnih sredstev ter čim prej realiziramo.« Opomnil je, da je pred letom dni v svojem govoru o zaprtju in izgubi največjega zaposlovalca Safila obljubil, da se maksimalno trudijo in da se bo zadeva v kratkem uredila. Danes je zadovoljno ugotavljal: »Dokazali smo, da smo delali, in kar smo obljubili, tudi uresničili. V Ormož smo pripeljali novo uspešno zgodbo. Carthago gradi nov obrat. Podjetju še enkrat izrekam zahvalo in dobrodošlico v največjem pomenu besede.« Zahvalil se je tudi vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k razvoju in dobrobiti občine, še posebej občinskim nagrajencem. Najbolj sodobna klet Srebrno plaketo občine so podelili PGD Vitan Kog za 110 let Foto: MH Z leve proti desni: direktorica občinske uprave Milena Debeljak, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Branko Šumenjak, župan Danijel Vrbnjak in častni občan Vladimir Puklavec. uspešnega delovanja, zlato plaketo pa maratoncu ter ustanovitelju in predsedniku Atletskega kluba Ormož Ivanu Golobu, ki je s posebnimi prizadevanji in uspehi pomembno prispeval k športnemu razvoju občine. Naziv častni občan je prejel lastnik ormoške kleti Dornava z Osrednja prireditev ob 27. občinskem prazniku Obiskal jih je predsednik države Na osrednji proslavi ob prazniku občine Dornava sta župan Janko Merc in podžupan Marjan Hrga podelila občinska odlikovanja. Letošnji prejemniki so Društvo upokojencev Dornava, sekcija Cigani iz Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari, Janez Petek iz Strejacev, Jože Brumen iz Polencev, Dornavčan Stanko Hrga in Mezgovčan Franc Vrabl. Foto: MZ Prejemniki priznanj Franc Vrabl, Jože Brumen in Stanko Hrga v družbi župana Janka Merca ter podžupana Marjana Hrga Dornavsko društo upokojencev je prejelo jubilejno plaketo za 40 let delovanja. Društvo skrbi za aktivno starost članov, pa tudi za prostovoljno pomoč, če jo kdo potrebuje. Organizirajo druženja, športne aktivnosti, letovanja, vključeni so v projekt Starejši za starejše. Cigani TED Dornava so skupina s 60-letno tradicijo. Občina Dornava jih je ob letošnjem prazniku prav tako odlikovala z jubilejno plaketo. Gonilna sila ustanovitve in delovanja Ciganov sta bila zakonca Peteršič. Janez Petek je prejemnik občinskega priznanja za dolgoletno Puklavec Family Wines Vladimir Puklavec. Družina Puklavec je klet prevzela leta 2009 in jo v tem času preoblikovala v tehnološko najbolj dovršeno klet, ki je že petkrat postala vinar leta. V obrazložitvi je zapisano, da ima klet velik vpliv na gospodarstvo v občini; s svojim delovanjem in doseganjem vrhunskih rezultatov pozitivno vpliva na celotno zgodbo, prepoznavnost in ostale ponudnike destinacije Jeruzalem Slovenija. Kulturni program so obogatili skupina Il Divji ter mlada glasbenika Neža Cimerman in Monika Horvat Samo Ftičar. aktivno in požrtvovalno delo v vaški skupnosti Strejaci. Tudi Jože Brumen se ogromno udejstvuje v lokalnem okolju. Je predsednik PGD Polenšak, član predsedstva Gasilske zveze Dornava, dejaven član Slovenjegoriškega društva General Maister, TD Polenšak in župnijskega pastoralnega sveta župnije Polenšak ter občinski svetnik. Prejemnik občinskega priznanja je Stanko Hrga, član TED Lükari, član sekcije oračev, gospodar na Čüšekovi domačiji, pri obnovi katere je aktivno sodeloval, deluje tudi v društvu upokojencev. Občina Dornava je s priznanjem odlikovala podjetnika Franca Vrabla, ki je bil med drugim pobudnik obnove vaškega križa, zaslužen je za ureditev zapornice na Pesnici, sodeloval je pri asfaltiranju igrišča v rekreacijskem centru Ribnik in pri drugih manjših projektih. Deluje tudi v PGD Mezgovci, 20 let je bil član Dornavskega okteta, na njegov predlog pa so Mezgovčani začeli organizirati prireditev Od paše do sira. Vodstvo občine Dornava je na osrednji prireditvi ob letošnjem 27. občinskem prazniku s ponosom sprejelo predsednika države Boruta Pahorja. Ta je v nagovoru med drugim poudaril prednosti bivanja na podeželju, pa tudi pomembno razvojno vlogo občin. »Smo različni, a si pripadamo. Kultura dialoga je odvisna samo od nas, prav je, če smo kritični, a naj bo kritika izrečena na dostojen način,« je poudaril Pahor. Župan Janko Merc je v govoru razmišljal o zgodnji zgodovini občine in dejal, da je bilo dornavsko območje z dvorcem gospodarsko zelo razvito in močno. V programu prireditve so se predstavili domači kulturni ustvarjalci: otroci vrtca in učenci osnovne šole z mentorji, pevska skupina Enigma, uporabnica ZUDV Dornava Andreja Žebela z recitacijami svojih avtorskih pesmi, harmonikarji Glasbene šole Munda, dornavska pihalna godba in oktet. Mojca Zemljarič Destrnik z Živahno in pestro ob 24. rojstnem dnevu občine Izdali so zbornik Sij Destrnika Od 11. junija do 2. julija potekajo aktivnosti in prireditve v počastitev destrniškega občinskega praznika. Zlasti pestro je bilo minulo soboto, ko so v Volkmerjevem domu kulture najprej pripravili simpozij ob izidu zbornika Sij Destrnika, večstoletna kulturno-zgodovinska dediščina, nadaljevali z mašo v cerkvi svetega Urbana, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl, in sklenili z osrednjo proslavo v telovadnici osnovne šole, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik države Borut Pahor. Pohvalil je urejenost Destrnika in dejal, da so občine pomemben dejavnik razvoja. Obenem je poudaril nujnost posluha države za ljudi, ki živijo v majhnih skupnostih in si prizadevajo zanje. Poudaril je tudi pomen skupnosti in solidarnosti, saj ljudje lažje premagujejo krize, če se skušajo razumeti in si pomagati. Prepričan je, da bo mar- sikdo od mladih, ki je na slovesnosti dobil priznanje, ostal v domačem kraju in si tu ustvaril družino. Navdušen je bil nad prakso, da ob prazniku občine priredijo večerjo, na kateri se ljudje zberejo, pogovorijo in poveselijo, zlasti po epidemiji, saj je človečnost po njegovem zelo pomembna. Župan Franc Pukšič se je zahvalil Foto: SD Letošnjim nagrajencem občine Destrnik je čestital tudi predsednik države Borut Pahor. mladim, ki so se v zadnjih treh letih izkazali s šolskim uspehom; med njimi so bili absolutni odličnjaki v osnovni in srednji šoli, zlati maturanti ter diplomanti in magistri. Podelil je tudi devet priznanj župana: Društvu kmetic Destrnik za 20 let in Tenis klubu Destrnik za 30 let uspešnega delovanja, Karmen Požar za kvačkanje grba občine Destrnik, Janezu Žumru za skrb za muzejsko dediščino Matije Murka, Mariji Stoeger za prispevek pri razvoju in ohranjanju kulture in družbenega življenja ter Veroniki Beranič Klep za ohranjanje kulturne dediščine na destrniški viničariji. Županovo priznanje so prejeli tudi Ciril Koser za požrtvovalno udejstvovanje v vasi, društvih in občini, Ana Dvoršak, učenka OŠ Destrnik-Trnovska vas, za osvojeno 5. mesto na mednarodni glasbeni olimpijadi ter podjetje T-2 za izgradnjo optičnega omrežja v občini v letu 2010 in nadaljevanje v letu 2020. SD Na slovesnosti je zbornik Sij Destrnika, ki je začel nastajati že leta 2004, na kratko predstavila Marija Hernja Masten, ki ga je uredila skupaj s Stanetom Grando. V njem so zbrani prispevki, ki opisujejo večstoletno kulturno-zgodovinsko dediščino Destrnika, vključno s 500-letnico delovanja cerkve, 350-letnico župnije in 300-letnico delovanja šolstva ter kulturno zapuščino dveh pomembnih mož, Leopolda Volkmerja in Matije Murka. Foto: SD Ob izidu zbornika Sij Destrnika, večstoletna kulturno-zgodovinska dediščina, so avtorji pripravili simpozij. Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 24. junija 2022 stran 11 11 Ptuj z PP je posebno pozornost posvetila otrokom z razvojnimi motnjami Sončki prvič na Poli maratonu Na ptujskem Poli maratonu so letos prvič organizirano sodelovali tudi kolesarji s cerebralno paralizo in drugimi razvojnimi motnjami. Zbrali so se na parkirišču za upravno zgradbo PP, v osrčju dogajanja, le nekaj deset metrov stran od starta. Na kolesarski podvig so se dobro pripravili, predvsem pa so bili veseli sodelovanja, druženja in zabave. Marsikdo izmed njih se tako velikega rekreativnega dogodka sam ne bi udeležil, v skupini pa je vse veliko lažje in bolj varno. Brez težav so prekolesarili dva kilometra dolgo krožno progo, čez ciljno črto so se pripeljali nasmejani, ponosni in zadovoljni. Z njimi se je zapeljala tudi ambasadorka tega dogodka in gledališka igralka Urška Vučak z družino. Foto: EK Svečana predaja donacij Foto: EK Ptujski sončki in člani Društva Namesto pike vejica skupaj s spremljevalci Vabilu na sobotno kolesarjenje sta se z veseljem odzvala Društvo Namesto pike vejica in Sonček, Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož. Letošnjega sodelovanja na tako velikem rekreativnem dogodku so bili vsi člani društev zelo veseli, čeprav je bil to zanje kar velik organizacijski zalogaj. »Sončki smo letos prvič sodelovali na Poli maratonu oz. do sedaj sploh še nismo bili na tako množični kolesarski prireditvi. Veseli smo vključenosti in se ob tej priložnosti zahvaljujemo organizatorju, ki je omogočil sodelovanje vsakemu posamezniku, ne glede na njegovo oviranost,« je poveda- Kolesarimo skupaj Fundacija Neurotrust s sedežem v Ljubljani je že tretje leto zapored organizirala akcijo Kolesarimo skupaj za nevrološko hendikepirane skupine. Letos so dogodek med drugim izvedli tudi v sklopu 20. Poli maratona. Kot je povedal Iztok Kremser iz omenjene fundacije, gre predvsem za doživetje, hkrati pa tudi za vključevanje oseb z nevrološkimi boleznimi in drugimi poškodbami. Z omenjeno akcijo želijo opozoriti tudi na mlajše osebe z gibalnimi težavami in tiste s posledicami poškodbe ali bolezni hrbtenice. »Perutnina Ptuj je podprla idejo in nam omogočila sodelovanje, za kar smo jim izjemno hvaležni. Veseli in nasmejani obrazi sodelujočih pa so dokaz, da delamo dobro.« Na Ptuju so izvedli tudi dve donaciji, ki jih je prispevalo podjetje Trelleborg Slovenija. Sonček, Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, se je razveselilo novega tricikla, Društvo Namesto pike vejica pa 1.000 evrov. la Valerija Grobelšek, predsednica Sončka, Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, in dodala, da so jim zagotovili parkirna mesta čim bliže startu, kar je bilo zanje, še posebej na tako vroč dan, izjemno pomembno. Sodelovanje na takem dogodku je logistično zahtevno, saj je treba s seboj pripeljati kolesa, tricikle oz. druge prilagojene vozičke. »Že dolgo časa smo si na tiho želeli, da bi lahko sodelovali na večji organizirani kolesarski prireditvi,« je tik pred začetkom vožnje dejal Vanja Bole, vodja VDC Sonček Ptuj. Vsi sodelujoči so bili oblečeni enako – v kolesarski dres Poli, ki jih ni povezal samo med seboj, ampak tudi z ostalimi kolesarji. Nejc Grobelšek, uporabnik VDC Sončka Ptuj, se je Poli maratona v preteklosti že udeležil, letos pa se je na progo prvič podal skupaj s svojimi sodelavci. »To je zame nova, prav posebna izkušnja, hkrati pa tudi izziv, ki smo ga s skupnimi močmi uspešno osvojili. Naš glavni cilj je sodelovanje in spodbujanje, pa seveda tudi druženje in zabava.« Nejčevo sodelavko Sabino Ovčar je doletela prav posebna čast – najkrajšo traso Poli maratona je namreč prevozila z novim, doniranim triciklom. Zaradi te pomembne naloge in sodelovanja na Poli maratonu je bila tako vesela in ganjena, da med pogovorom ni mogla zadrževati solz. Tudi Petra Pulko, uporabnica VDC Sončka Ptuj, je uspešno prevozila traso in se zahvalila organizatorjem: »Hvala, hvala, hvala, da ste nas povabili.« Med nami so otroci, ki potrebujejo voziček, prilagojeno kolo Skupaj s ptujskimi sončki so se dogodka udeležili tudi trije gibalno ovirani otroci, sicer člani Društva Namesto pike vejica, ki pomaga osebam z motnjami v razvoju, predvsem otrokom. Glavni namen društva, ki deluje na področju Štajerske in Prekmurja, je pomagati staršem, ki zaradi finančnih težav svojemu otroku ne morejo omo- gočiti ustreznih fizioterapevtskih obravnav. Kot je povedala predsednica Jožica Casar, so otroci komaj čakali, da pridejo na Ptuj in se udeležijo Poli maratona. »Naši najmlajši so zelo veseli prav vsakega dogodka, saj niso obremenjeni z zunanjimi vplivi okolja. Z njimi ni prav nikoli dolgčas, dajo ti zagon, energijo, veselje. Pomembno je, da sodelujemo na takih množičnih prireditvah, saj na tak način ljudem povemo, da so med njimi posamezniki z različnimi težavami in ovirami, ki potrebujejo na primer vozičke, prilagojena kolesa. Predvsem pa z udeležbo sporočamo vsem, da lahko z nekaj prilagoditvami brez težav sodelujemo.« V društvu je trenutno 48 članov, od tega 33 otrok obiskuje nevrofizioterapevtske obravnave. Slednji so izjemno veseli donacije v višini 1.000 evrov, ki so jo prejeli na Poli maratonu. »Vsak evro namenimo za zdravje in boljše počutje otrok. Ptujska donacija bo zadostovala za okoli 30 terapevtskih ur,« je dejala Casarjeva. Estera Korošec Ambasadorka dogodka je bila Urška Vučak Foto: EK Ptujske sončke in člane Društva Namesto pike vejica je v kolesarskem dresu spodbujala tudi gledališka igralka Urška Vučak. Ena izmed deklic je bila njene družbe izjemno vesela; še pred začetkom sta se morali fotografirati. »Naša skupna vožnja danes je premierna in zelo sem vesela, da so me povabili k sodelovanju. Marsikdo si je v preteklih letih želel na Poli maraton, pa si morda sam ni upal. Sončki so sposobni marsičesa, skupaj pa še toliko več,« je povedala Urška Vučak. Veseli in zadovoljni do cilja Žetale z Gasilski praznik ob naložbi desetletja v društveni garaži Oprema brez srčnih in predanih ljudi ne pomeni nič Leto 2022 oziroma 69-letnica delovanja društva se bosta v anale PGD Žetale zapisala z velikimi črkami. Tega leta oziroma natančneje 18. junija so žetalski gasilci slavnostno prevzeli novo, že četrto vozilo, odkar obstaja občina Žetale. Tokrat gre za vozilo GVC 1. »Gre za ‚kombinirko‘ – vsebuje vse, kar potrebuje gasilska enota za posredovanje in reševanje,« je dejal poveljnik društva Dejan Bele. Zaradi oddaljenosti in težavnosti terena so se prvi vaščani povezali v gasilsko enoto leta 1953, danes, 69 let kasneje, pa se žetalski gasilci ponašajo s 120 člani in najsodobnejšo opremo. »Nenehno posodabljanje voznega parka in tehnike je ključno za varno opravljanje gasilskega dela,« je dejal predsednik društva Roman Gajser in dodal, da je oprema neuporabna, če z njo ne ravnajo usposobljeni ljudje. Ne le usposobljeni, temveč tudi srčni ljudje, zvesti in predani gasilskemu poslanstvu, posamezniki, ki so ob pozivu brez pomisleka pripravljeni pomagati drugim. Vse to je v nagovoru zbranim izpostavil podžupan občine Žetale ter član domačega gasilskega društva Matjaž Kopše. Ob tem je obljubil, da bo občina tudi v prihodnje materialno podpirala gasilsko društvo, saj gre za močno vez, ki temelji na zaupanju in spoštovanju. Nakup gasilskega vozila – cisterne z vso potrebno tehnično opremo – je bil velik zalogaj za občinski proračun in blagajno gasilskega društva. Za vozilo MAN z nadgradnjo so odšteli okrog 340.000 evrov; večji del je prispevala ob- čina, četrtino je dodalo gasilsko društvo s sponzorji in botri, donacijami občanov ob različnih akcijah gasilskega društva … Z novim vozilom nadomeščajo obstoječe orodno vozilo GVV-1, ki je bilo prvič registrirano leta 2003. Omogočalo bo prevoz osmih gasilcev, 3.000 litrov vode ter ostale potrebne tehnične opreme. Skupna želja vseh gasilcev pa je, da bi vozilo čim dlje služilo namenu in da bi čim manjkrat odpeljalo iz društvene garaže. Predsednik GZ Videm Janez Merc je poudaril, da je novo gasilsko vozilo pomembna pridobi- tev za PGD Žetale, občino Žetale, Gasilsko zvezo Videm, še posebej pa za tiste, ki bodo potrebovali pomoč gasilcev in gasilk. »Na vse izzive se odzivamo strokovno, z razumom in primerno opremo, ob tem pa gasilci nikoli ne vedo, kdaj bodo poklicani in za kakšno pomoč bodo poklicani. Zato še enkrat hvala vsem gasilcem, gasilkam in gasilskim družinam,« je dodal. