CHICAGO, ILL., TORBK, 27. JULIJA (JULY 27), 1S37 Ht mailing at «pseial rate of pottags prortdW U* fa J® PROSVETA $ načrt za združenje ■ linijskih delavce GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 8TE V.—NUMBER 145 S za »pravo med ¡n CIO je izdelal neki »cnator ¡■AVEI^AJBRZ SE NE BO fehtngton. — Neki senator, i«T«kih stikih z obema u-bbj, taboroma; je izdelal u «pravo med Ameriško nko federacijo in Odborom jptrijgko organizacijo. Ka-tročajo, se pri sestavljanju i gi posvetoval ne z Lewi-K i Greenom. Posredoval w med obema skupinama adnik Roosevelt, kar pa so figovi svetovslci baje od-L češ da čas še ni ugo- Domače vesli Vatikanski pakt m dvojil Jugoslavijo Zandar ji ae vedno tlačijo nemire tem načrtu naj bi prišlo do združenja unijskih liedečem programu: Unije CIO bi se ponovno pri-Ameriški delavski fede-in dobile department "mas-kcije". Ta department bi imel sličen status kakor departmenti federa-kovinarski in Uitanovil naj bi se sistem članstva, ki bi omogo-delavcem, da ¿lani unije svoje stroke in industrijske unije dotiČ-■ije, v kateri delajo, t Izurjeni ali poklicni delavci, i bili ¿lani obeh unij. bi pla-onijske prispevke uniji i stroke. tivno pogajanje v mas-' itrijah bi spadalo v pod-i industrijskih unij, toda iz-a delavci naj bi dobili pred-i status, kar naj bi jih ob-pred padcem na status nih delavcev. Vw jurisdikcijske spore lindustrijakimi in poklicnimi ' Bi naj bi reševala posebna tU. Cikaške vesti Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete sta v soboto obiskali Frances Sotošek iz La Salla, 111., in Anne Grabner iz Milwaukee j a, Wis. — Leo Jun-ko, tajnik društva 121 SNPJ v Detroitu, si je prišel iskat zdravja v Chicago. Nahaja ae v bolnišnici dr. Clarka, 2637 S. Prairie ave., kjer ga prijatelji In znanci lahko obiščejo. Vesti iz Johnetowna Johnatown, Pa. — V bližnji naselbini1 je 21. t. m. umrl Luka Peterka, etar 68 let in doma iz Movavčipri Kamniku. V Ameriki je bil čea 30 let in svoječasno je živel v Forest Cityju, toda pred 18 leti se je preselil sem. Tu zapuiča ženo in tri otroke} Bil je član društva 44 SNPJ in rudarske unije UMWA. — Rudarji v rovih Bethlehem Steel Co. še vedno stavkajo. Jeklarski delavci so se z malimi izjemami vrnili na delo, toda zadovoljni niso, kakor tudi oni ne, ki so med stavko delali. Iz dežele pelina Kemmerer, Wyo. — Dne 25. t. m. sta si zakonsko zvestobo obljubila Frank Mohar iz San Francieca, Cal., in Ana Sabec, hči Pavla Šabca iz Diamondvilla, Wyo. Novoporočenca se naat&j nita v San Franciscu. Obilo sreče! Novi grobovi v Clevelandu Cleveland. — Zadnje dni je j iyn*la v Collinwoodu Johana ■ Save/roj. Suštaršič, stara 67 let in doma iz Smlednika na Gorenj skem. V Ameriki je bila 27 let in tu zapušča zeta, dve vnukinji in štiri sestre. — Dalje je umrl Math Kraus, star 44 let in doma od Kočevja. Tu zapušča ženo in mater, v Južni Ameriki pa bra ta. — Umrl je tudi John Pengov, star 55 let. Belgrad, 26. jul. — Ratifikacija konkordata z Vatikanom po narodni skupščini (senat bo glasoval o ratifikaciji šele v jeseni) je razcepila Jugoslavijo na dvoje. Napetost med pravoslavnim in katoliškim taborom je zelo velika in vlada je močno zastraži-la vsa središča nemirov, ki se še vedno ponavljajo. Razburjenost v pravoslavnih krogih je toliko večja, ker je baš na dan ratifikacije umrl patriarh Varnara, glava srbske pravoslavne cerkve, hud nasprotnik pape-škega pakta. Med preprostim ljudatvom po Srbiji se širi vest, da je bil patriarh zastrupljen po pristaših konkordata. K0LEK1ÏÏ1ZACIJA NA POHODU V S0-SEDNJIIMEH1KI Podržavljeni« ioleinic, komunala« farme in drugo PREDSEDNIK CARDENAS VODI AKCIJO Velik napredek unije strojnikov] 40,000 novih članov vi Italija zavrnili Franka? Japonci obnavljajo napade na Kitajce Okupirali to mesto Langfang rtega načrta dalje pripo-.