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič PGD Žetale se zahvaljuje vsem, ki so jih kakorkoli podprli pri nakupu novega gasilskega vozila, ki postaja temeljno vozilo društva. Temelj za prihodnost pa je tudi gasilska mladina, na katero so žetalski gasilci izjemno ponosni. Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 Slovenija, Sp. Podravje z Lani so sodišča izrekla za petino več sodb kot v 2020 Na kazenskih sodiščih je bilo v letu 2021 pravnomočno obsojenih za 19 odstotkov več polnoletnih in za 23 odstotkov več mladoletnih storilcev kot leto prej. A porast števila obsodb ne pomeni povečanja kaznivih dejanj, pač pa je posledica omejitvenih ukrepov med epidemijo covida-19. Tatvina je bila najpogostejše kaznivo dejanje tako med polnoletnimi kot med mladoletnimi obsojenimi povzročitelji. Po podatkih Slovenskega statističnega urada (SURS) je bila za tatvino in veliko tatvino obsojena kar petina polnoletnih oseb, 12 odstotkov za ponarejanje listin, po sedem za ogrožanje varnosti in goljufijo ter pet odstotkov za povzročitev lahke telesne poškodbe. Našteta kazniva dejanja so predstavljala nekaj več kot polovico (51 %) vseh kaznivih dejanj, ki so se končala z obsodbo. Če pogledamo obsodbe zoper premo- ženje kot največkrat kršeno poglavje kazenskega zakonika, vidimo, da 60 odstotkov obsodb za ta kazniva dejanja predstavljajo tatvine (40 %) in goljufije (20 %). Za ponarejanje listin, ki je zajemalo 90 odstotkov obsodb med kaznivimi dejanji zoper pravni promet, je bilo obsojenih 694 polnoletnih storilcev, za kazniva dejanja zoper javni red in mir pa so bili storilci najpogosteje, v 48 odstotkih, obsojeni zaradi prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Takšna obsodba je bila izrečena 253 polnoletnim storilcem. Vir: SURS Obsojeni po poglavju kazenskega zakonika in spolu, Slovenija, 2017–2021 petek z 24. junija 2022 Obsojeni po občinah stalnega prebivališča, Sp. Podravje Na prste se nam najbolj lepi tuja lastnina Tatvinam za petami ponarejanje listin stran 12 Črna kronika 12 Predlani je bilo namreč delovanje sodišč zelo omejeno, saj so imela težave zaradi večje odsotnosti lastnega osebja, zaradi okužb in karanten pa se mnogi obdolženci in priče niso mogli udeležiti obravnav. Teh je bilo zato manj kot običajno, torej je bilo tudi manj pravnomočnih sodb. Situacija pa se je lani precej izboljšala, posledično je naraslo število sodb, in sicer za petino. COLOR CMYK Obsojenih bistveno več moških kot žensk Največji delež obsodb za kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine je imelo ogrožanje varnosti (82 % oz. 408 polnoletnih oseb), pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo pa lahka telesna poškodba (77 % oz. 293 polnoletnih oseb). V okviru kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke so bili za nasilje v družini skoraj izključno obsojeni moški (99,5 %), medtem ko je bilo za odvzem mladoletnih oseb obsojenih osem žensk. Najstrožja kazenska sankcija, ki je obsodba na nepogojno zaporno kazen nad 10 let, je bila lani izrečena petim moškim, obsojenim za kazniva dejanja uboja, umora in posilstva. Denarna kazen je 113krat doletela povzročitelje kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, 81-krat predrzne vožnje v cestnem prometu in 54-krat tatvine, varnostni ukrep brez izreka kazni pa so slovenska sodišča določila v 51 primerih, v desetini primerov zaradi nasilja v družini. Iz grafičnega prikaza o obsojenih osebah po poglavjih kazenskega zakonika je tudi razvidno, da se tehtnica storilcev kaznivih dejanj močno nagiba k moškemu spolu, kajti sodišča so lani obsodila 5.017 moških in »zgolj« 933 žensk. Spodnje Podravje na varni strani Skupaj je bilo v Sloveniji v letu Benedikt Cerkvenjak Cirkulane Destrnik Dornava Gorišnica Hajdina Juršinci Kidričevo Lenart Majšperk Markovci Ormož Podlehnik Ptuj Rače-Fram Središče ob Dravi Starše Sveta Trojica Sveti Andraž Sveti Tomaž Trnovska vas Videm Zavrč Žetale Slovenija 2017 2018 2019 2020 2021 5 9 7 9 7 11 15 13 12 20 11 5 41 6 80 21 3 14 6 3 z 4 15 8 z 6.521 8 4 10 4 11 17 24 6 37 27 12 7 19 8 78 17 5 10 4 4 4 z 17 z 6 6.324 7 z z 5 10 14 15 9 17 16 4 8 30 9 72 20 z 13 6 5 z 15 4 z 6.256 z 4 5 z 7 18 8 6 10 10 5 9 21 z 69 10 z 7 z z 6 z 9 z z 5.007 11 4 z 7 10 14 13 9 12 17 15 10 22 4 68 15 z 8 5 z 7 0 7 4 z 5.974 Vir: SURS z = statistično zaupno - = ni pojava 2021 pravnomočno obsojenih 2,8 osebe na 1.000 prebivalcev, med statističnimi regijami pa je daleč navzgor izstopala jugozahodna Slovenija s 4,6 obsojene osebe. Največ jih je bilo v občinah Kočevje (8,8 osebe), Škocjan (8,2 osebe) in Šentrupert (8,2 osebe). Kako pa je v občinah Spodnjega Podravja? K sreči še vedno živimo v precej varnem okolju. Iz Sursovih podatkov smo pripravili razpredelnico obsodb za kazniva dejanja po posameznih spodnjepodravskih občinah v zadnjih petih letih. Kot kažejo številke, v večini občin ni bistvenih odstopanj v letih od 2017 do 2021, saj število pravnomočno obsojenih storilcev ostaja več ali manj enako oziroma celo nekoliko upada, zlasti v Ormožu, Ptuju, Cerkvenjaku, Vidmu in Zavrču, medtem ko se je več kot podvojilo le v Benediktu. Leta 2021 so v Sloveniji skupaj obsodili 5.974 oseb, od tega v občinah Spodnjega Podravja 262 oziroma 4,4 odstotka vseh obsojenih storilcev kaznivih dejanj. Senka Dreu Podravje z Bolezni ni mogoče izkoreniniti, ampak le omejiti Čas za obvezno zatiranje ameriškega škržatka Vinska trta je že popolnoma odcvetela in čas je za prvo zatiranje ameriškega škržatka, prenašalca zlate trsne rumenice. Kemična zaščita proti omenjeni žuželki, ki v zadnjih letih povzroča veliko škodo predvsem na Ormoškem in Ljutomerskem, je na območju celotnega Podravja obvezna. Zlato trsno rumenico so v Sloveniji prvič odkrili v okolici Kopra leta 2005, leta 2008 so jo prvič zaznali v Posavju, v okolici Brežic, v letu 2009 pa v vseh vinorodnih deželah. Večje izbruhe so zaznali v slovenski Istri, na Krasu in na Dolenjskem, v okolici Novega mesta, v letu 2021 pa tudi na območju Ljutomersko-Ormoških goric. »Bolezni na tem območju zaradi obsega okužb ni več mogoče izkoreniniti, vendar je zaradi nevarnosti za vinogradništvo pomembno preprečiti njeno nadaljnje širjenje. Če ne ukrepamo, se bolezen širi v vinogradu in v druge vinograde v bližini,« opozarjajo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Vi- nogradnike pozivajo, da v času od cvetenja trte do jeseni redno pregledujejo vinograde in brajde ter so pozorni na morebitne pojave znakov zlate trsne rumenice. »Trte z znaki okužbe čim prej posekamo!« poudarjajo. Od napada bolezni si še niso opomogli To je v preteklem letu storil tudi vinogradnik z Ormoškega Jože Kolarič, ki obdeluje vinograde na 12 hektarjih površin. »Prisiljeni smo bili v krčenje ene celotne parcele v obsegu 20 arov, ob tem pa smo izsekovali tudi po 150–200 trsov, Kadar na Ladislava (27.) dežuje, dež še dolgo kraljuje. Foto: UVHVVR Obvezno zatiranje ameriškega škržatka je nujno v občinah: odvisno od sorte in lokacije,« je dejal. Škoda zaradi razmaha bolezni in krčenja vinograda je bila velika in si od nje še niso opomogli, saj izsek trte pomeni še nekajletno izgubo pridelka in seveda dohodka. »Vložili smo sicer zahtevek za odškodnino, vendar naj bi bila ta slab evro po trsu. To je simboličen znesek.« Škržatek in posledično zlata trsna rumenica pa ne prizanašata niti letos. »Ponovno opažamo močan napad. Ne čakamo več na inšpekcijske preglede, ki bi nam odredili izsek, temveč sami rešujemo zadeve. Izvajamo tudi obvezno FFS-zaščito, vendar so insekticidi, ki so na voljo, slabo učinkoviti,« je še dodal Kolarič. Kako prepoznamo zlato trsno rumenico Pri belih sortah listi rumenijo in pri rdečih rdečijo, postajajo togi, krhki in se vihajo navznoter, kasneje grozdi venijo in se sušijo. Bolezenska znamenja se začnejo pojavljati po cvetenju in se proti jeseni stopnjujejo. Trte okužene z zlato trsno rumenico slabše rodijo, kar pomeni nižje in manj kakovostne pridelke, trte pa lahko v nekaj letih propadejo. Mojca Vtič Danes bo sprva pretežno oblačno, zjutraj bo ponekod še deževalo. Čez dan pa se bo postopno jasnilo. Zvečer bo na območju Julijskih Alp možna kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, ob morju okoli 22, najvišje dnevne od 26 do 31 °C. OBETI V soboto bo povečini sončno, v nedeljo bo jasno in vroče. Napoved za Podravje Okužena območja (občine): Trnovska vas, Destrnik, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Tomaž; varovalni pas (občine): Središče ob Dravi, Lenart, Cerkvenjak, Sveta Ana, Benedikt, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž, Juršinci, Ptuj, Dornava, Gorišnica, Starše, Kidričevo, Hajdina, Markovci, Slovenska Bistrica, Majšperk, Žetale, Podlehnik, Videm, Cirkulane, Zavrč, Makole … Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK Nogomet Šumarji v Krško, Bistričani v Dekane Stran 14 Footgolf V vseh pogledih izjemna prireditev Stran 14 stran 13 Atletika Uspešno izpeljali zahteven organizacijski zalogaj Stran 15 Rokomet Zmagovalna pokala za ekipi Slovenj Gradca in Sviša Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Futsal z FC Hiša daril Ptuj Katastrofa na slovenski futsal sceni, po Litiji izstopil še Ptuj V zaključku sezone 2021/22 v 1. slovenski futsal ligi je bila napetost glede uvrstitev pri vrhu na vrhuncu. Ptuj in Litija sta pretila »evropskemu« Dobovcu; prvi so celo slavili v prvi polfinalni tekmi v gosteh v Rogaški Slatini (pozneje so bili Dobovčani boljši 1:3 v zmagah), drugi so šele po penalih izgubili prvo tekmo finala. Ptujčani so svoj pozitivni zagon zadržali v tekmi za 3. mesto, ko so v dveh tekmah premagali Siliko Vrhnika in se veselili najvišje uvrstitve v zgodovini kluba – 3. mesta. Navdušenje pa je hitro splahnelo. Od takrat dalje ni konca slabih novic za slovenski futsal … Za prvo so poskrbeli Litijani, ki so po prvi finalni tekmi protestno – puščice so usmerili proti Nogometni zvezi Slovenije (NZS) – izstopili iz vseh tekmovanj. Ker gre za najtro- Postopoma do 3. mesta v državi FC Hiša daril Ptuj je imel v sezoni 2021/22 odlično moštvo s številnimi izjemnimi posamezniki, zato 3. mesto na prvenstvu in uvrstitev v finale pokalnega tekmovanja nista bila presenečenje. Ekipo so po uvrstitvi v 1. ligo postopoma gradili tri leta, pri tem pa je imel precejšnjo vlogo Vinko Gajser, ki je pred leti deloval pri državnih prvakih iz Maribora – KMN Proen. V ospredje lahko postavimo slovenska reprezentanta Jeremyja Bukovca in Tilna Gajserja (prvi je po polovici sezone odšel v Italijo, drugi je pred tedni podpisal pogodbo s klubom iz Švice), pa legendo slovenske futsal scene Boruta Ručno (ki je končal kariero), kapetana ekipe Thomasa Pihlerja, odličnega vratarja Kevina Cafa, izjemnega strelca Denisa Kneževiča in nekaj hrvaških igralcev z dodano vrednostjo: Daria Markića, fejnejši slovenski futsal klub, je to povzročilo precejšen odmev v slovenski športni javnosti, a odločitve v Litiji niso spremenili. NZS jih je za konec zaradi izstopa kaznovala s 3000 evri kazni – res prava pika na i … Klub »v mirovanje«, izstop iz vseh tekmovanj Naslednja slaba vest prihaja s Ptuja, kjer vrata (začasno?) zapira še drugi klub z vrha 1. lige – FC Hiša daril Ptuj. Pojasnila smo poiskali pri predsedniku Robertu Kodermanu. »Res je, v naslednji sezoni ne bomo tekmovali v državnih tekmovanjih, nismo prijavili nobene ekipe. Na NZS smo poslali prijazen dopis, zahvalili Patrika Pasarička in Vlada Andrijaševića. Vse skupaj je v celoto združil trener Robert Grdović. Igralski kader ekipe FC Hiša daril Ptuj v sezoni 2021/22 (št. nastopov, št. golov): Borut Ručna Denis Kneževič Dario Markić Urban Senekovič Tilen Gajser Patrik Pasariček Thomas Pihler Rok Rednak Vlado Andrijašević Jeremy Bukovec Timotej Debeljak Nikola Badrov Kevin Caf Nikola Jelić Klemen Anžel Davor Fleten Miha Zdovc Marko Senekovič Matic Lokovšek 23 10 11 24 18 13 23 22 7 12 24 11 23 22 19 16 15 6 2 14 12 11 9 9 9 7 7 6 5 3 1 0 0 0 0 0 0 0 smo se za sodelovanje in to je to. Kot razlog smo navedli organizacijske težave in pri tem ostajamo, prsta pa ne uperjamo proti nikomur. V klubu nas je bilo malo, zahteve po mlajših selekcijah so bile velike in tako ni šlo več naprej. Kluba ne ugašamo, ampak ga bomo dali ‚v mirovanje‘,« je skopo pojasnil predsednik ptujskega futsal kluba. že s KMN Tomaž), kar bo seveda drastično zmanjšalo kakovost prvenstva, bi se morali odgovornim na NZS prižgati vsi alarmi; steči bi morali vsi mogoči postopki, da se zadevi pride do dna in da se negativen trend Če v tako kratkem časovnem zaustavi. Odkrit pogovor z obdobju ugasneta dva kluba vsemi deležniki je za začetek Foto: Črtomir Goznik iz samega kakovostnega vrha najmanj, kar bi pričakovali, FC Litija in FC Hiša daril Ptuj sta v zadnjih sezonah krojila vrstni slovenskega futsala (lani se pri tem pa ne sme ostati. red pri vrhu 1. slovenske lige; v naslednji sezoni ne bomo spremljali Jože Mohorič nobenega od njiju. je nekaj podobnega zgodilo Ptujčani najboljši med 15-letniki FC Hiša daril Ptuj je v sezoni 2021/22 v mlajših kategorijah igral s tremi selekcijami. Najboljši rezultat so dosegli v konkurenci U-15, kjer so v rednem delu sezone osvojili 3. mesto. Izjemno so se izkazali v končnici, ki so jo odigrali naravnost izjemno in se z zaporednimi zmagami v četrtfinalu proti Dobrepolju (10:1, 7:1), v polfinalu proti Dobovcu (8:7, 10:7) in v finalu proti KMN Slovenske gorice (4:6, 8:2) okitili z naslovom državnih prvakov! Za moštvo FC Hiša daril Ptuj U-15 so pod vodstvom trenerja Dejana Dušeja nastopili: Tilen Letonja, Žiga Krašovec, Amar Velić, Žan Meško, Gal Jevšenak, Tai Luka Modrič, Matic Habjanič, Gaj Polanec, Lan Sentič, Gašper Dušej, Rene Zorger, Gal Verlič, Jaka Bravar in Mert Ali. Na četrtem mestu so po rednem delu sezone v vzhodni skupini pristali mladi Ptujčani v konkurenci U-13, z mladinsko ekipo U-19 pa so tekmovanje zaključili na 10. mestu. Izjemen potencial so v mladih selekcijah pokazali v KMN Meteorplast Šic bar iz Ljutomera, saj so blesteli v rednem delu sezone, na koncu pa so se veselili srebrne kolajne selekcije U-13 ter bronastih odličij selekcij U-17 in U-19. Selekcija U-15 je osvojila četrto mesto. U-19 Vrstni red, redni del (13 ekip): 1. Bronx Škofije 57, 2. Extrem 56, 3. Meteorplast Šic Bar 55 … 10. Hiša Daril Ptuj 24 točk ... U-17 Vrstni red, redni del (8 ekip): 1. Meteorplast Šic Bar 39, 2. Dobrepolje 32, 3. Benedikt Sveta Trojica 26 točk … U-15 Vrstni red, redni del (6 ekip): 1. Dobovec 45, 2. Slovenske gorice 33, 3. Hiša Daril Ptuj 27, 4. Meteorplast Šic Bar 21 točk … Končnica: 1. FC Hiša daril Ptuj, 2. KMN Slovenske gorice, 3. Dobovec, 4. Meteorplast Šic bar. U-13 Vrstni red (7 ekip): 1. Meteorplast Šic Bar 36, 2. Slovenske gorice 25, 3. Futsal Olimpija 18, 4. Hiša Daril Ptuj 11 točk … Ekipa FC Hiša daril Ptuj U-15 je pred časom osvojila naslov državnih prvakov. Teniške novičke so zaostajali (1:4) in možnosti za napredovanje ni bilo več … Edino zmago za ptujsko moštvo je prispeval Filip Jeff Planinšek. Nekdanja številka 1 premočna Tamara Zidanšek (58. na WTA) počasi pridobiva občutke igranja na travnati površini pred najpomembnejšim turnirjem v tem delu sezone, Wimbledonom. Čeprav ta letos ne bo prinašal točk za lestvici WTA in ATP (sporna je bila prepoved nastopa ruskim in beloruskim igralcem) in bo štel zgolj za prestiž (ter bogate denarne nagrade …), pa je čar igranja na londonski »sveti travi« vedno poseben. Tamara je zadnji turnir pred selitvijo na Otok odigrala v Nemčiji, v Bad Homburgu. V prvem krogu je uspela premagati Belorusinjo Julijo Hatouko, v drugem pa se je pomerila z nekdanjo igralko št. 1, danes pa 19. igralko sveta Simono Halep (19.). 30-letna Romunka je prestol svetov- nega ženskega tenisa zasedala od oktobra 2017 do januarja 2019. Halepova je trenutno v dobri formi, kar je potrdila že prejšnji teden v Birminghamu, ko jo je šele v polfinalu ustavila kasnejša zmagovalka in trenutno najbolj vroča igralka na travnati površini, Brazilka Beatriz Hadda Maia (zaporedna zmagovalka Nottinghama in Birminghama). Romunka je dvoboj s Tamaro začela odločno, izjemno je servirala, tudi pri »returnih« ni kazala nobene milosti, tako da je že po 28 minutah Tamari »zavezala teniško kravato«. V drugem nizu je Zidanškova na začetku pokazala boljšo igro in z breakom povedla 3:1. Ko je kazalo na vrnitev v dvoboj, pa je Halepova znova prestavila v višjo prestavo in s petimi zaporednimi osvojenimi igrami končala dvoboj. Zidanškova nikakor ni našla odgovora na prvi servis Halepove, katere izkoristek je bil izjemen – 91 % (20/22). Turnir WTA250 v Bad Homburgu (Nemčija), posameznice: 1. državna liga (m) 1. krog: Zidanšek – Julija Hatouka (Belorusija): 2:6, 6:1, 6:4; 2. krog: Zidanšek – Simona Halep (Romunija, 4.): 0:6, 3:6. Igralci TK Terme Ptuj so se v končnici tekmovanja v 1. državni ligi v četrtfinalu pomerili z moštvom Spin Medvode. V Goja centru niso bili uspešni, že po dvobojih posameznikov Turnir Tennis Europe na Ptuju Romunka Simona Halep (desno) je bila v Bad Homburgu premočna za Tamaro Zidanšek. V tem tednu na igriščih v Termah Ptuj poteka turnir serije Tennis Europe v kategoriji U-16, ki ga organizira TK Terme Ptuj. Gre za odlično zaseden turnir; v obeh konkurencah, med fanti in dekleti, se je prijavilo več kot 130 igralcev in igralk iz kar 21 držav: Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Madžarske, Češke, Slovaške, Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Grčije, Romunije, Velike Britanije, Ukrajine, Latvije, Litve, Estonije, Rusije, Kanade in Japonske. Konec tedna bodo potekali zaključni boji, kar je za ljubitelje tenisa lepa priložnost, da v živo spremljajo odlične mlade igralce. Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK Šport 14 petek z 24. junija 2022 Nogomet z 1. in 2. SNL Šumarji v Krško, Bistričani v Dekane Na Brdu je bil v začetku tedna opravljen žreb parov za sezono 2022/23 v 1. in 2. ligi. Prvoligaši bodo začeli s prvenstvom predvidoma 16. julija, drugoligaši pa dva tedna kasneje. Med prvoligaši bo naslov državnih prvakov branil Maribor, ki se bo na uvodni tekmi pomeril z Radomljani. Eden zanimivejših dvobojev v uvodnem krogu bo tekma med Olimpijo in Muro, ki pa bo zaradi kazni NZS potekala brez prisotnosti gledalcev. Prvi večni derbi v sezoni bo na spo- redu v 4. krogu, najverjetneje 6. avgusta v Ljudskem vrtu. Jesenski del sezone se bo končal z 20. krogom 11. decembra, spomladanski se bo začel 11. februarja, končal pa 20. maja prihodnje leto. Na Brdu so podelili tudi nagrade najboljšim. Nagrado za najboljšega strelca Prve lige Telemach je dobil Ognjen Mudrinski, ki je v dresu Maribora dosegel 17 golov. Nagrado so prejeli tudi v NK Aluminij, v razvrstitvi ferplej so namreč zasedli 3. mesto. Pred njimi so bile Domžale (1.) in Bravo (2.). Prva liga Telemach, razpored 1. kroga: Maribor – Kalcer Radomlje, Gorica – Bravo, Koper – Tabor Sežana, Olimpija – Mura, Domžale – Celje. Foto: Črtomir Goznik V najboljši enajsterici več kot polovica igralcev Maribora Najboljši igralec lige po izboru Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije je postal Ognjen Mudrinski (Maribor), najboljši trener je Zoran Zeljković, ki je Koper pripeljal do pokalnega naslova in naslova državnega podprvaka, najboljši mladi igralec pa Tomi Horvat (Mura, vmes je že prestopil h graškemu Sturmu). Najboljša enajsterica sezone 2021/22 v 1. SNL: vratar: Ažbe Jug (Maribor); branilci: Nemanja Mitrović (Maribor), Žan Žužek (Koper), Gregor Sikošek (Maribor), Martin Milec (Maribor); vezisti: Tomi Horvat (Mura), Kaheem Parris (Koper), Antoine Makoumbou (Maribor); napadalci: Ognjen Mudrinski (Maribor), Lamin Colley (Koper), Mustafa Nukić (Olimpija Ljubljana). Razpored tekem Maribora v prvi četrtini sezone: Jesenski del se bo končal 27. novembra (po odigranih 18. krogih), spomladanski se bo začel 5. marca, sezona pa se bo končala 20. maja. 2. krog: Maribor – Gorica 3. krog: Koper – Maribor 4. krog: Maribor – Olimpija Ljubljana 5. krog: Domžale – Maribor 6. krog: Maribor – Celje 7. krog: Mura – Maribor 8. krog: Maribor – CB24 Tabor Sežana 9. krog: Bravo – Maribor 2. SNL, pari 1. kroga: Drugoligaši bodo jeseni odigrali 18, spomladi le 12 krogov Iz ekipe prvakov se je v idealno enajsterico 1. lige v sezoni 2021/22 uvrstilo največ igralcev. Levo je Ognjen Mudrinski, ki je bil soglasno izbran za najboljšega igralca sezone. Šumarji se bodo v novi sezoni 2. lige v uvodnem krogu odpravili na gostovanje v Krško, prvaki vzhodne tretjeligaške konkurence iz Slovenske Bistrice pa v Dekane. Iz zahodnega dela 3. lige je v 2. ligo napredovala ekipa Brinje Grosuplje. Krško – Aluminij, Dekani – Bistrica, Beltinci – Rudar Velenje, Roltek Dob – Fužinar, Bilje – Triglav Kranj, Primorje – Nafta 1903 Lendava, Krka – Brinje Grosuplje, Ilirija – Rogaška. JM Razpored tekem Aluminija in Bistrice v prvi polovici sezone: 2. krog: Aluminij – Ilirija 1911, Kety Emmi Bistrica – Roltek Dob 3. krog: Rogaška – Aluminij, Vitanest Bilje – Kety Emmi Bistrica 4. krog: Rudar Velenje – Aluminij, Kety Emmi Bistrica – Primorje 5. krog: Aluminij – Brinje Grosuplje, Krka – Kety Emmi Bistrica 6. krog: Nafta 1903 – Aluminij, Kety Emmi Bistrica – Krško 7. krog: Aluminij – Triglav Kranj, Ilirija 1911 – Kety Emmi Bistrica 8. krog: Fužinar Vzajemci – Aluminij, Kety Emmi Bistrica – Rogaška 9. krog: Aluminij – Kety Emmi Bistrica 10. krog: Beltinci Klima Tratnjek – Aluminij, Kety Emmi Bistrica – Brinje Grosuplje 11. krog: Aluminij – Jadran Dekani, Nafta 1903 – Kety Emmi Bistrica 12. krog: Roltek Dob – Aluminij, Kety Emmi Bistrica – Triglav Kranj 13. krog: Aluminij – Vitanest Bilje, Fužinar Vzajemci – Kety Emmi Bistrica 14. krog: Primorje – Aluminij, Rudar Velenje – Kety Emmi Bistrica 15. krog: Aluminij – Krka, Kety Emmi Bistrica – Beltinci Klima Tratnjek Footgolf z Slovenian footgolf Open – Ptuj FIFG 500 V vseh pogledih izjemna prireditev V nedeljo zvečer je padel zastor za največjim letošnjim footgolf turnirjem v Sloveniji, ki je na Ptuj privabil igralce iz 11 držav. Ob izjemnem organizacijskem uspehu so se Slovenci izkazali tudi na igrišču in prvič osvojili lovoriko tudi v ekipni razvrstitvi, kjer se seštejejo dosežki štirih najboljših igralcev iz posamezne države. Za njimi so tokrat zaostali Slovaki na drugem, Madžari na tretjem in Argentinci na četrtem mestu. »Misli mi še vedno uhajajo k zaključku turnirja, ki je bil izjemen v vseh pogledih. Tudi odlično vzdušje mi je dalo dodatnih moči, da sem ‚vzel‘ zmago, ki smo si jo domačini tokrat resnično zaslužili. Slovenci smo res imeli določeno prednost domačega igrišča, a to ti nič ne pomaga, če ne zadeneš ključnih žog pri ‚patanju‘. Doma je včasih še težje zmagati, pritisk je kar velik,« je dejal veliki zmagova- lec Uroš Krajnc (FGK Ptuj) in podal tudi pogled na naslednje izzive: »Skorajda vsi Slovenci imamo v nogah premalo mednarodnih tekem, čeprav se tudi to v zadnjem času kar močno izboljšuje. Sam sem aktiven na številnih področjih in mi zmanjka časa za takšne večdnevne nastope v tujini. To se mi zdi škoda, saj sem prepričan, da bi lahko tudi izven naših meja dosegel kakšen dober rezultat. Zaenkrat nimam posebnih načrtov v tej smeri, igro jemljem kot sprostitev in užitek.« Zmagovalec v kategoriji veteranov +55 Nani Franc Matjašič (Sport club M) se že spogleduje z nastopom na največjem footgolf dogodku v tem letu – svetovnim prvenstvom na Floridi: »Vsi tisti, ki smo se footgolfa lotili z resnimi nameni, imamo za končni cilj nastop na svetovnem prvenstvu. Orlando je že sam po sebi zelo atraktivna lokacija, igrišče je fantastično, žene pa nas tudi misel na borbo z najboljšimi igralci z vsega sveta.« »Na Ptuju imamo vse, uspemo pa lahko samo povezani« Največje breme organizacije ptujskega turnirja je slonelo na predsedniku FGK Ptuj Matiju Brodnjaku in njegovi ekipi. »Za pomoč pri organizaciji bi se želel zahvaliti vsem sodelavcem v klubu, partnerjem in sponzorjem. Brez njih tega dogodka ne bi mogli izpeljati tako uspešno. Hvala tudi Igrišču za golf Ptuj, MO Ptuj, Zavodu za turizem Ptuj, Zavodu za šport Ptuj in medijem. Gre za dolgoročno delo, ki se nam bo zagotovo povrnilo. V Sloveniji imamo na področju footgolfa izjemen potencial, imamo čudovita igrišča za golf, ki jih lahko po potrebi aktiviramo za footgolf. Zanimiva je tudi povezava s Hrvaško, saj se ta mesec odpira igrišče Sveti Martin na Muri, ponovno pa tudi v Zagrebu. Kot turistični delavec vidim velik potencial v povezovanju turizma in gospodarstva, seveda pa tudi na rekreativnem stran 14 Foto: Črtomir Goznik Predsednik Footgolf zveze Slovenije Damijan Turk je odigral odličen turnir in končal zelo blizu elitne deseterice. področju za lokalno prebivalstvo. Na Ptuju imamo vse, moramo pa se začeti zavedati, da lahko uspemo samo povezani,« je dejal Brodnjak. Predsednik domačega kluba je podal še nekaj zanimivih vidikov: »Poudaril bi dejstvo, da je na Ptuj prišlo kar osem Argentincev (med njimi je bil tudi eden največjih zvezdnikov tega športa na svetu, Matias Perrone, čeprav zaradi poškodbe ni mogel nastopiti, op. a.), kar je dejansko nepojmljivo. Preko ‚streama‘ so si prenos v živo ogledali v 42 državah, kar je izjemna promocija, boljše za Ptuj v tem trenutku enostavno ne vidim. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Dejan Novak (FGK Ptuj) je boljši rezultat dosegel drugi dan tekmovanja, kar ga je pomaknilo na končno 5. mesto. Komentator Šport TV Žiga Ikić je imel pri prenosu s Ptuja odlično strokovno pomoč – predsednika Footgolf kluba Ptuj Matija Brodnjaka. Posebna zgodba je zmaga Uroša Krajnca: enkrat je bil na ptujskem turnirju že zelo blizu temu, a takrat kot odločevalci še nismo imeli dovolj samozavesti v napetih trenutkih. To smo v zadnjih dveh letih nedvomno pridobili, poznamo pasti in se z njimi – tako organizacijskimi kot tekmovalnimi – suvereno spopadamo. Uroš sam se je s top desetimi igralci sveta, ki igrajo na bistveno več močnih turnirjih, odlično kosal in jih na koncu tudi premagal. Neverjetno! Dodal pa bi še en vidik footgolfa na Ptuju: imamo izjemne igralce, ki so v nekaj letih naredili kvantni preskok, kar se vedno bolj kaže tudi na turnirjih v tujini. Ni veliko področij, kjer bi lahko bili Ptujčani v svetovnem vrhu, s footgolfom smo lahko. S kurentom in rimsko zgodovino smo prepoznavni v domovini in širše, prepričan pa sem, da se splača vlagati tudi v footgolf zgodbo.« FGK Ptuj je motor razvoja footgolfa v Sloveniji Eden tistih, ki so najbolj zaslužni za razvoj footgolfa v Sloveniji, je tudi Damijan Turk, predsednik FGZ Slovenije. »To je bil resnično turnir presežkov, ne samo po organizacijski, ampak s slovenskega vidika tudi po tekmovalni plati, kar me zelo veseli. Pohvale so deževale z vseh strani, udeleženci tekme in spremljevalci so bili zadovoljni s celotnim paketom, tako s tekmovanjem kot s spremljevalnim programom. Footgolf je v Sloveniji v vzponu, naš edini cilj pa je organska rast. Ne želimo preskakovati stopničk, ampak gremo počasi, korak za korakom. Zelo me veseli, da je ptujski klub motor razvoja footgolfa v Sloveniji, predstavlja kar 70 % aktivnih igralcev. Na ravni zveze in klubov delujemo res povezano in usklajeno, to nas močno žene naprej, proti novim izzivom in ciljem.« Novi izzivi so povezani tudi z Igriščem za golf Ptuj, kjer je domači footgolf klub našel izjemno podporo. Direktor igrišča Jernej Lončarič je bil po dogodku navdušen: »To je bil brez kančka dvoma eden izmed najlepših dogodkov, ki smo jih doslej organizirali na ptujskem igrišču.« Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport, šport mladih petek z 24. junija 2022 15 Atletika z Tekmovanji na Ptuju Uspešno izpeljali zahteven organizacijski zalogaj Konec tedna je bila ponudba športnih in rekreativnih prireditev na Ptuju zelo pestra. K temu je treba prišteti tudi dve zelo množični atletski tekmovanji na Mestnem stadionu. V organizaciji Atletskega kluba Ptuj sta namreč v soboto in nedeljo potekali dve tekmovanji: ekipno prvenstvo Slovenije za pionirje U-12 in U-14 ter prvenstvo Slovenije za mlajše mladince. V mlajši kategoriji je tekmovalo več kot 500, v starejši pa 370 atletov. »Na tem tekmovanju je bil opazen izjemen organizacijski zanos atletskih delavcev AK Ptuj, saj smo uspešno izpeljali tekmi, ki se sicer nikoli ne prirejata hkrati. Na stadionu smo bili praktično oba dneva od sedmih zjutraj do desetih zvečer, kar je bilo na robu fizičnih zmožnosti. Uspešno izpeljani tekmi sta za nas največja nagrada,« je dejal vodja tekmovanja Gorazd Rajher, nato pa izpostavil še eno stvar: »Pogoji za tekmovanje so bili odlični, tako da je normo za EP mlajših mladincev U-18 doseglo še kar nekaj atletov. Z reprezentanco bo tako sedaj odšlo v Izrael kar 33 atletov, kar je daleč največ v zadnjih letih in lep obet za slovensko atletiko v prihodnosti.« Prapotnik, Arandjela Horvat, Hana Horvat, Ana Milošič, Mia Potočnik, Larisa Vrabl). V tekmovalnem smislu je izstopala Ana Čurin Prapotnik, ki je zmagala na obeh šprinterskih preizkušnjah, na 60 in 200 metrov. Obakrat je dosegla izjemen čas (7,79 in 26,04 s), a sta bila dosežena z nekoliko preveliko pomočjo vetra v hrbet. »Družina Čurin ima hitrost v genih,« je v šali dejal Rajher, pri čemer je imel v mislih še Aninega brata Aneja in dodal: »Kljub temu je to dokaz, da je lahko izjemno hitra.« Med 14-letniki je dva dobra izida dosegel Brin Amadej Ciglar, ki je bil 6. v skoku v daljino in 8. v teku na 60 metrov. Foto: AZS Andraž Rajher je na prvenstvu Slovenije za mlajše mladince osvojil celoten komplet odličij. Prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mlajše mladinke Med množico nastopajočih iz 38 slovenskih klubov (nekaj je bilo tudi Čeh prav dobro v Estoniji, Stähl odlično na Švedskem Najboljši slovenski atlet Kristijan Čeh je med tednom nastopil še na drugem zaporednem mitingu v Estoniji, tokrat na SV države, v mestu Johvi (pribl. 10.000 prebivalcev). Tudi tokrat je disk po njegovem metu poletel v bližino 70 metrov, najdlje je pristal pri 68,76 metra. 