«»J «e v svrho čim hitrejše tije bratomornega boja ' odstrani. Dobil naj bi vi-idiplomaticno službo. Njegovo kot predsednik federa-N bi dobil George Harrison, Iwinik bratovščine železrri-• klerkov, Lewis pa naj bi po-laéelnik novega departmen-Pfne produkcije" ali indue-ft unij. •tor tudi priporoča, kot pokončajo Lewisu, naj se '«ia na vsej črti bklene J« Nestrankarske lige.ka-■ tem postala politična w*tniiiranega delavstva« lt P« *e ni izgledoV, da 'do realiziranja tega na-I* * oba talwra kosata lllboJ «a nadvlado. •kekutiv-nefo sveta ADF l^mrton, D. c. __ Člani «veta Ameriške »«deracije se bodo seji *ii 21 avgusU v lT ( '«Nu. N. J., je nazna. ^ ®Jaa federacija. Na , razprava o ve- if,r'" in W * ' B,,u*'Ji. William JMnik ADF, je de-ET?nt «ejl predloia- * mdustrtjako or-» fZ ***** v jurisdik-¡¿??*lji vdanjenih u Premogovna družba se mora zagovarjati Obtožena je» da je nastopila proti uniji z — nagimi ženskami Sanghai, 26. jul. — Tukajšnji japonski predstavniki poročajo, da so japonske čete danes zjutraj okupirale Langfang s kitajskimi vojašnicami vred med Peipingom in Tientsinom. Kitajske čfte so se umaknile proti Huangtsunu, 12 milj proč. Tokio, 26. jul. — Japonsko poročilo se glasi, da so Kitajci v Langfangu včeraj streljali na japonski oddelek, ki je bil tja poslan, da * popravi telefonsko zvezo. Japonci so sprejeli boj' fn odbijali sovražnika, dokler jim ni prišla pomoč na tleh in v zraku. Japonska vlada smatra, da so Kitajci prekršili dogovor premirja in naročila je svojim vojaškim poveljnikom na Kitajskem, naj izvedejo vse "nujne odredbe"; vlada je tudi sprejela izredni vojaški proračun v vsoti 28 milijonov dolarjev v trdnem uverjenju, da parlament odobri to vsoto. Mežico City. Podržavljenje železnic po predsedniku Carde-naau je našlo ugoden odmev po vaej deželi, najWlj pa odobrava ta korak organizirano delavatvo. Železničarjem je predsednik zagotovil, da ai bodo pod državno upravo ohranili vee dosedanje pridobitve in imeli tudi važno besedo pri upravi. , Podržavljenje železnic je pri šlo zelo nenadno, kljub temu ga je pozdravila vsa dežela. Pozdravili so ga tudi železničarji, tod* prve dni so bili v skrbeh radi j njihovega novega atatuaa. K predsedniku Cardenasu so posla* 11 posebno deputacljo in dobiy zagotovilo, da bo Vladna železniška administracija gledala vedno tudi za njih interese kot delav-Delegacijl je predsednik pt^ Waahlngton, D. C, — (FP)— Mednarodna zveza strojnikov je dobila več ko 40,000 novih čla nov v zadnji*» šestih mesecih. Ob koncu junija jih je imela 156,000, najvišje število v evo-ji zgodovini. Pred štirimi leti, 1. julija 1. 1933, je U organiia cija imela aamo 58,468 članov. Poročilo o velikanskem na- Problem rudarskega * l'butleganja' v Penni| I Governor ne bo interveniral s oboroženo silo Philadelphia, 26. jul. — Penn aylvanakl governor Karle ne bo v ¿7m I nastopil s oboroženo alio proti rt * Cr^ Slin "butlegarjem" na an objavljeno. A. 0. Wharton, prod- I émmátUu Vmr h« ^ ne -«ano l)ro ni vodja iftče kompromis s Francijo. Fašistične bombe ubile 68 oseb v Barceloni TRIJE NIMSKI LETALCI UJETI ruaaraaim «uuca»rjc... »»-i JSlJü!' ^-«TÍ'iUuS, tr«ltu. k,r bi U. n, r*Uo pro- *.JDrily Herald JHm Mdnlk unij,. J. oselni rudarji kop-L BruneU zapadno od Madrida, nobena nam ni bila prinešena na ljejo že več let po vaem antracit- Wj§ v W(jnjih dveh dneh tri-krožniku. Za vae ae je morala nem dlatriktu In ao uatvariu L t menjtla g(Hipodarja, je