23-letnik iz Podvincev je tekmo začel z metom 68,10 m, najdaljši met dneva pa mu je uspel v drugem poskusu. Nadaljeval je z metoma 63,57 m v tretji in 65,33 m v peti seriji, v četrti in šesti seriji pa je prestopil. Drugo mesto je zasedel Islandec Gudni Valur Gudnason (61,71 m), tretji pa je bil Martynas Alekna iz Litve (59,33 m). Istočasno je podoben miting potekal v Uppsali na Švedskem, na katerem je olimpijski in svetovni prvak Daniel Stahl disk zalučal kar 71,47 m in s tem postavil najboljši izid sezone na svetu. Ta je bil pred tem v lasti Čeha, ki je 21. maja v Birminghamu postavil državni rekord (71,27 m). JM, sta gostov iz Hrvaške, BiH in Srbije) je bilo tudi 11 tekmovalcev AK Ptuj: Aljaž Habjanec, Blaž Jurgec, Marcel Merc, Andraž Petrovič, Gašper Plavec, Andraž Rajher, Tia Kelc, Maja Kostanjevec, Julija Maučič, Katarina Simonič in Zoja Sluga. Dva tekmovalca domačega kluba sta osvojila medalje, to sta bila Andraž Rajher in Zoja Sluga. Zoja je osvojila 3. mesto v troskoku (11,41 m), v skoku v daljino pa je bila sedma. Andraž je bil izjemno uspešen. Osvojil je celoten komplet medalj: zlato v metu kladiva (64,98 m), srebrno v metu diska (40,46 m) in bronasto v suvanju krogle (13,79 m). K temu je dodal še 6. mesto v metu kopja. Blaž Jurgec in Marcel Merc sta izboljšala osebna rekorda v teku na 200 metrov, blizu deseterice je bila Maja Kostanjevec v teku na 100 metrov. »Andraž je izrazil željo, da nastopi v vseh metalnih disciplinah, kar je bil poseben zalogaj zaradi različnih tehnik, a je vse to opravil z nasmeškom na ustnicah, igraje. Kakšen nastop se mu ni povsem posrečil, a bo celotno izkušnjo lahko uporabil na EP v Izraelu v svoji paradni disciplini, metu kladiva. Pohvale veljajo tudi Zoji, ki je imela vse poskuse daljše od 11 metrov,« je dejal Gorazd Rajher. Ekipno prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U-12 in U-14, vrstni red: - pionirji U-14 (23 klubov): 1. Kranj, 2. Radovljica, Slovenska Bistrica … 16. AK Ptuj ... - pionirke U-14 (26): 1. Velenje, 2. Zola Sluga (AK Ptuj) Kranj, 3. Mass Ljubljana … 15. AK Ptuj ... - pionirji U-12 (19): 1. AK Špela (Grosuplje), 2. Krka Novo mesto, 3. Mass Ljubljana … 13. AK Ptuj) ... - pionirke U-12 (21): 1. Mass Ljubljana, 2. Krka Novo mesto, 3. Velenje … 17. AK Ptuj ... JM Ekipno prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U-12 in U-14 Izjemno kompleksno je bilo tudi tekmovanje v ekipni konkurenci pionirjev, saj so nastopili tekmovalci iz 23 klubov med mlajšimi oz. 29 klubov med starejšimi pionirji. Domača vrsta AK Ptuj je imela solidno močno zastopstvo, pri 12-letnikih je nastopala sedmerica (Brin Amadej Ciglar, Klemen Kelnerič, Selina Breznik, Mara Cafuta Gajšt, Iza Potočnik, Zara Rižnar, Lia Sledič), pri 14-letnikih pa deseterica (Svit Ciglar, Bor Pišek, Aleks Žitnik Rogelj, Žana Ciglar, Ana Čurin Družina Čurin Prapotnik ima hitrost v genih – Anej in Ana. Rokomet z Turnir Fagus GIS v Ormožu in Veliki Nedelji Zmagovalna pokala za ekipi Slovenj Gradca in Sviša, domačini tretji Konec tedna je bilo v športnih dvoranah v Ormožu in Veliki Nedelji zelo pestro, saj je potekal mednarodni turnir mladih, na katerem je nastopilo 17 ekip iz 12 klubov iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. V soboto so nastopali kadeti, rojeni 2006 in mlajši. Nastopilo je sedem ekip, odigranih je bilo 15 tekem. Največ znanja so pokazali rokometaši Slovenj Gradca, ki so v velikem finalu z 21:15 premagali zagrebški Metalac. V malem finalu je Jeruzalem z 22:14 premagal Radovljico. Za najboljšega vratarja pri kadetih je bil razglašen Ivan Marković (Metalac Zagreb), za najboljšega igralca pa Miha Štaleker (Slovenj Gradec). Končni vrstni red, 2006 in mlajši: 1. Slovenj Gradec, 2. Metalac Zagreb, 3. Jeruzalem Ormož, 4. Radovljica, 5. Sviš Ivančna Gorica, 6. Maribor, 7. FOT Sportegyesulet. V nedeljo so nastopali starejši dečki, rojeni 2008 in mlajši. Zaigralo je deset ekip, odigranih pa je bilo 25 tekem. V velikem finalu je Sviš iz Ivančne Gorice gladko premagal Rače s 16:7. V malem finalu je Velika Nedelja z 19:12 ugnala Pomurje iz Murske Sobote. Obetavna ormoška generacija fantov, rojenih 2009, je v tekmi za 5. mesto s 17:8 premagala Radovljico. S svojo igro je nekoliko Kadeti Jeruzalema so na domačem turnirju osvojili 3. mesto. razočarala domača ekipa fantov, rojenih 2008, ki je turnir končala z zmago nad Varaždinom, in sicer z izidom 12:11, kar je zadostovalo za končno 9. mesto. Najboljši vratar turnirja Fagus GIS pri generaciji 2008 in mlajši je postal Mai Miklavčič (Sviš Ivančna Gorica), najboljši igralec pa Blaž Krabonja (Velika Nedelja). Končni vrstni red, 2008 in mlajši: 1. Sviš Ivančna Gorica, 2. Rače, 3. Velika Nedelja, 4. Pomurje Murska Sobota, 5. Jeruzalem Ormož 2009, 6. Radovljica, 7. Metalac Zagreb, 8. Simontornyai KK, 9. Jeruzalem Ormož 2008, 10. Varaždin. Glavni sponzor turnirja Fagus GIS je najboljše ekipe v obeh dneh nagradil z nahrbtniki, kapami ter brisačami. Na turnirju je sodilo petnajst, večinoma mladih ter perspektivnih sodnikov: Drolc, Peterlin, Fink, Klemenčič, Mavec, Markun, Jager, Virant, Meglič, Križaj, Orter, Hartman, Grešovnik, Anderlič, Ramšak in Roškar. »Fascinirala ne je zelo hitra igra slovenskih ekip« Rok Vidic (trener Radovljice pri kadetih in starejših dečkih): »Kvaliteta turnirja je bila na visoki ravni, sojenje odlično, prehrana na OŠ Ormož fantastična. Zadovoljni smo tudi z doseženimi rezultati, pri čemer je najbolj zanimivo, da so fantje iz tekme v tekmo napredovali. To pa je tudi tisto, zaradi česar se udeležujemo podobnih turnirjev doma in v tujini.« Krešimir Pažin (trener Metalca pri kadetih): »Odličen turnir z močnimi tekmami, žal pa nam je v velikem finalu zmanjkalo energije, da bi premagali zasedbo Slovenj Gradca. Na samem turnirju je bilo lepo opazno, da na Hrvaškem igramo bolj globoko obrambo, slovenske ekipe pa bolj plitvo obrambo. Najbolj me je fascinirala zelo hitra igra slovenskih ekip. V tem elementu na Hrvaškem kar zaostajamo za vami.« Sebastjan Gašparec (Fagus GIS, glavni sponzor turnirja): »Zelo smo zadovoljni s tem, kar smo videli v teh dveh dneh; nasmejani obrazi otrok, trenerjev, staršev in organizatorjev povedo vse. Ponosni smo, da smo bili lahko del tega velikega mednarodnega dogodka, za katerega vem, da bo iz leta v leto večji in še kvalitetnejši.“ Mladen Grabovac (predsednik RK Jeruzalem Ormož): »Priprava takega dogodka je velik zalogaj za našo organizacijsko ekipo, čeprav je ta kar dobro uigrana. Z razpletom dogodka smo zelo zadovoljni in za to je zaslužen prav sleherni, ki je na kakršenkoli način pomagal pri izpeljavi prireditve, na kateri je nastopilo več kot 200 mladih športnikov. Nastopajoči so si nabrali nove igralske izkušnje in stkali nove prijateljske vezi, lahko pa smo spremljali tri različne stile Sebastjan Gašparec, predstavnik Fagus GIS rokometa: slovenskega, madžarskega in hrvaškega. Rezultati naših ekip niso bili v ospredju, a tudi tukaj smo zadovoljni. Kadeti so končali na 3. mestu in bi ob nastopu v najmočnejši zasedbi zagotovo zaigrali v velikem finalu. V nedeljo smo sestavili dve ekipi, saj smo želeli ponuditi priložnost za igro čim večjemu številu igralcev. Letniki 2008 niso pokazali vsega, kar znajo, na drugi strani pa je generacija letnika 2009 znova dokazala, da imamo odlično zasedbo in nekaj vrhunskih posameznikov. Seveda bomo poskušali tudi v prihodnosti organizirati podobne dogodke za mlade in v prvi vrsti še nadgraditi turnir.« Miha Štaleker (najboljši igralec pri kadetih, Slovenj Gradec): »Zelo smo veseli zmage na turnirju. Imamo odlično zasedbo, ki bo v novi sezoni napadala najvišja mesta v državi v kadetski konkurenci. Menim, da je odločila naša odlična igra v obrambi.« Mai Miklavčič (najboljši vratar pri starejših dečkih, Sviš Ivančna Gorica): »Na celotnem turnirju smo igrali najbolj konstantno ter kvalitetno. Na petih tekmah smo dosegli pet zmag in zasluženo visoko dvignili pokal v zrak. Zelo sem zadovoljen s svojimi predstavami na turnirju, pohvale pa veljajo tudi soigralcem za igro v obrambi in napadu. Izjemno smo se spoprijateljili z Ormožani in sobotno popoldne preživeli z njimi na prečudovitem ormoškem bazenu.« Uroš Krstič Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 Šport, rekreacija 16 Športni napovednik ŠD Selan slavilo tretjič zapored Mali nogomet z 14. turnir na Selih Športno društvo Selan organizira v soboto, 25. junija, ob 18. uri 14. nočni turnir v malem nogometu na asfaltu. Prijavnina znaša 50 evrov in jo je treba poravnati do žreba, ki bo v petek ob 19. uri pred igriščem na Selih. Najboljše tri ekipe bodo denarno nagrajene (100 % prijavnin), prejmejo pa tudi pokale. Informacije in prijave: 041 485 732 (Žan). kopleskarstvo Gračič 2:1; polfinale: Zvone team – Blue butchers 3:1, Winery Toplak – ŠD Selan 0:1; finale: ŠD Selan – KMN Vitomarci 4:0, Zvone team – KMN Vitomarci 0:2, ŠD Selan – Zvone team 5:2. Končni vrstni red: 1. ŠD Selan, 2. KMN Vitomarci, 3. Zvone team. ŠD SELAN: Miha Pšajd, Žiga Peklič, Alen Plajnšek, Žan Plajnšek, Nik Erhatič, Jaka Vajda, Patrik Vidovič, Matic Kmetec. KMN VITOMARCI: Dominik Čeh, Grega Ilešič, David Hrga, Marko Čupič, Denis Lozinšek, Matic Ilešič, Blaž Čeh, Albin Šalamun, Samo Vršič. ZVONE TEAM: Rok Kovačec, Mitja Kralj, Mladen Gaiser, Klemen Nedeljko, David Letnik, Jani Belšak, Darjan Čeh, Borut Kosec, Zvone Čuš. Veterani (4 ekipe), vrstni red: 1. Bar Ornik Selce-Voličina, 2. Zvone team, 3. Tiamo Smolinci, 4. Veterani Kukava. UR Turnir Maribor Open V soboto, 2. julija, bo na igrišču Don Bosko v Mariboru (Tabor) potekal zanimiv turnir v futsalu – Maribor Open. Organizatorji so štirje odlični igralci in reprezentanti Tilen Gajser, Jeremy Bukovec, Matej Fideršek in Žiga Čeh. Turnir bo imel nagradni sklad kar 3.000 evrov, prijavnina pa za posamezno ekipo znaša 80 evrov. Žreb bo izveden v sredo, 29. 6. Med turnirjem bo poskrbljeno za hrano in pijačo, vsi prisotni pa bodo lahko sodelovali v srečelovu, kjer si bodo lahko priborili drese znanih slovenskih igralcev. JM Nogomet z Avto Rajh Ljutomer Prvaki z le enim porazom v sezoni Zmagovalna ekipa članskega turnirja ŠD Selan Nogometaši Avto Rajh iz Ljutomera so novi prvaki Pomurske nogometne lige (PNL). Igralci trenerja Marka Fajdige so superiorno osvojili prvo mesto, saj so v 22 nastopih izgubili le tekmo predzadnjega kroga v Polani (0:2), ko so si Ljutomerčani naslov že zagotovili. Zbranih 55 točk je na koncu znašalo kar 14 več od ekipe Odrancev, s katero so se Prleki pomerili v zadnjem krogu in na zmagovit način okronali naziv najboljših v PNL za sezono 2021/22. Zmago (4:2) so si priigrali v postavi Lörinc, Prapotnik, G. Semenič, Munda, T. Nemec, T. Semenič, L. Nemec, Feguš Makovec, Ketiš, Kolman, Mihalič, B. Markovič, Jelen, Kavčič in Madon. Na velikem slavju po končani tekmi, ki ga je v ŠRC spremljalo okoli 500 gledalcev, sta prvakom pokale in medalje podelila predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota Danilo Kacijan in ljutomerska županja Olga Karba. Prvaki PNL bodo v prihodnji sezoni tekmovanje nadaljevali v 3. SNL – vzhod. Odgovorni pri NZS so že pregledali infrastrukturo na ljutomerskem stadionu in ugotovili, da si klub ob manjših popravkih lahko pridobi licenco za nastopanje v 3. SNL. Rezultati, člani (16 ekip): četrtfinale: Bukve legende – KMN Vitomarci 0:1, Ekosen Tezno – ŠD Selan 0:2, Winery Toplak – Gradbeništvo Pučko 1:0, Zvone team – ŠD Juršinci 1:0, Blue butchers – Sli- NŠ Med veterani je slavila ekipa Bar Ornik Selce-Voličina. Nogomet z Srečanje v Tržcu Srečanje s polnoletno tradicijo Športna družina Emeršič (Henteki) – ŠD Tržec 3:3 (3:1) Strelci: za športno družino Emeršič: Klajnšek dva zadetka, N. Emeršič; strelci za ŠD Tržec: Podpečan, Pečnik, Pauman. Športna družina Emeršič (Henteki): N. Emeršič, A. Emeršič, J. Emer- stran 16 petek z 24. junija 2022 Mali nogomet z 12. »Nogomet fest« v Gabrniku Društvo Športni park Gabrnik je organiziralo tradicionalni 12. »Nogomet fest«, turnir na travi (5+1). Dvodnevni turnir ob koncu tedna je v Gabrnik privabil 20 ekip iz štajerske in prekmurske regije, ki so ob pred številnimi gledalci odigrale več kot 30 tekem. Člani so s tekmami začeli v soboto, nadaljevali pa v nedeljo, ko so potekali tudi zaključni boji. Že v skupinskih bojih so lahko gledalci spremljali zanimive, napete in borbene tekme, favoriti pa so večinoma postali tudi zmagovalci skupin. Turnir se je nadaljeval s četrtfinalnimi tekmami, kjer je izstopal veliki derbi in »finale pred finalom« dveh zares kakovostnih ekip: lanskih zmagovalcev, ekipe ŠD Selan, in ekipe Winery Toplak, ki so jo sestavili tudi igralci s prvoligaškimi izkušnjami (Luka Janžekovič, Marko Brest, Luka Šalamun, Marcel Vindiš ...). V veliki finale so se uvrstile ekipe ŠD Selan, KMN Vitomarci in Zvone team. V vseh finalnih ekipah so igrali nogometaši, ki zelo aktivno igrajo nogomet, nekateri celo profesionalno. V napetih tekmah je največ izkušenosti in kakovosti pokazala ekipa ŠD Selan, ki je že tretje leto zapored osvojila turnir. Za najboljšega igralca turnirja je bil razglašen Žan Plajnšek, za najboljšega vratarja pa Miha Pšajd (oba ŠD Selan). Ekipe so prejele zaslužene pokale, medalje ter denarne in praktične nagrade. V nedeljo dopoldne je bil odigran še veteranski turnir, na katerem je med štirimi ekipami največ pokazala zasedba Bar Ornik Selce-Voličina. COLOR CMYK šič, Petek, D. Emeršič, B. Emeršič, T. Emeršič, Hrga, Klajnšek, Merc, M. Emeršič, Bo. Emeršič. Trenerja: Ivan Emeršič in Marjan Emeršič. ŠD Tržec: A. Dukarič, Krušič, Krajnc, Kovačič, Fideršek, J. Kovačič, Podpečan, Lesjak, Pauman, Sitar, Kokol, Dukarič, Šeliga, Mlakar, Pavlica, Pečnik, Vinko, Ravnjak. Trener: Aleksander Lainšček. V športnem parku Tržec je potekalo 18. srečanje športne družine Emeršič in ŠD Tržec. Po dveh letih omejitev se je tokrat spet zbralo večje število ljudi, tako da je nogometni praznik minil v zelo pozitivnem vzdušju. Nobena izmed ekip tudi letos ni bila popolna, toda na takšnih preizkušnjah sta bolj v ospredju druženje in zabava kot pa rezultat na zelenici. Kljub vse- mu je bila tekma nadvse zanimiva in razburljiva. Končala se je s prijateljskim rezultatom 3:3. Po tekmi, ki je potekala v idealnih vremenskih razmerah, je seveda sledil prijateljski stisk rok, nato pa druženje vseh prisotnih. Idejni oče prireditve Alojz Emeršič z ekipo že snuje načrte za naslednje leto, ko bodo ponovno skušali izpeljati predtekmo mlajših sekcij, odpovedali pa se niso niti misli na tekmo žensk, ki je bila v preteklosti eden izmed vrhuncev športno-družabne prireditve z dolgo tradicijo. David Breznik Foto: NŠ Slavje ljutomerske vrste Avto Rajh po prejemu pokala in medalj za osvojitev naslova prvaka v PNL. Foto: David Breznik Skupinska fotografija nogometašev Športne družine Emeršič (Henteki) in Tržca Šah z Ekipno DP U-12 Ptujčanom drugo in tretje mesto Z ekipnim državnim prvenstvom za mlade do 12 let se je začela sezona državnih prvenstev v okviru Šahovske zveze Slovenije za leto 2022. Šahovsko društvo Ptuj je sodelovalo s po dvema ekipama pri fantih in dekletih. Nekoliko uspešnejša so bila dekleta prve ptujske ekipe, ki so osvojila naslov državnih podprvakinj. Ponovno je bila organizacija v rokah Društva šahovskih mentorjev Celje in ob podpori Šahovske zveze Slovenije. V Rogaški Slatini se je zbralo 15 fantovskih in devet dekliških ekip iz desetih slovenskih klubov in društev. Prva fantovska ekipa ŠD Ptuj, ki je po začetnem ratingu zasedala drugo mesto, je bila med »tihimi« favoriti za zmago. Začeli so odlično in v prvih štirih krogih zabeležili štiri zmage. Sledil je poraz v 5. krogu proti 1. nosilcem iz Ljubljane in kljub naslednjim štirim zmagam to ni bilo dovolj za naslov državnega prvaka. Tega so z enakim številom točk kot Ptujčani (16) osvojili 3. nosilci, prva ekipa ŽŠK Maribor Poligram, ki so zbrali tri posamezne zmage več. Iz ptujske vrste velja izpostaviti najmlajšega Toma Crnjakoviča, ki je na drugi šahovnici s 7,5 točke iz devet partij osvojil 2. mesto, Anej Levanič pa je s petimi točkami iz šest partij