al-unija boriti, da jih je dobila. V pravo "butlegarako" induetrljo. noi, ^ J|n#m f^utičnam pro-nekaterlh alučajih, ko amo nale- Njih letna produkelja »n»4* M ti napadu apet prešla v roke fatal! na odločen odpor, emo ae mo- krog p«t milijonov ton all W^ Ujgtov, toda vladne čete ao ee rail poalutlti stavke, ko so vee h « t n e antracitne produkcije. utrdj|e na robu vasi in vrši ae druge metode odpovedale.1* "Butlegaraki" premog prodaja- boj w ponovno poaeat te poato-Zvesa atroJnikov je izvojev* Jo okrog dva dolarja ceneje ka- jankft 0sUle poalcije v bližini la pr operatorji^Premog koplj.JoL u vedno čvrito v rokah vlad- industriii Največje leUlaW na kompanljakl zemlji. 8o na- nlh totf komnaniia so * Male in pod- s.lbine, ki ao popolnoma odvlane Med tremi fašlatičniml letali, -------------------------- ^ izoiianizacljo. I od tega "buUWnja», ki N bila včeraj ^atraljena na 40 letih opresije strmoglavlU ^.p^iu oaklanttvl pogodb pri- Ta problem je študirala po- tla v teku napadov na Brunote, volucija leta Ifll,, Zgradili «> ^ ^r^evno v glavTsUn u- J.L tomiaUiJ ki is oodfvno je bilo tudi najnovejše nemško jih privatni intereal Minama a ^rJl^^mZnu je u-KoSa^državUinj. antra- Cu3o modela Dornler z dvema vladnim denarjem. Po revoluciji I Mk|enila 27 pogodb, ki krije- citne lnduatrlje kot najboljši In motorjema In tremi možmi. U- I-*.- mil Kila lalavniM Itnn. ' _ . . 7. I .. . m,..____1U... i... mm. UU Ir/ilir ce. vedal, da bodo želežničarake unl je dobile prednoet pri imenovanju Železniške uprave, ki bo v ro-kah novega železniškega depart-menta. , Za deželo je U korak velikega pomena. Mehiške Železnice ao bile večinoma zgrajena pod Dia-zovim režimom, katerega je po fi n*znanll, da BsZT' v« ka- poteklega leu. \ ^^^»j^ujejo članov leta, unij, It odcep k 00 članov, fenome»»alno je na \ rasla poeebno zadnje mesec«. ustave glede kontrole sodišč Washington, D. C., 26 Julč — Zdaj, ko J« Kooaeveltov načrt za reformirsnje federalnega vrhov-nega sodišča pokopa» v senatu, so nekateri novodealaki demokrat j« v nižji kongresni zbornici začeli agitlrati za amendira-nje ustave v ta namen. Kongrea-nlk Martin Dl«a is Texasa je po vedel poročevalcem v soboto, da ima predlog za amendment in akušal bo pridobiti kongres zanj Ae v t«m sanedartju. Diesov amendment določa, da kongr«M lahko s dvetretjlnsko v«člno ovrž« vaak odlok vrhovnega »odiščs glede rasveljavlje-nja tega ali onega sakona. Di«« je mnenja, da senat bo primorsn sklepeti o amendmen-tu, če ga nižja zbornica sprejme. Kaj misli predsednik Rooeevelt o tem smendm«ntu ali o amen-d Iran Ju ustave sploh z oalrom na vrhovno sodišče, še ni znano. Zadnjo sinu» je rekel, da je proces smendlranja ustave Sek» počasen. _____ PROSVETA Glasovi iz naselbin Zanimive beležke V ukl—m*. m prtmt Um M. •Mtom 4* I» • IMI f«MMite >• »HNiMM, * M «M IMTI. Razkosana Palestina Medtem, ko »e Mussolini in Hitler tepeta t španskim ljudstvom za poaeat in rssdelitav španske republike. Je torijska vlada Anglija kratkomalo razdelila »Uro Paleatino na tri ko-•e in razdelitev predložila Ligi narodov, naj potrdi njeno trančiranjs. Palestina ni bila razkoaana na troje zaradi tega, ker Je "sveta dežela", marveč zato, ker Je majhna, «Haba in revna dežela. To m navadno zgodi z majhnimi in revnimi deisiami. Paglej-' ta, kaj »e je zgodilo z nalo staro domovino, kf Je bila pred osemnajstimi leti takisto razkoear na na tri kose! V Palestini res ni ie od nekdaj vae v redu. Miru ni bilo tam nikdar, odkar pomni zgodovina. Kolikor je zgodovini znano, so bili Judje prvi tamkaj, oziroma tam jih je nsšls. Tam ao pa bila tudi arabska ljudsva in ao že