na tretji šahovnici zasedel 3. mesto. Druga ptujska fantovska ekipa je osvojila solidno 7. mesto. Čeprav je bila prva ptujska dekliška ekipa šele sedma nosilka, pa sta Zoja Pintarič in Alisa Beranič pripravili veliko presenečenje z osvojitvijo naslova državnih podprvakinj. Alisa je bila s 7 točkami iz 8 partij najboljša na drugi šahovnici, bila pa je tudi edina brez poraza med Ptujčankami. Zoja je s 6 točkami na prvi šahovnici zasedla 3. mesto. Zmagovalca v obeh konkurencah sta postala državna ekipna prvaka za leto 2022, prve tri ekipe so prejele pokale, njihovi člani oziroma članice še medalje. ŠD Ptuj je bilo edino društvo z dvema uvrstitvama med prve tri. Doseženi rezultati mladih ptujskih šahistk in šahistov so dober obet pred mladinskimi posameznimi prvenstvi, ki jih čakajo konec junija v Radencih. Končni vrstni red fantje (15 ekip): 1. (3.) ŽŠK Maribor Poligram 1 16 točk (23), 2. (1.) Tajfun-ŠK Ljubljana 1 16 (22,5), 3. (2.) ŠD Ptuj 1 (Tilen Kovačec 3/6, Tom Crnjakovič 7,5/9, Anej Levanič 5/6, Mihael Kukovec 4,5/5) 16 (20), … 7. (14.) ŠD Ptuj 2 (Maks Mai Kokol 3/5, Gašper David 3/7, Maksim Kaiser 4/8, Tibor Veber 2/4) 9 (14) … Končni vrstni red dekleta (9): 1. (3.) ŠD Postojna 14 (13,5), 2. (7.) ŠD Ptuj 1 (Zoja Pintarič 6/8, Alisa Beranič 7/8) 13 (13), 3. (5.) ŠD Domžale 1 11 … 6. (4.) ŠD Ptuj 2 (Arandjela Horvat 3,5/8, Eva Medik 4,5/8) 8 (8) … Silva Razlag Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK Kultura petek z 24. junija 2022 stran 17 17 Ptuj z Podelili priznanja 17. Mihčevega festivala Knjigarnica Mladi imajo veliko povedati Kolibri in tigri Barbara Gregorič Gorenc (1964) je pesnica in pisateljica za otroke in mladino, ki s svojo neposredno, pretanjeno in za otroška čustva občutljivo govorico verzov od leta 1994 tudi v knjižni obliki uspešno in hvalevredno nagovarja mlade bralce. Pesniški dar je izkazovala že v dijaških letih (šolsko glasilo Mladi pramen), a je diplomirala iz živilske tehnologije na biotehniški fakulteti in je hodila po različnih službenih poteh, na primer desetletje na Inštitutu za higieno Medicinske fakultete, dve leti več pa na Zavodu za tehnično izobraževanje, kar se ne sliši nič kaj poetično, če smem pripomniti spodaj podpisana knjižničarka. V mali dvorani Narodnega doma je sredi junija Zveza kulturnih organizacij Ptuj podelila priznanja 17. Mihčevega festivala, ki je potekal v letu 2021. Mladi so sodelovali v literarni delavnici, likovni in gledališki delavnici, v okviru katerih so razvijali svoje potenciale in jih bogatili. Koronavirus jim je preprečil, da bi udeležencem priznanja podelili že v lanskem letu. Vsak je ob priznanju prejel še knjižico Mihčevega festivala, ki bo letos postal polnoleten. Zato v ZKD že razmišljajo, da bi ga obogatili še z novo, glasbeno delavnico. Po uvodnem pozdravu predsednika ZKD Ptuj Jureta Meška so delo v delavnicah predstavili njihovi mentorji. Zbornik prinaša veliko zgodbic, ugank, svetov, pesmi in še veliko drugega, kar imajo mladi povedati. »Povedati imajo veliko, seveda, če jim znamo prisluhniti. Z veseljem sodelujem z mladimi. V 17. letu festivala so mladi v okviru teme o podnebnih spremembah razmišljali, kako bi se Mihec obnašal v takšnih in drugačnih podnebnih okoliščinah. Nastale so sončne in senčne besede. Mladi so pokazali veliko inspiracije, besedne širine. Iskreno čestitam vsem,« je ob podelitvi priznanj in zbornikov udeležencem literarne delavnice povedal njen mentor David Bedrač. V likovni delavnici sta bila mentorja Samo Kralj in Nuša Jurkovič, Foto: Črtomir Goznik Pravkar je pri založbi Zala izšla nova pesniška zbirka Barbare Gregorič Gorenc z naslovom Kolibri in tigri, ki prinaša devetnajst novi pesmi. Le-te so kakor naročene ob zaključku šolskega leta ter bodo razveseljevale učence predmetne stopnje in vse ostale ljubitelje lepe besede. Pesniški verz je enostaven, a večpomenski, igriv in preigrava čustvena razpoloženja mladostnikov, kot v tolažilni pesmi ob razočaranju ali drugih neprijetnostih: POT V hipu se vse spremeni: kakšen hlod pade na pot in ne moreš naprej. Ne obupaj! Najprej poglej, če lahko splezaš čez. Greš, varno, kje vmes … Ali pa se obrni nazaj in najdi drugo stezico. Gotovo zaslišiš drugo ptico, ki novo smer ti pokaže. Greš naprej. Kar naprej! Je danes težko in jutri laže. Knjigo je simpatično ilustrirala Andreja Gregorič, ki je pogosta sopotnica v knjižnih izdajah pesnice, ki podpisuje 46 knjižnih naslovov: Nebomske pesmi (1994), Zaklenjeni volk (1997), Lena luna (1998), Mame, očki in otročki (2001), Tri pike … (2005), Navodila za randi (2006), Odskočnice (2007), Iskanke (2008), Z roko v roki (2009), Razigranke (2010), Sladko leto (2010), Skriti grafiti (2011), Zelenjavci (2013), Če bi Lili … (2016), Trenutki/Občutki (2012) … Že po navedenih naslovih je moč slutiti pesničine jezikovne igrarije, kakor v najnovejši zbirki pesmi, kjer je tudi pesem SREČOMERILCI Svet v številkah! Uspeh – v količini! A merijo srečo srečomerilci: osnovne enote so – lepi spomini! Ob zaključku šolskega leta želimo vsem bralcem, malim in velikim, lepe spomine in prave počitniške srečomerilce. Hkrati vas vabimo v knjižnico, kjer se začenja poletni odpiralni čas: ponedeljek in torek popoldan, od dvanajste do devetnajste ure, ostale delovne dni pa dopoldan, od osmih do petnajstih. Kakor vsa leta doslej bodo tudi letošnji julij in avgust vrata malega gradu zaprta ob sobotah. Pripravljamo pa POČITNIŠKE PRAVLJIČNE URICE (5. 7.–5. 8. 2022 ob 10. uri ob sredah in petkih v Pravljični sobi Branke Jurca), več na www.knjiznica-ptuj.si ter v okviru festivala Arsana Otroški glasbeni festival, 23. 7. –30. 7. 2022, več na www.festivalarsana.com. Liljana Klemenčič Z zaključne slovesnosti 17. Mihčevega festivala, na kateri so tudi razstavili skupinska likovna dela udeležencev likovne delavnice. pomagala pa je tudi Leonida Kralj. Likovne umetnine mladih so tudi razstavili. V kolektivnem duhu so ustvarili risbe – sestavljanke. Tak način ustvarjanja temelji na otroški igri »glava, telo, noge«, ko vsak nariše svoj del telesa, iz teh treh delov pa največkrat nastane hudomušna in nadrealna kreatura, je pojasnil Samo Kralj. »Delavnica je tudi letos uspela, mladi se radi odzivajo. Vesel sem, da sem del te zgodbe.« V mali šoli gledališča z naslovom Le kaj si domišlja? so se osredotočili na moč domišljije, saj ta vodi v ustvarjalnost in vsestransko zanimanje za različne stvari in pojave. »Delavnica je bila predvsem praktične narave. Udeleženci so spoznali vaje, postopek in orodja, ki se jih lahko poslužujejo pri razvijanju svoje domišljije,« je o delu male šole gledališča povedala njena mentorica Mojca Prigl, ki si želi, da bi glede na pomen domišljije domišljijski svet vsakega posameznika živel čim dlje. Za glasbene utrinke sta na zaključni prireditvi 17. Mihčevega festivala poskrbela Bor in Lara Brajović. MG Ptuj z Pravljični večer za odrasle 2022 Pravljice bogatijo ne glede na starost Letošnji Pravljični večer so v Knjižnici Ivana Potrča posvetili državnemu prazniku, 8. juniju, ko je bil rojen Primož Trubar. Praznujemo ga od leta 2010, zasluge za ta praznični dan ima nedavno umrli literat in mislec Boris Pahor, ki so se mu tudi poklonili z enominutnim molkom, prav tako tudi Trubarju in vsem drugim velikim možem slovenskega kulturnega prostora. Pravljični večer Knjižnica Ivana Potrča izvaja pod okriljem Mariborske knjižnice. V tem projektu nastopajo knjižničarji in pravljičarji iz več kot dvajsetih slovenskih splošnih knjižnic. Zgodbe v organizaciji Mariborske knjižnice zaživijo v sodelovanju s partnerskimi in pridruženimi knjižnicami. Letos so pravljice za odrasle na Ptuju pripovedovali: Tone Obadič (Mestna knjižnica Ljubljana), Suzana Slavič (Mariborska knjižnica), Vesna Radovanovič (Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota), Lea Hedl (Mariborska knjižnica) in Liljana Klemenčič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj). Občinstvo je napolnilo razstavišče ptujske knjižnice in zbrano prisluhnilo pravljičarjem, njihovim zgodbam in naukom, jih ni nikoli dovolj, vselej pa človeka na prizemljijo, nagovarjajo k srčnosti, prijaznosti, skromnosti in ponižnosti. Vedno jim radi prisluhnemo, ne glede na starost. Nekatere se prenašajo iz roda v rod, spet druge nastajajo na novo. »Prav je, da jih poslušamo in pripovedujemo mlajšim rodovom. Pravljični večeri, ki imajo že nekajletno tradicijo Foto: Črtomir Goznik Pravljični večer je z igranjem harmonike obogatil Danijel Marinič, ptujski in slovenski glasbeni virtuoz. Foto: Črtomir Goznik Na letošnjem Pravljičnem večeru so pravljice pripovedovali: Tone Obadič, Suzana Slavič, Vesna Radovanovič, Lea Hedl in Liljana Klemenčič, ki je tudi vodila letošnjo pravljico za odrasle. in se odvijajo po vsej Sloveniji, so prijeten dogodek. Veseli smo, da ga vsako leto gostimo tudi v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju,« je na pravljičnem večeru povedala direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Milena Doberšek. Ob tej priložnosti se je tudi zahvalila vsem pravljičarjem za sodelovanje na Ptuju in za vse nastope, ki jih opravijo tudi v drugih slovenskih knjižnicah, sodelujočih v tem projektu. Z igranjem na harmoniko je zbrane razveselil Danijel Marinič. MG Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 24. junija 2022 Ptuj z Maturanti Strojne šole so pokazali svoje izdelke Skupek pravih idej, kreativnosti in znanja Maturanti Strojne šole ŠC Ptuj so izdelali številne inovativne in funkcionalne izdelke. V delo so vložili veliko časa, truda Na Strojni šoli Ptuj je letos 75 maturantov, od tega strojnih in energije, pri tem pa jim je bilo v veliko pomoč strokovno in praktično znanje, ki so si ga pridobili v letih srednješolske- tehnikov (SSI) 41, strojnih tehnikov (PTI) 17, avtoservisnih ga izobraževanja. V okviru četrtega predmeta na poklicni maturi (projektna naloga) je namreč treba najti dobro idejo tehnikov (PTI) 14 in trije odrasli. in jo tudi realizirati. Kot je povedala ravnateljica Anja Jesenek Grašič, so se dijaki letos izjemno potrudili in izdelali raznovrstne izdelke – obnovili so gokarta, mopede, avtomobile, popravili motorje, karoserije ter izdelali žar, pregrade za govedo, vile za bale in dvigala za avtomobile … To je le nekaj izmed številnih izdelkov, ki so jih v minulih dneh pripeljali v šolo in pokazali svojim mentorjem. »Projektna naloga je plod celoletnega dela, pri katerem so dijakom v veliko oporo tudi njihovi mentorji. Velika vrednost vseh teh izdelkov je njihova praktičnost. Seveda je še veliko izdelkov takih, ki so izključno maturitetni in bodo služili praktičnemu pouku v šoli,« je povedala ravnateljica in dodala, da je tudi letošnja generacija maturantov svoje delo opravila z odliko. Slavko Zupanič, profesor strokovno-teoretičnih predmetov in pomočnik ravnateljice, si je z velikim zanimanjem ogledal vse pripeljane izdelke. Pojasnil je, da je projektna naloga sestavljena iz dveh delov – dijaki so namreč že pa malo manj. Končni izdelek je na nek način »veliki« finale njihovega šolanja, saj združuje vse njihovo znanje, veščine, spretnosti in talente,« je dodal Zupanič. Tudi njegov sodelavec Alen Petrovič, profesor strokovne teorije, je izpostavil številne prednosti projektne naloge tako za morebitno nadaljevanja šolanja ali zaposlitev: »Dijaki se naučijo, kako sploh najti idejo in k nalogi pristopiti, nato pa osvojijo postopke izdelave izbranega produkta.« Najbolje ocenjeni so tisti izdelki, ki so uporabni in natančno izdelani. Kot primer Petrovič navede enega izmed dijakov, ki je recimo v trgovini videl dvigalo, nato pa si je zamislil, kako bi ga lahko izboljšal. »In to je tista dodana vrednost, dijaki na nek način izdelajo svoj patent, kar je res pohvalno.« Foto: ČG Predstavitev izdelkov maturantov Strojne šole ŠC Ptuj oddali teoretični del, kjer so vse postopke izdelave natančno opisali in dodali fotografije. »Mi izdelkov vse do zagovora projektne dokumentacije ne vidimo v živo. Dijake usmerjamo v šoli in jim skušamo pomagati po svojih najboljših močeh. Nekateri se zelo potrudijo in vzamejo nalogo zelo resno, drugi Dijaki obnovili gokart in izdelali avtomobil na daljinsko upravljanje Gregor Kolarič, ki je na predstavitvi izdelkov že zelo nestrpno pričakoval svojega mentorja, je izdelal odprti žar iz nerjavečega jekla, za kar je porabil 20 ur. Idejo si je zamislil sam, s svojim končnim produktom pa je zadovoljen. Veliko dijakov se je odločilo tudi za predelavo koles z motorjem. Miha Petrič, smer Strojni tehnik, je obnovil devet let star motor, v katerega je vgradil celo peto prestavo. Pri tem si je pomagal z znanjem, ki ga je pridobil v šoli, veliko pa se je naučil tudi sam. Šolanje bo nadaljeval na Visoki strojni šoli Maribor. Enega izmed inovativnejših izdelkov je s seboj pripeljal strojni tehnik Daniel Greif, in sicer avtomobilček na daljinsko upravljanje. »Najprej sem si na internetu ogledal različne primere, nato sem ga narisal s pomočjo posebnega modelirskega programa in ga na koncu s pomočjo 3D-tiskalnika natisnil,« je postopek izdelave strnil Daniel, ki se je vpisal na Strojno fakulteto v Mariboru. Miha Hebar, smer Avtoservisni tehnik, pa je kupil gokarta v nekoliko slabšem stanju in ga v celoti obnovil (popravil motor, zamenjal gume). Estera Korošec Ptuj z Tudi priprava dobrega zajtrka je lahko odlična poslovna ideja »V zmernih količinah je vsa hrana zdrava« Po jutru se dan pozna, bi lahko povzeli filozofijo 26-letne Neje Gril, ki je od nekdaj stavila na jutranje trenutke zase in na čas za pripravo dobrega zajtrka. Dobili sva se na kavici v enem od ptujskih lokalov in najprej sta me pritegnila njena pozitivna energija in širok nasmeh. Že kar na začetku mi je povedala, da na svoji spletni strani sicer predstavlja zdravo hrano ter ponuja zdrave in okusne zajtrke, nikakor pa ne propagira nobenih shujševalnih metod. Krive so bile kokosove skodelice »Čeprav je večina obrokov, ki jih delim na spletu, veganska, pa to ne pomeni, da želim kogarkoli omejevati s tem, kaj bi smel in česa ne, saj sem prepričana, da je vsa hrana zdrava v zmernih količinah in da nobena skrajnost ni dobra. Včasih sem se obremenjevala s kilogrami, danes pa mi zdrava prehrana ne pomeni več hujšanja in štetja kalorij, ampak dajem pred- nost dobremu počutju v svojem telesu.« Njena ljubezen do kuhanja izvira že iz srednje šole, ko je rada brkljala po kuhinji in eksperimentirala, a usodno je bilo njeno potovanje na Tajsko oziroma kokosove skodelice, ki jih je od tam prinesla. Na družbenih omrežjih je objavljala fotografije zajtrkov, ki si jih je v njih pripravljala, in sledilci so jo začeli spraševati, kje bi jih lahko kupili. Z uvozom kokosovih skodelic iz Vietnama se je začela njena poslovna pot. Nanje je dala logotip Breakfast club in njena blagovna znamka je bila rojena. Ideja je dala idejo, Neja se je povezala z manjšimi slovenskimi dobavitelji hrane, ki jo pridelujejo po starih in naravnih metodah, in se lotila še receptov za okusne zajtrke. »Za celostno ponudbo družbena omrežja niso več zadostovala, zato sem odprla svojo spletno stran, na kateri je zbrano vse, kar ponuja Breakfast club, od kokosovih skodelic do domačih granol, namazov, mok, smutijev, receptov in drugih nasvetov. Vsi izdelki so brez konzervansov in ojačevalcev okusa,« razlaga mlada blogerka, ki se opiše kot ustvarjalka Breakfast club portala in kreatorka vsebin za socialna omrežja. Recepti, ki niso le za zajtrk Največ njenih kupcev in uporabnikov spletne strani, večinoma gre za ženske med 25. in 35. letom starosti, je iz Ljubljane in Gorenjske, tudi iz Maribora, iz domačega Ptuja pa zaenkrat bolj malo, pravi, čeprav je odziv, kadar kje postavi stojnico, zelo dober. Bolj kot študij ekonomije na Ekonomski fakulteti Maribor se ji zdi, da njena podjetniška žilica prihaja iz družine oziroma družinskega podjetja, v katerega je tudi sama še vedno vpeta. »Gotovo mi je zato marsikaj bolj jasno, pa vendar se moj Breakfast club povsem razlikuje od klasičnih poslov. Tudi v prihodnje se vidim v tem, v razvoju novih receptov za pripravo zdrave hrane namreč. Zaenkrat ponujam samo sladke jedi, v načrtu imam tudi slane. Je pa pred menoj kar nekaj izzivov. Javnosti bi rada sporočila, da moji recepti niso primerni zgolj za zajtrke, pač pa tudi za malice, večerje, skratka za obroke po želji. Zdaj se najbrž dogaja, da nekdo, ki zajtrkov ne je, moje strani niti pogleda ne, kar je škoda. Morda bo zato v prihodnje treba celo spremeniti ime blagovne znamke, a ne prehitevajmo, še prej so na vrsti številni novi recepti,« sklene mlada ptujska podjetnica. Senka Dreu Foto: osebi arhiv Ptujčanka Neja Gril je svojo ljubezen do zdravega zajtrka pretopila v odlično spletno poslovno idejo. Ptuj z 250 otrok opravilo kolesarski izpit Motorično manj spretni V ptujski mestni občini je po podatkih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) kolesarski izpit v letošnjem šolskem letu uspešno opravilo 250 otrok; od tega 25 na OŠ Breg, v Ljudskem vrtu 84, na Grajeni 18, Mladiki 43, Olge Meglič 60 in OŠ dr. Ljudevita Pivka 20. Foto: bobo/M14 „Kolesarske izpite so otroci večinoma opravljali aprila in maja, izjemoma v nekaj primerih še junija. Z izvajalci, s katerimi šole sodeluje- mo pri opravljanju kolesarskih izpitov, smo opazili, da so otroci na kolesih manj motorično sposobni, bolj nespretni, kot so bili minula leta. Čemu bi lahko to pripisali, se nismo 100-odstotno poenotili, predvidevamo pa, da bi lahko šlo za posledico kovid epidemije ozi- roma karanten. Otroci so bili manj v gibanju in so manj kolesarili, to se pri motoričnih sposobnostih učencev pozna,“ je pojasnil član SPVCP MO Ptuj Luka Žižek, sicer tudi učitelj na OŠ Ljudski vrt. „Ocenjujemo, da se sicer učenci na opravljanje kolesarskega izpita, tako teoretično kot praktično, generalno dobro pripravijo, razen pač nekaj izjem. Letos se je stanje pri opravljanju praktičnega dela nekoliko poslabšalo, povedano preprosto – otroci so bili malo bolj nerodni,“ je dodal Žižek. MZ Štajerski TEDNIK petek z 24. junija 2022 petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Foto: Profimedia Nakazano je, da boste nekoliko bolj občutljivi in da vas lahko ranijo ostro izrečene besede. Oaza zabave, sprostitve in kraj za nabiranje energije bo dom. Spomini se bodo stopnjevali, iskali boste možnosti za pogovore in izmenjavo mnenj. Sledila bodo različna dokazovanja in merjenja moči! BIK (21. 4. – 20. 5.) Pogovori vam bodo prinesli zavedanje o pravi poti in o tem, da so to lahko prav prijetna doživetja. Počasi bo čas, da se odpravite na krajši oddih in tako zberete energijo, da se boste lahko soočili s projekti, ki vas čakajo. Zavihati boste morali rokave in se lotiti prenove stanovanja. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Je uradno plačilno sredstvo Paragvaja in je razdeljen na sto centimov, vendar zaradi inflacije niso več v uporabi. Uveden je bil 5. oktobra 1943, ko je nadomestil paragvajski peso v razmerju 1 : 100 (peso). Bankovce in kovance izdaja Centralna banka Paragvaja (Banco Central del Paraguay). Oznaka valute je PYG. AKANT - sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, INAH - praded argoških kraljev in junakov v grški mitologiji, SPODREC - trak za spodvezovanje oblačila v pasu Pomembno vlogo bo za vas odigrala družba. Na svoj način znate improvizirati. Notranje občutke si zapisujte; tako boste dobili obilico dinamične in spontane energije. Finančno se vam bodo stvari obrestovale. Zdi se, da potrebujete spremembo. Pojdite na potovanje. RAK (21. 6. – 22. 7.) Majšperk z 24. srečanje prangerskih krajev Po desetih letih sramotilni steber ponovno v uporabi Le peščica slovenskih krajev se lahko ponaša z ohranjenim prangerjem oziroma sramotilnim stebrom; med njimi sta tudi Ptuj in Ptujska Gora. Slednja je po desetih letih gostila že 24. srečanje prangerskih krajev. Razkošne obleke, vitezi, glinene posodice, zven kovanja in blesk srebrnih oklepov … Na Ptujski Gori se je minulo soboto čas ustavil v 17.–18. stoletju. Kljub visokim temperaturam so se gostje iz drugih prangerskih mest in seveda tudi domačini po trgu ponosno sprehajali v dolgih, večplastnih kostumih oziroma oblekah in v en glas zagotavljali, da uživajo v preobrazbi. Med njimi je bil tudi bodoči ravnatelj majšperške osnovne šole Rajko Jurgec, ki se je preobrazil v srednjeveškega gospoda in smeje dodal, da obleka naredi človeka. »Danes sem resnično obravnavan kot gospod.« Osrednja pozornost je bila seveda namenjena sramotilnemu stebru. Prangerji so se v zahodni Evropi pojavili v 12. oziroma 13. stoletju, pri nas pa malo pozneje. Po naročilu zemljiških gospodov so jih postavili na trge, kjer se je ponavadi zbralo največ ljudi. Uvedli so jih za kaznovanje tatov, krivolovcev, prešuštnikov in za kaznovanje drugih prestopkov. Zločince in prestopnike so privezali na sramotilni steber, mimo- Čaka vas prijeten, harmoničen in romantičen čas. Dosegli boste vse tiste stvari, ki vas veselijo, in tisto, kar vam daje občutek notranje pomembnosti. Vsekakor ne bodite pretirano obremenjeni, v poslovnem svetu prihaja vaših pet minut in dobro je, da jih užijete v vsem blišču. LEV (23. 7. – 22. 8.) Delovali boste tako, kot bi bili sveže zaljubljeni. Predajali se boste celi paleti užitkov. Na pravi poti in srečni boste le pod pogojem, da se poslušate in da verjamete vase. Kreativni trenutki vas bodo popeljali v pisan svet barv. Morali boste znati ločevati zrno od plev. DEVICA Foto: Mojca Vtič Uprizoritev sojenja ob sramotilnem stebru so pripravili člani Umetniškega društva Ustvarjalec iz Majšperka. idoči pa so kaznovanega zasmehovali, zmerjali, pljuvali in kamenjali. Največkrat so se kazni izvajale ob nedeljah, ko so ljudje hodili k maši. Sedanji pranger na Ptujski Gori nosi letnico 1855 in je naslednik starejšega, ki izvira iz 15. stoletja. Prangerji stojijo še v Brestanici, Lembergu, Motniku, Negovi, Pilštajnu, Podsredi, Ptuju, Radovl- jici, Rečici ob Savinji, v Predgradu, Kopru itd. Na srednjeveško obarvanem trgu so se gostje lahko usedli na vlakec in se zapeljali na ogled znamenitosti Ptujske Gore (ogledali so si galerijo Stojana Kerblerja, okolico cerkve, Starotrško hišo) ter do gasilskega doma, kjer je PGD Ptujska Gora s prijateljskimi društvi pripravljal jedi na žlico. Z obiskom in odzivom so v TD Ptujska Gora, ki je bil osrednji organizator, zadovoljni. »Menimo, da je dogodek res dobro uspel, kar kaže tudi zadovoljstvo povabljenih gostov,« je dodala predsednica društva Tanja Leskovar. Mojca Vtič (23. 8. – 22. 9.) Zaprli se boste vase in bili nekoliko zadržani. Toda svet tišine bo čas, da razvozlate tiste uganke, ki so vam tako ali drugače nejasne. Nakazano je, da je pred vami obdobje, v katerem se boste v dejanskem ali prenesenem pomenu posvetili sebi in raziskali lastno osebnost! TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Dinamika bo nekaj, kar boste raziskali v sebi. Tako boste stvari postavili na svoje mesto. Ljudje vas bodo učili in morda se boste zaradi tega tudi nekoliko vznemirjali. Veljalo bo tisto staro pravilo »vsi za enega in eden za vse«. Ljubezen bo splet romantike in prijateljstva. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Skrinja zaklada v sebi skriva skrivnosti in buri duhove. Tudi sami znate ustvarjati zgodbe in živeti svoje mite. Pomembno je, da se odločite in da se aktivno lotite vsega. Ne smete delati proti sebi, ampak zase. Postaviti si morate logične meje in se jih tudi držati. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Prevzeli vas bosta dobra volja in želja po optimističnem razmišljanju ter vas popeljali na pot uspeha. Aktivnost in sodelovanje bosta seveda nadvse pomembna. Dobro je, da se dogovorjenega držite. Uživate lahko v ljubezni, sončnih žarkih in misli, kako prijetno je življenje! KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Na delovnem mestu vas v prenesenem pomenu besede čaka neka preizkušnja, toda zadevi boste kos. Tako boste dosegli vse tisto, kar si želite ali pričakujete. Obzorje ljubezni bo nekoliko bolj valovito; če se uklonite vetru, boste prav vznemirjeno uživali. Služba: počasi in vztrajno do cilja. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Svoboda je nekaj, kar potrebuje vsak človek, vzeti pa si jo mora ob pravem času in na pravi način. Interpretacije uspeha so različne, pa vendar – roko na srce – ljubljena oseba vam pomaga, kolikor je v njeni moči, in to zelo uspešno. Na delovnem mestu gre prijetno s koristnim! RIBI (19. 2. – 20. 3.) Dokazali boste, da ste lahko zelo močni in da se znate dokazati, če si tega seveda sami želite. Nihanja in valovanja ostajajo, človek pač ne more kar tako iz svoje kože. Igra barv dokazuje, koliko lahko naredite sami z lastno ustvarjalnostjo. Počasi bo čas za osebnostno spremembo. Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 Porabili za 604 milijone evrov zdravil Prepoznajmo bolezen, ki prinaša privide in blodnje Leta 2021 je bilo izdanih 18,2 milijona receptov za ambulantno predpisana zdravila v vrednosti 603,8 milijona evrov, od tega 97,4 odstotka zelenih receptov in 2,6 odstotka belih receptov. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju prejel 8,65 recepta za predpisana zdravila v skupni vrednosti 285,90 evra (vrednost enega recepta je 33,06 evra). Po informacijah NIJZ je bilo lani predpisanih največ zdravil za bolezni srca in ožilja (27,1 odstotka vseh receptov ali 2257 receptov na 1000 prebivalcev), zdravil z delovanjem na živčevje (19,2 odstotka vseh receptov ali 1694 receptov na 1000 prebivalcev) ter zdravil za bolezni prebavil in presnove (14,7 odstotka vseh receptov ali 1294 receptov na 1000 prebivalcev). Največ receptov so predpisali v pomurski regiji (11.012 receptov, kar je 25,1 % nad slovenskim povprečjem), najmanj pa v osrednjeslovenski regiji (7882 receptov, 11,7 % manj od povprečja). »Med zdravili za bolezni srca in ožilja je bilo lani predpisanih skupno 4,7 milijona receptov. Največji delež od tega so zdravila za bolnike s kroničnim srčnim popuščanjem. Jemlje jih 18,6 odstotka populacije. Skoraj petina (19,7 %) prebivalcev prejema vsaj eno od dveh zdravil, ki se predpisujeta za zdravljenje hipertenzije. zaskrbljen ali zmeden. Ti občutki se včasih tako stopnjujejo, da se oboleli boji samega sebe ali plaši okolico. Obvladovanje bolezni Razmišljanje o shizofreniji je bilo včasih usmerjeno v delitev prizadetih oseb na dve kategoriji: bolnike, ki »so bolni«, in bolnike, ki »so dobro«. Pojmovanje besedne zveze »biti dobro« se je posodobilo in vključuje vsa stanja od akutne faze do različnih stopenj funkcioniranja in »dobrega počutja«. To pomeni, da se bolniki s shizofrenijo lahko počutijo bolje zaradi obvladovanja bolezni, s tem pa razvijejo stopnjo funkcioniranja, ki jim ustreza, oziroma se vrnejo na takšno stopnjo. Številni dejavniki vplivajo na ta proces, korist vsakega dejavnika posebej pa je individualna. Miti o shizofreniji: kaj je res in kaj ne drži Shizofrenija je enako kot »razcepljena osebnost«. – NE DRŽI! Pri shizofreniji gre za nezmožnost razlikovanja resničnosti od namišljenosti. Ljudje s shizofrenijo doživljajo halucinacije, to pa pomeni, da zaznavajo in občutijo stvari, ki niso resnične, pogosto tudi verjamejo v obstoj nadnaravnih sil in doživljajo motnje mišljenja (blodnje). Ob tem velja poudariti, da je ljudem z razcepljeno osebnostjo postavljena povsem drugačna diagnoza – disociativna motnja identitete, ki pa jo še vedno pogosto zamenjujemo s shizofrenijo, kar je napaka. Ljudje s shizofrenijo pogosto doživljajo halucinacije, kot lahko vidimo v filmih. – DELNO DRŽI! Res je, da je pojav halucinacij del shizofrenije, kar se največkrat kaže kot zatopljenost osebe v lastni svet, komunikacija z njo pa je lahko otežena. Vzporedno s tem se lahko pojavljajo določeni negativni in kognitivni simptomi, ki se kažejo kot izguba nekaterih vsakodnevnih funkcij (na primer izguba motivacije, težave s pomnjenjem in podobno). Stereotipi, ki jih v povezavi s shizofrenijo pogosto zasledimo v medijih, lahko še podžgejo napačne predstave in negativna stališča do te duševne motnje. Ljudje s shizofrenijo so lahko nevarni in jih je treba namestiti v ustrezne ustanove. – DELNO DRŽI! Pri nekaterih osebah s shizofrenijo se pojavljajo epizode agresivnega vedenja, vendar to vedenje ni značilno za shizofrenijo. Pogosteje se sicer pojavlja, če se oseba ne zdravi. petek z 24. junija 2022 Slovenija z Iz poročila NIJZ Zdravstveni nasveti Shizofrenija je večplastna bolezen, pri kateri ne gre za razcepljeno osebnost, temveč za kronično stanje, ki nastane zaradi motenj v delovanju možganov. To pogosto vodi v spremembe razmišljanja ali vedenja, psihotične simptome: motnje zaznavanja (halucinacije), zmotna prepričanja (blodnje) in motnje mišljenja. Bolnik lahko sliši, vidi, voha ali čuti, česar drugi okoli njega ne morejo (halucinacije), na primer ima prisluhe; ti so ena izmed najpogostejših halucinacij. Oseba z blodnjami trdno verjame v svoja prepričanja, čeprav zanje ne obstajajo nikakršni dokazi. Primer blodenj je prepričanje bolnika, da mu drugi berejo misli ali jih obvladujejo z namenom škodovanja. Bolnikov svet je zaradi halucinacij in blodenj popačen, zato je lahko prestrašen, stran 20 Foto: Dreamstime/M24 Kako prepoznamo shizofrenijo Velja, da motnja prizadene od 1 do 2 % vseh ljudi, je pa nekoliko pogostejša pri moških. Čeprav se največkrat pojavi med 15. in 30. letom, lahko zbolite tudi pozneje. Simptomi psihoze prizadenejo vsa področja človekove duševnosti: zaznavanje, mišljenje, čustvovanje, spoznavanje in vedenje. Simptome shizofrenije delimo na pozitivne in negativne (deficitarne). Pozitivni simptomi so tisti, ki jih osebe brez motnje ne kažejo, so pa značilni za osebe s shizofrenijo. Mednje spadajo blodnje, halucinacije ter neurejenost misli in govora. O negativnih simptomih govorimo takrat, ko gre za primanjkljaj na področju čustvenih odzivov ali drugih miselnih procesov (socialni umik, neustrezno in plitvo čustvovanje, ravnodušnost in pasivnost). Kakovost bolnikovega življenja in njegovo sposobnost normalnega delovanja bolj poslabšajo negativni kot pa pozitivni simptomi. Kdaj in kam po strokovno pomoč Znaki, kot so zapiranje vase, oteženo učenje in prisluhi, še ne pomenijo nujno shizofrenije, toda če trajajo dlje, je dobro poiskati strokovno pomoč. Začetek te motnje je mogoče zlahka spregledati, saj se najpogosteje začne v adolescenci, ko so spremembe čustvovanja in vedenja tudi sicer pogoste. Bolezen se večinoma začne prikrito, z neznačilnimi znaki, ki jih celo strokovnjaki utegnejo sprva zamenjati z znaki, značilnimi za večino najstnikov: popuščanje pri šolskih in domačih obveznostih, zožitev vsakodnevnih dejavnosti, zapiranje vase … Opazno je izogibanje družbi, mladostnik raje ostaja doma, razmišlja ... Seveda ti znaki še ne pomenijo duševne motnje, toda če trajajo dlje (več mesecev), je prav, da mladostnik poišče pomoč pri zdravniku ali psihiatru. Raziskave dokazujejo, da zgodnje zdravljenje teh neznačilnih simptomov zmanjša možnost poznejšega razvoja shizofrenije. Jemanje ustreznih zdravil (tudi v majhnih odmerkih) pogosto prepreči razvoj bolezni. Ker bolniki sodobna zdravila znatno lažje prenašajo, ni razloga, da bi ob prvih znakih shizofrenije odlašali z zdravljenjem. Pomembno je, da začnemo bolezen zdraviti, še preden se v celoti razvije. Tea Dečman Foto: Sta/M24 V skupini psihoanaleptikov, nadalje razkriva NIJZ, so najpogosteje predpisovali antidepresive. Povprečno jih je dobilo osem odstotkov populacije, sicer pa trend porabe antidepresivov skladno z doktrino narašča. Precej receptov, 2,7 milijona, so izdali za bolezni prebavil in presnove, od tega največ za kislinsko pogojene bolezni, predvsem zdravila za zdravljenje peptične razjede in refluksne bolezni, in sicer zaviralce protonske črpalke. Jemlje jih povprečno 16,6 odstotka Slovencev. Poraba teh je bila največja v podravski in koroški regiji. Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni prejema 5,5 odstotka prebivalstva, od tega peroralne antidiabetike 4,8 % prebivalcev. Inzuline in analoge prejema 1,5 odstotka populacije, največ v zasavski in posavski regiji. Leta 2021 je bilo povprečje števila izdanih receptov na tisoč prebivalcev 8.803, kar je nekoliko manj kot leta 2020 (9016 receptov na tisoč prebivalcev). Največ so jih pacientom izdali v pomurski regiji, in sicer 11.012 receptov na tisoč prebivalcev, kar je 25 % nad slovenskim povprečjem. Polona Krušec Pomagajmo si Naravna zdravila proti otekanju nog v vročini Pretežno sedeča ali stoječa opravila, pomanjkanje telesne aktivnosti, preozka oblačila oziroma hlače, neprimerna prehrana ter alkohol in kajenje lahko povzročijo motnje prekrvitve v nogah in občutek utrujenih, težkih in bolečih nog, napetost in krče v mečih, otekline na območju gležnja ter goleni, pajkaste žilice ter krče v nogah. Vse skupaj poslabšajo vroči dnevi. Kajpak je v ozadju navideznih težav, kot so pretesne hlače, običajno globlji vzrok. Ko se vene razširijo, kar je pogosto gensko pogojeno, ali če ste več let zanemarjali telesno vadbo, se zaklopke ne zapirajo dovolj tesno, zato kri ne more z dovolj moči potovati proti srcu. Posledično se vrača v spodnje okončine, zaradi česar noge najprej otečejo, čez nekaj časa pa se razvijejo krčne žile. Zlasti nevarne so zapore globokih ven. Tam se lahko pojavijo resne motnje prekrvitve nog, ko se celo majhne, sicer nebogljene rane ne celijo več in nastanejo razjede. Ob močni oslabelosti ven noge najprej otečejo, lahko nastanejo srbeči ekcemi zaradi zastajanja krvi, v skrajnem primeru pa se razvijejo razjede, ki jih je treba takoj kirurško oskrbeti. Od kompresijskih nogavic do zelišč Poznamo več načinov zdravljenja kroničnega venskega popuščanja. Zdravnik vam bo prav gotovo predpisal zdravljenje s kompresij- skimi nogavicami, ki stiskajo vene, pospešijo krvni obtok ter znižajo pritisk v venah. Uživajte veliko kuhanih in toplih jedi. Hladilne jedi, kot so sladoled, presna hrana in solate, so manj primerne. V aromaterapiji zdravijo krčne žile s kopelmi v olju ciprese ali laškega smilja. Ta olja lahko zmešate tudi z nevtralno osnovo, denimo z jojobinim oljem, in jih nanesete neposredno na oteklo nogo, lahko pa tudi na rano. Nekatere zdravilne rastline zelo dobro vplivajo na venski sistem, mednje spadajo divji kostanj, lobodika in listje vinske trte. Vse tri rastline krepijo vene in preprečujejo otekanje nog. V lekarnah vam bodo svetovali gel iz divjega kostanja ter nepozebnika, ki noge tudi ohladita. V kliničnih raziskavah je jemanje izvlečka iz divjega kostanja po dveh tednih povzročilo uplahnitev oteklih nog. Tu pa je tudi njivska preslica, pogosto spregledana, a zdravi otečene noge enako učinkovito kot kostanj. Vsestranski zeljni povoj Foto: Dreamstime/M24 Za zeljni povoj vzemite ohlajene Kopel pri razjedi Pri golenski razjedi priporočajo kopel s hrastovo skorjo in njivsko preslico. Približno 30 minut v pol litra vode kuhajte med 100 in 300 g hrastove skorje in 50 g njivske preslice. Nato prevretek dodajte vodi za kopanje. Ne kopajte se dlje kot 10 minut. Čajna mešanica proti otekanju nog Prelijte skodelico vrele vode prek 25 g ajdove zeli, 25 g zeli medene detelje, 25 g sadežev pegastega badlja in 25 g njivske preslice. Pustite 10 minut, precedite ter pijte počasi, po požirkih. Foto: Dreamstime/M24 svetlo zelene ali rumene liste iz notranjosti zeljne glave, odstranite groba rebra in liste z valjarjem povaljajte do ravnega, da iztisnete sok. Kot podlago priporočamo ste- kleno ali plastično desko, ki ne vpija soka. Nato položite liste na rano ali zgolj na otekle noge, povijte in pustite največ 12 ur. M. Kopriva Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 21 petek z 24. junija 2022 21 Celje, Maribor, Ptuj z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 8. sezona, polfinalni nastopi Slovenska pesem z novimi izjemnimi nastopi Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo vse bolj cveti. Vse več je mladih, ki želijo nastopiti na tem odru. Pri tem imajo podporo lokalnega okolja, občin, šol, glasbenih pedagogov, sponzorjev, donatorjev in predvsem svojih staršev, ki jim skupaj z vsemi drugimi, zaslužnimi za idejo, širitev projekta in njegovo kakovostno rast, omogočajo, da razvijajo svoj pevski in glasbeni talent ter tako stopajo na vedno večje odre. Projekt daje mladim dragocene izkušnje, ki so dobrodošla popotnica na njihovi življenjski in poklicni poti. Pred osmimi leti je projekt zasnovala družba Radio-Tednik Ptuj na pobudo direktorja Draga Slameršaka. V zadnjem obdobju se mu je pridružila tudi družba Novi tednik & Radio Celje. Foto: Andraž Purg Pevci v mlajši kategoriji 1. polfinala, ki je potekal 11. junija v Citycentru v Celju. Foto: Črtomir Goznik Pevci v mlajši kategoriji 2. polfinala, ki je potekal 17. junija v Europarku v Mariboru. Foto: Črtomir Goznik Pevke v mlajši kategoriji 3. polfinala, ki je potekal 18. junija v Qcentru na Ptuju. Tega v slovenskem prostoru edinstvenega projekta, ki spodbuja petje slovenskih pesmi, tudi epidemija ni ovirala. Mladi pevci so v tem času pogumno in samozavestno stopili pred radijske mikrofone v studiih Radia Celje in Radia Ptuj. Njihovi nastopi so potekali v živo na radijskih valovih in Facebook kanalih Radia Celje in Radia Ptuj. V sliki in besedi pa jih je javnost spoznala tudi v časopisih Novi tednik in Štajerski tednik. Tudi v letošnji sezoni predizbori niso potekali kot kulturne prireditve v šolah, saj epidemiološke razmere niso dopuščale tega. Na vsakem so izbrali enega polfinalista v mlajši kategoriji in enega v starejši. Na treh polfinalih, ki so potekali v živo v trgovskih centrih City park v Celju, Europark v Mariboru in Qcenter na Ptuju, je občinstvo navdušeno zaploskalo 83 nastopom, od tega petim duetom in enemu triu. Zapeli so tako dobro, da bi se lahko enakovredno kosali z že izkušenimi pevci oz. glasbeniki. Sicer pa so na nek način zmagovalci vsi, ki so nastopili v 8. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. S srčnostjo in največjim veseljem so se poklonili slovenski pesmi. Da je pot na velike odre zahtevna, da je treba veliko delati in da je sam talent premalo, so mladim pevskim talentom povedali tudi pevci, ki so obogatili polfinalne nastope: Domen Kumer v City parku v Celju, Sebastian v Europarku v Mariboru ter Metod Munda (tudi udeleženec projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo) in Tilen Lotrič v Qcentru na Ptuju. Zdaj se za polfinaliste začne čakanje na sporočilo, ali bodo med tistimi, ki se bodo predstavili v velikem finalu, ki bo 20. avgusta na Mestnem trgu na Ptuju. Prireditev bo tudi letos posnela RTV Slovenija. V finalu se bo predstavilo 26 finalistov, od tega jih bo 20 izbrala strokovna komisija, po deset iz vsake kategorije. Šestim finalistom (trije iz vsake kategorije) pa bodo finale prinesla SMS-sporočila. Za svoje finaliste lahko glasujete s poslanim SMS-om na številko 4246. Ključne besede so pripisane pri predstavitvi mladih pevcev. Cena SMS-a je 0,99 evra. Njihovim polfinalnim nastopom lahko prisluhnete na Radiu Celje in Radiu Ptuj, Facebook profilu Radia Celje in Radia Ptuj ter na Youtube kanalu Radia Ptuj. Glasovanje se bo začelo jutri, 25. junija, opolnoči in bo trajalo do 10. julija, prav tako do polnoči. Imena finalistov bodo objavljena 15. julija. Nato bodo imeli finalisti dober mesec časa, da svoje nastope še izpilijo, da bo letošnji finalni nastop še ena prestižna zgodba slovenske pesmi in mladih pevskih talentov. MG Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 22 petek z 24. junija 2022 22 Heidi Cimerman, 3. razred, OŠ Ljubečna, pesem Spet Zaljubljena Taj in Tim Holobar, 4. razred, OŠ Hudinja, pesem Lučke SMS: POJEM 1 na 4246 SMS: POJEM 2 na 4246 Anže Stopar, 4. razred, OŠ Rimske Toplice, pesem Pravljica SMS: POJEM 4 na 4246 Klara Kotnik, 5. razred, OŠ Vitanje, pesem Dan ljubezni SMS: POJEM 8 na 4246 Zarja Vouk, 2. razred, OŠ Štore, pesem Lahko noč, Piran SMS: POJEM 12 na 4246 Larisa Škorjak, 3. razred, OŠ Dramlje, pesem Daj se nasmej SMS: POJEM 16 na 4246 Ana Koražija, 5. razred, OŠ Laško, pesem Za naju SMS: POJEM 5 na 4246 Nika Drofelnik, 4. razred, OŠ Šmartno Ob Paki, Sreča na vrvici (spremljava na harmoniki) SMS: POJEM 9 na 4246 Evita Košir Basle, 5. razred, OŠ Žalec, pesem Sladoled z vesoljem, prosim SMS: POJEM 13 na 4246 Taja Maver, 5. razred, OŠ Fram, pesem Ledena (lastna spremljava na klavirju) SMS: POJEM 17 na 4246 Zala Žibret, 5. razred, OŠ Rečica Ob Savinji, Z pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 6 na 4246 Adam Kovačič, 4. razred, OŠ Dobje, Kekčeva pesem SMS: POJEM 10 na 4246 Lev Jevšovar, 4. razred, OŠ Griže, pesem Daj se nasmej SMS: POJEM 14 na 4246 Nika Oman, 4. razred, OŠ Lava, pesem Vsak je sam SMS: POJEM 3 na 4246 Ela Trkaj, 5. razred, OŠ Polzela, pesem Zemlja pleše SMS: POJEM 7 na 4246 Manca Marija Četina, 5. razred, OŠ Braslovče, Ma pesem Šuštarski most SMS: POJEM 11 na 4246 Taja Kos, 5. razred, OŠ Liboje, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 15 na 4246 Nick Horvat, H 3. razred, OŠ Destrnik-Trnovska vas, pesem Človek brez imena Taja Belšak, 4. razred, OŠ Cirkulane-Zavrč, pesem Nabiralka zvezd SMS: POJEM 18 na 4246 SMS: POJEM 19 na 4246 Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK petek z 24. junija 2022 Lucija Vidovič, 3. razred, OŠ Destrnik-Trnovska Luci vas, pesem Siva pot SMS: POJEM 20 na 4246 stran 23 23 Maj Terbuc, 5. razred, OŠ Dornava, pesem Malo miru SMS: POJEM 21 na 4246 Iva Pisanec, 4. razred, OŠ Cirkulane-Zavrč, pesem Tri planike Julija Gašparič, 5. razred, OŠ Ivanjkovci, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 22 na 4246 SMS: POJEM 23 na 4246 Gašper Firbas, 5. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, pesem V dolini tihi Lea Artič, 5. razred, OŠ Rogatec, pesem Dobro jutro, življenje Anej Gorenjak, 3. razred, OŠ Zreče, pesem Me boš še ljubila Neja Pučko, 5. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, pesem To mi je všeč SMS: POJEM 24 na 4246 SMS: POJEM 25 na 4246 SMS: POJEM 26 na 4246 SMS: POJEM 27 na 4246 Marcel Švab in Jakob Artank, 3. razred, OŠ Dobrna, Kekčeva pesem Lea Živa Planinc in Žanet Krasnik, 5. razred, OŠ Majšperk, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 28 na 4246 Leila Bećirović, 5. razred, OŠ Olge Meglič, Ptuj, pesem Srajca SMS: POJEM 30 na 4246 Neža Cimerman, 4. razred, OŠ Ormož, pesem Tam, kjer murke cveto SMS: POJEM 31 na 4246 SMS: POJEM 29 na 4246 Jana Bombek, 2. razred, OŠ Ljudski vrt, Ptuj, Kekčeva pesem Lara Tement, 4. razred, OŠ Markovci, pesem Uspavanka za Evo SMS: POJEM 32 na 4246 SMS: POJEM 33 na 4246 Brina Žajdela, 2. razred, OŠ Središče ob Dravi, Bri pesem Boš znal me ljubiti Varja Kočevar, 5. razred, OŠ Juršinci, pesem V Ljubljano Lara Venta, 4. razred, OŠ Velika Nedelja, pesem Kaj je to življenje Sara Viher, 4. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Za Slovenijo živim SMS: POJEM 34 na 4246 SMS: POJEM 35 na 4246 SMS: POJEM 36 na 4246 SMS: POJEM 37 na 4246 Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 24 petek z 24. junija 2022 24 Lara Šori, 5. razred, OŠ Videm, pesem Zgodba o prijateljstvu SMS: POJEM 38 na 4246 Foto: Andraž Purg Pevci v starejši kategoriji 2. polfinala, ki je potekal 11. junija v Citycentru v Celju. Lili Pacher, 5. razred, OŠ Hajdina, pesem Verjamem v dobre ljudi SMS: POJEM 39 na 4246 Foto: Črtomir Goznik Pevci v starejši kategoriji 2. polfinala, ki je potekal 17. junija v Europarku v Mariboru. Mia Kelenc, 5. razred, OŠ Gorišnica, pesem Tri planike SMS: POJEM 40 na 4246 Zoya Gavez, 4. razred, OŠ Breg, Ptuj, pesem Zate dovolj SMS: POJEM 41 na 4246 Foto: Črtomir Goznik Pevke v starejši kategoriji 3. polfinala, ki je potekal 18. junija v Qcentru na Ptuju. Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na Facebook profilih Radia Ptuj in Radia Celje ter na Youtube kanalu Radia Ptuj. Iva B Bezjak, 2. razred, OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, pesem Poljubi me za božič SMS: POJEM 42 na 4246 Razglasitev rezultatov bo v petek, 15. julija 2022. Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK petek z 24. junija 2022 stran 25 25 Neža Kopitar, 6. razred, OŠ Ljubečna, pesem Morska pravljica Ajda Kumar, 6. razred, OŠ Šmartno Ob Paki, A pesem Se živi Sarai Zaveršnik, 6. razred, OŠ Dramlje, pesem Ne bodi kot drugi Trinda Haxhiu, 7. razred, OŠ Lava, pesem Tople oči (spremljava ukulele) SMS: POJEM 43 na 4246 SMS: POJEM 44 na 4246 SMS: POJEM 45 na 4246 SMS: POJEM 46 na 4246 Neli Ela Guček in Veronika Padežnik, 7. razred, OŠ Laško, pesem Kdo še verjame (spremljava na kitari) Mateja Orel, 8. razred, OŠ Rečica Ob Savinji, M pesem Šuštarski most EEva Gradišnik, 8. razred, OŠ Rimske Toplice, pesem Bodi z mano do konca SMS: POJEM 47 na 4246 Špela Kušar, 9. razred, OŠ Vitanje, pesem Najino poletje SMS: POJEM 50 na 4246 Ema Kos, 7. razred, OŠ Žalec, pesem Nabiralka zvezd SMS: POJEM 48 na 4246 Liza Novak, 7. razred, OŠ Braslovče, pesem Dva obraza (spremljava na kitari) SMS: POJEM 49 na 4246 Ajda Jevšovar, 8. razred, OŠ Griže, pesem Ne bodi kot drugi Teo Podpečan, 9. razred, OŠ Štore, p pesem Sladka kot med (spremljava na kitari) SMS: POJEM 52 na 4246 SMS: POJEM 53 na 4246 Zoja Tita Držan, Lara Vuherer in Taja Strojin, 6. razred, OŠ Petrovče, pesem Daj se nasmej Nastja Kolarec, 6. razred, OŠ Dobje, pesem Gremo mi po svoje SMS: POJEM 51 na 4246 SMS: POJEM 54 na 4246 SMS: POJEM 55 na 4246 SMS: POJEM 56 na 4246 Gaja Kopriva, 8. razred, OŠ Nazarje, pesem Spet zaljubljena Sara Krivec Britvič, 9. razred, OŠ Šempeter, pesem Čudež Vito M Maučič, 7. razred, OŠ Cirkulane-Zavrč, pesem Vrača se pomlad (spremljava na kitari) Aleš Prigl, P 9. razred, OŠ Breg, Ptuj, pesem Sladka kot med (spremljava na kitari) SMS: POJEM 57 na 4246 SMS: POJEM 58 na 4246 SMS: POJEM 59 na 4246 SMS: POJEM 60 na 4246 Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 26 petek z 24. junija 2022 26 Ela Št Štumberger, 6. razred, OŠ Destrnik-Trnovska vas, pesem Prisluhni mi Manca Sitar, 8. razred, OŠ Hajdina, pesem Ti boš vedno prvi Taja Pučko, 9. razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, pesem Za naju Anja Koražija, 6. razred, OŠ Rogatec, pesem Mlade oči SMS: POJEM 61 na 4246 SMS: POJEM 62 na 4246 SMS: POJEM 63 na 4246 SMS: POJEM 64 na 4246 Patrik Tratnik, 8. razred, OŠ Polzela, pesem Dobro jutro, življenje Veronika Olenšek, 8. razred, OŠ Dobrna, pesem Tople oči Zoja Klinar, 8. razred, OŠ Zreče, pesem Le s teboj LLeja Trstenjak, 6. razred, OŠ Velika Nedelja, pesem Daj se nasmej SMS: POJEM 65 na 4246 SMS: POJEM 66 na 4246 SMS: POJEM 67 na 4246 SMS: POJEM 68 na 4246 Ajda Lah, 6. razred, OŠ Fram, pesem Ob kavi Hana Orehek, 6. razred, OŠ Dornava, pesem Boš znal naprej me ljubiti Neža Kralj, 8. razred, OŠ Ormož, pesem Bodi z mano do konca Stela Hebar, 9. razred, OŠ Sveti Tomaž, pesem Svetle so noči (lastna skladba) SMS: POJEM 69 na 4246 SMS: POJEM 70 na 4246 Klara Cestar, 7. razred, OŠ Cirkulane-Zavrč, K pesem Največ SMS: POJEM 73 na 4246 SMS: POJEM 71 na 4246 SMS: POJEM 72 na 4246 Taja Berden in Jera Tomasino, 7. razred, OŠ Majšperk, pesem Hvala za vijolice LLana Friščić Krampelj, 6. razred, OŠ Juršinci, pesem Čudež SMS: POJEM 74 na 4246 SMS: POJEM 75 na 4246 Hana Kmetec, 6. razred, OŠ Olge Meglič, Ptuj, Ha pesem Ne bodi, kar nisi Larisa Mlinarič, 9. razred, OŠ Markovci, pesem Hallelujah Vita Voda, 9. razred, OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, pesem Čakala bom Alja Zamuda, 7. razred, OŠ Gorišnica, pesem Boš znal naprej me ljubiti SMS: POJEM 76 na 4246 SMS: POJEM 77 na 4246 SMS: POJEM 78 na 4246 SMS: POJEM 79 na 4246 Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 27 petek z 24. junija 2022 27 Eva Šnut, 7. razred, OŠ Destrnik-Trnovska vas, pesem Metulji Brina Štefančič, 9. razred, OŠ Ljudski vrt, Ptuj, Brin pesem Milijon in ena Sara Sluga, 9. razred, OŠ Mladika, Ptuj, pesem Izgubljam se (lastna skladba) Kornelija Jelen, 9. razred, OŠ Videm, pesem Lahko noč, Piran SMS: POJEM 80 na 4246 SMS: POJEM 81 na 4246 SMS: POJEM 82 na 4246 SMS: POJEM 83 na 4246 Generalni pokrovitelj 1. polfinala Generalni pokrovitelj 2. polfinala PREZRAČUJEMO ŽE OD LETA 1959. ŠAMPIONSKA AKCIJA -40% ODPRAVA ODVEČNE VLAGE IN PLESNI VARČEVANJE Z ENERGIJO PREPROSTO IN POCENI VZDRŽEVANJE Pohitite in izkoristite kar 40 %* šampionski popust na Lunosovo pametno prezračevalno enoto i-Vent. Akcija velja le do 24. 7. 2022 oz. do odprodaje zalog. * 20 % subvencija Eko sklad + 20 % popust Lunos www.lunos.si Vrhunski decentralni prezračevalni sistemi za novogradnje in sanacije PE Ljubljana PE Maribor 080 73 13 080 71 86 Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 28 petek z 24. junija 2022 28 Vrazova ulica 5 - 2270 Ormož www.ecoagro.hr jasmina@ecoagro.biz , ww ww.ttalum m.si Proizvved den. Upoora abljen. Zb bra an in sorrtiran n. Preetaljeen. Poonoovno uporab bljeen. 040 802 355 Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 petek z 24. junija 2022 COLOR CMYK stran 29 Poslovna in druga sporočila 29 œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£ Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š ¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œ œŠ¡“¤Ž£œ¡œš“–¦ထ ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija TRADICIONALNI LADY PIKNIK POD KLOBUKI (ȒƫȸƏɮȒǼǴƏȅȒƮȇƺǴɄƏ ȒƳɀǼƏƫƺǕƏɮȸƺȅƺȇƏ 30 NEPOZABNIH LET RAJMONDA IN METKE DEBEVEC (ƺʁƺɮȇƏȵȒȸȒǸƏًƫȒǕƏɎȒʁǣɮǼǴƺȇǴƺ Ali veš, da ... ... se bodo kondomu kmalu pridružile nove kontracepcijske metode. V številnih laboratorijih že razvijajo tabletke in gele za moške, biologom pa je že uspelo odkriti učinkovita kontracepcijska sredstva za moške, ki nimajo stranskih učinkov. Kontracepcija za moške morda sploh ne bo v obliki tabletk. Ameriški znanstveniki od leta 2018 preizkušajo hormonski gel na 420 moških. óz¨¨X#àk« JÈ ³à h0(«ÈóXz0 ȸƺɿƳɮȒƫȒǴƺɮȵȒƳǣɀɎȒɀɎȸƺǝȒ vsako sredo Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 4,49 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. Več v reviji Science Illustrated in na www.alivesda.si www.salomongroup.si VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ www salomongroup si www.salomongroup.si ‫ ׎א‬³à0óXnzXR POLETNIH RECEPTOV Sladoledni torti in parfait, ǸȒǼƺȸƏƫƏȇƏ‫ו‬ȇƏƮǣȇȒɮ ter slastne musake KULTURA 0«z«(ó«z Xzx«X JnÈzX# ÁƺǼƺɮǣɿǣǴɀǸƏɮȒƳǣɎƺǼǴƏȒȵȒƺɿǣǴǣً ȵȒǼƺɎȇǣǝȇȒƮƺǝǣȇɀǼȒɮƺȇɀǸǣǝȵȒȵƺɮǸƏǝ bivanja VITKO POLETJE ‫ד‬ȇƏɀɮƺɎȒɮɀɎȸȒǸȒɮȇǴƏǸȒɮً ǸƏǸȒɀǝɖǴɄƏɎǣǼƺɮ‫ד‬Ƴȇƺǝ Že v prodaji 6 STRANI MODE Odprti sandali, poletna krila ǣȇƫƺǼƺȒƫǼƺǸƺɿƏȵȒǼƺɎȇȒɮȸȒƮǣȇȒ Vsak četrtek! Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu N ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅJana, za samo 4,79 EUR. www.salomongroup.si www.tednik.si Lepi spomini ne bledijo! Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 30 COLOR CMYK stran 30 petek z 24. junija 2022 Poslovna in druga sporočila OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete. Brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d, tel. 051 667 170. stran 31 Oglasi in objave petek z 24. junija 2022 Mali oglasi COLOR CMYK OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-naslov: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO 31 Ko tvoje si zaželeli bomo bližine, stopili bomo tja, v mirni kraj tišine. Si vedno tam nekje na poti, a nekaj vedi: tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te ni več med nami. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora, tel. 041 694 124. ZAHVALA PRODAM prašiče, težke od 25 do 100 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in brata NESNICE, rjave, grahaste, črne, štajerke, v začetku nesnosti, in purane, 7 kg, za nadaljnjo rejo, prodajamo; možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. Milana Šalamuna IZ PODVINCEV 118B se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso podporo ob izgubi. Hvala vsem, ki ste s svojimi dejanji pomagali ob žalni slovesnosti. Hvala za darovane sveče, cvetje, svete maše, stisk roke in izrečene besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. PRODAMO belo in rdeče vino ter jabolčnik (tukla). Tel. 031 771 935. Žalujoči: njegovi najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza žalosti in bolečine te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka Janeza Gonza IZ ZAVČEVE ULICE 4 NA PTUJU PRODAMO - 2 sobno stanovanje (1980), Ptuj, pri Ljudskem vrtu, delno prenovljeno, 67,70 m2, Cena: 119.000,00 EUR. 041 391 003 ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam za darovane sveče, cvetje, svete maše, izrečene besede ter vsak stisk roke. Hvala patru Andreju za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano tišino. Posebej hvala sosedi Frančki za opravljeno molitev ter pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Marija ter sinova Janez in Mitja z družinama Zapel je zvon tebi v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, tasta, brata in strica Vladimirja Glažarja  1 = * 3. 8. 1940–7. 6. 2022 DURGQR DEDYQH ODVEH IZ DOLENE 52 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Iskrena hvala. 3WXM  Žalujoči: vsi njegovi najdražji 3H HWHN D DYJXVWD R RE  AUDREY HEPBURN àɀƺǼƺǴƺǼƺǕƏȇɎȇƏǣȇȵȸƺˡȇǴƺȇƏ LADY PIKNIK Najboljši piknik v Sloveniji spet navdušil SELENA GOMEZ Popolnoma presenetila p s svojo seksi pojavo INES ERBUS IN DAVID AMARO ¨ȸǣȅƺȸǴƏǴȒǴɖɿȇƏǴɮƺƮǴǣȅ Ǵ Ǵ Ǵ Ǵ Ǵ slovenskim duetom BRIGITA ŠULER »Vrnila bi se v leto 2016, da bi ...« ʁƺɮ prodaji + TV SPORED na 42 straneh ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Antona Dolenca IZ ZGORNJIH JABLAN 37 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše ter darove za farno cerkev. Iskrena hvala gospodu župniku Janku Strašku za opravljen pogrebni obred ter gospodu župniku Janku Frangežu za somaševanje, Alojziji Capl za molitev ter Viktoriji Horvat za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala tudi Društvu upokojencev Cirkovce, Rdečemu križu Cirkovce, Društvu invalidov Kidričevo, gasilcem GZ Kidričevo, še posebej PGD Jablane, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Na izbranih prodajnih mestih estih na voljo v kompletu z revijo Lady, y za samo 4,99 EUR. www.odkrito.si Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. www.salomongroup.si www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 32 stran 32 petek z 24. junija 2022 Ormož z Dobrodelna prireditev OŠ Stanka Vraza Ptuj z V Kavarni Bodi dobrodelni kviz Palačinkijada z Ditko Zmagala ekipa »Z Edijem« V prvi polovici junija je Osnovna šola Stanka Vraza Ormož izvedla svojo tradicionalno Sredi junija se je na Ptuju v Kavarni Bodi odvil prvi dobrodelni kviz, ki ga je skupaj s dobrodelno prireditev Prijatelji prijateljem. Podnaslov letošnje prireditve je bil Pala- kavarno organiziral Rotaract klub Ptuj. Člani kluba smo za udeležence pripravili vprašanja iz petih različnih kategorij: športa, filma, glasbe, informacijsko-komunikacijske činkijada z Ditko. tehnologije ter piva. Foto: MH In prav zares je na oblačno, občasno deževno četrtkovo pozno popoldne po Ormožu zadišalo. V prireditvenem šotoru pri Grajski pristavi se je zbralo pet ekip, ki so razigrane in polne pričakovanja začele peko slastnih palačink, za katere so vsaka posebej pripravile posebne namaze. Na stojnicah so se tako predstavile ekipe OŠ Ormož, OŠ Velika Nedelja, VIZ Vrtec Ormož, Gimnazija Ormož in ekipa gostiteljske šole – OŠ Stanka Vraza Ormož. Hkrati se je na odru in pod njim odvijal pester spremljevalni program, ki ga je povezoval Domen Hren. Vsaka od ekip za peko palačink je imela tudi svojo točko, s katero so se predstavili občinstvu, ki se je zbralo v šotoru. V uvodu se je predstavil pevski zbor OŠ Stanka Vraza s pesmima Kaj zmoremo in Mi smo otroci enega sveta. Otroci iz Vrtca Ormož, skupina Radovedne bučke, so skupaj s svojima vzgojiteljicama Jožico in Petro pri- pravili plesno točko, zaplesali so na pesem Po lužah čofotam. Učenka Diana iz OŠ Velika Nedelja je zbrane navdušila s pesmijo Kaj je to življenje, OŠ Ormož se je predstavila s svojo etno skupino Gudalo, Gimnazija Ormož pa s plesnim nastopom. Na koncu je zbrane razveselila in navdušila pevka Ditka, ki se je s svojimi pesmimi dotaknila premnogih src. Večer je bil poln dobre volje, omamnih vonjav in prijetnih okusov. Prav vsak posameznik je s svojim obiskom obogatil prireditev in poplačal trud vseh nastopajočih, ki so se pridno pripravljali na ta dan. Majda Hebar Kviza se je udeležilo devet skupin, skupaj kar 36 tekmovalcev. Zmagala je ekipa »Brez Edija«, ki se je ob premoru med tekmovanjem preimenovala v skupino »Z Edijem«, saj se jim je zadnji član, Edi Klasinc, sestavljavec mnogih kvizovskih in ugankarskih vprašanj, ki velja za legendo ugankarstva in križankarstva, pridružil z manjšo zamudo. Drugo mesto je zasedla skupina »Lični čokoladni žepki«, ki je za zmagovalci zaostala le za eno točko. Dvoboj prvo- in drugouvrščenih je bil napet do konca. Še nekoliko večja drama pa se je odvijala v tekmi za tretje mesto, saj sta bili ekipi »Dobri momci« in »Dobre mrhe« po 33 vprašanjih izenačeni. Obema skupinama je pripadalo dodatno vprašanje iz kategorije po lastni izbiri. Po dveh Foto: DR zaporednih pravilnih odgovorih ugibanj o tretjem mestu ni bilo več. Odlično tretje mesto je zasedla skupina »Dobri momci«. Člani Rotaract kluba Ptuj smo ob koncu dogodka sklenili, da prvi dobrodelni kviz zagotovo ne bo zadnji. S Kavarno Bodi že pogle- dujemo v prihajajoče mesece, ko bo ta lokal ponovno postal kraj srečanja za Ptujčane in Ptujčanke, ki so tekmovalno naravnani in polni znanja. Za nagrade so poskrbeli Kavarna Bodi, Perutnina Ptuj, Ptujska klet in Gostilna pri pošti. David Rihtarič jem za avnostni spre sl il d re ri p e, ic u iz porodnišn koj po odpust z njihovimi mamicami. ta j, a er vč je nte Naš župan 3 mikromatura olna *** Skladišča so p i. n vi ži i n d va volivni niti na i bati ne naši ha kakor prazne slame. n se e iz kr e a kru Prehransk tako zarečeneg oj rep. *** i psa, ki lovi sv vn ra a n o tv rs ožno gospoda Trenutno je kr ago na *** neslo mu je zm ri p – n a m za riko ni bilo rjanje s kulina ASTERŠPEH. a kv u o tn le go Njegovo dol tekmovanju M aprej že *** jega deževja n n d za od – le d, ne bo si če ves vinogra no klet. ol st ča to s to le imam pol Tudi če mi Putin. *** atildine kose je M ju n a ep kl v ni zmagovalec Letošnji nespor AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Dober obisk muzejskih zbirk, evropsko srečanje Puhovih vozil V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož so zadovoljni z obiskom po konDruštvo starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci pa jutri vabi na cu epidemije koronavirusa. Metka Strgar, kustodinja pedagoginja, je po- evropsko srečanje Puhovih vozil in odprtje novih razstavnih prostorov vedala, da se je obisk muzejskih zbirk letos vrnil na raven leta 2019. Od Puhovega muzeja ob 160. obletnici rojstva Janeza Puha. Na svoj račun prvega januarja letos pa do 20. junija je muzejske zbirke obiskalo 18.809 bodo prišli vsi ljubitelji starodobnih vozil in vsi, ki cenijo tega tehničnega obiskovalcev ali le 174 manj kot leta 2019 v tem času, ko jih je bilo 18.983. veleuma, rojenega v Sakušaku. Lani v tem času si je muzejske zbirke ogledalo 5821 obiskovalcev, leta Naslednja razstava, ki jo pripravljajo v PMPO, pa je arheološka razstava 2020 pa 7483. z naslovom Zgodba o štirih damah, ki bo na ogled v romanskem palaciju V PMPO so zadovoljni tudi z obiskom tradicionalne Poletne muzejske ptujskega gradu. Odprli jo bodo 1. julija ob 12. uri. Razstava predstavlja noči, ki je bila letos že dvajseta po vrsti. Vstop v muzejske zbirke v ptu- štiri najbogatejše prazgodovinske ženske grobove z območja Podravja: jskem gradu je bil brezplačen, za družine so na trati pred romanskim pala- bronastodobna grobova iz Zavrča in Lancove vasi ter železnodobna grocijem pripravili delavnico, dr. Eva Ilec je v sklopu cikla V preplet niti vtkane bova iz Srednice in iz Brstja. Grobovi so izjemni zaradi bogatega nakita zgodbe predavala o tem, kako so povrnili lepoto tapiseriji iz 17. stoletja, in noše ter zaradi kulturnozgodovinskega potenciala, ki ga ti predmeti v grajski vinski kleti pa je društvo Kastali imelo tri oglede s pokušino vina. Vseh dogodkov se je udeležilo 660 obiskovalcev. Na mestni tržnici bo danes ob 20. uri koncert Pihalnega orkestra Ptuj z gostom Tilnom Artačem. Posvečen je dnevu državnosti. Slavnostna govornica bo ptujska županja Nuška Gajšek. Jutri in v nedeljo pa bo znova zanimivo na Ptujskem jezeru. Brodarsko društvo Ranca je pripravilo že tradicionalno regato ob dnevu državnosti, ki bo potekala na Ptujskem jezeru. Na njej bodo sodelovale jadrnice vseh razredov, do najglobljega Foto: Metka Stergar Dr. Eva Ilec je predavala o tem, kako so v PMPO povrnili lepoto tapiseriji iz Aubussona, ki je nastala v 17. stoletju. ugreza 120 cm. izkazujejo. Najmlajši od njih je grob deklice iz Lancove vasi, stare med sedem in enajst let. »Namen razstave je strokovni in širši javnosti prvič predstaviti bogate najdbe in nova pomembna spoznanja, jih umestiti v širši kulturnozgodovinski kontekst, razumeti zgodovino jadransko-baltskega prostora in s tem spodbuditi javno zaznavanje pomena kulturne dediščine ne le na Ptuju, ampak tudi v Sloveniji in širšem evropskem prostoru. Razstavo pripravljamo v sodelovanju z oddelkom za arheologijo Univerze na Primorskem,« je še povedala Metka Stergar iz PMPO. Največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij se imenuje Poletna muzejska noč. O tem smo spraševali tudi v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Darinka Unuk s Ptuja. Danes sprašujemo, kdaj so odprli Puhov muzej v Sakušaku. Nagrada za pravilni odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 1. julija, ko bo na Panorami potekala že tradicionalna Operna noč. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj so odprli Puhov muzej v Sakušaku? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.