danea. Sploh Je bila Palestina že od pamtiveka cesta med Azijo in Afriko In roparske armade so neprenehoma potovale sem In tja po Palestini, dokler niso prižlf Turki in gospodarili v Palestini kskih 400 let. Med svetovno vojno Je Anglijs pridobils Arsbce, ds so JI pomagali v bojih s Turki in zs to pomoč jim je obljubila neodvisnost. Angle-Iks diplomacija, ki je bila zmirom lisičja, Je pa istočssno pridobila tudi svetovne judovske orgsnizsclje ns svojo stran z obljubo, da Judje dobe neodvisno judovsko drŽavo v Palestini, če bo antanta zmagala In če se bodo Judje na veliko naseljevali v svoji atari domovini. Antantu je zmagala in Anglija Je dobila od Lige narodov mandat nad Palestino. Vsa ta leta po vojni so Arabci in Judje, ki so se začeli naseljevati v Palestini, zahtevali obljubljeno plačilo, a obljuba je ostala obljuba. Zdaj pa je Anglija naenkrat "spoznala", da je naredila napako. Judje In Arabci so krvni sovražniki že tisočletja in nikdar ae ne bodo pobratili, zato niso sposobni, da bi skupaj bivali pod eno svobodno streho. Treba jih Js rssdelltl in Judje nsj imsjo kos Pslestlne ns severu, Arabci drugi večji kos na Jugu, na sredi, kjer je Jeruzalem In kjer so drugs "svete mests", ki donašajo nekaj dohodkov od krščanskih romarjev, naj pa ostane žiroka meja, širok teritorialni most med Judi in Arabd — in ta "most" mora biti pod kontrolo Anglije. Anglija Je rnUIHa, da na ta način bo volk ait in koza cela: vsi bodo zadovoljni, ona pa najbolj. Pa je dosegla baš narobe: Arabci in Judje so se med seboj pomirili in se sedinili proti temu razkosanju Palestine! Zdaj organizirajo odpor proti Angliji in apelirajo na Ligo narodov. naj jih reši angleške "rešitve". Ne, v Palestini še ne bo miru. Ne na ta način. Najslabše je. kadar "sveto deželo" rešuje — krščanska civilizacija. Ko so krščanski vitezi v srednjem vekn vodili tja krliarske armade, da osvobode Palestino turške nadvlade, so v Jeru-salemu gazili kri do kolen — turško, judovsko in krščansko kri. * V bibliji je zapisano, da Je bila na Sinajski gori velika pridiga, v kateri je bilo med drugim rečeno: "Blagor jim, ki prinašajo mir . . .* Toda miru nI še prinesel nihče v Paleatino. Rimljani, Turki, kristjani in zdaj še krščanska Anglija — vsi so prinašali meč. Ameriiko viteitvo in križar« stvo Ko je Don Kihot sajesdikkonjs in odjezdili na vojno, je našel "aovratnika" v čredi ovac In mlinih na veter. Vse mu je prav prišlo. Ko so Kolumbovi vitezi v Ameriki sajahali konja in odjahali na vojno, so našli sovražnika * "aOni komunistični armadi", ki pometa res le nekje na Bowery. Zdaj so zajahali konja tudi vitezi Kukluka-klanovt i In nasnanili. da pometejo unija CIO, v katerih se skriva komunisem. Kukluksarski v ileal ftlve na jugu in Jesdari-Jo v belih haljah ter s biči pretepajo organisa-torje brezposelnih delavcev. Včaal so bili ku-kluksarjem katolik! največji »ovrašniki Amerike, dan*« pa Je Lewis s svojimi organisacl-Jami, Kadar ti junaški. vitoški križarji prijesdijo na aewyorSke poljan«, bodo tam našli Junaške, viteške kolumbovee — In'tedaj se lahko obja-mejo, poljubijo ln skupaj odjahajo nad "bolj-ševike". katerih je na milijone in milijone v unijah CIO ... Srečne Amerika, ki Ima toliko križarskih In viteških odrešonlkov! Poročilo s zapada Puysllup. Wash.—U zelenega Washingtona se le redkokdaj kdo ogiaai v Prosveti. Naše delavske rasmere so poč take kot večinoma drugod. V Tacomi se je vršila konvencija orgaaisacije lesnih delavcev, to js organizacije, v kateri ao organisirani večinoma val delavci, ki ao zaposleni v lesni industriji- To je bila izredna konvencija. Udeležili ao sa delegat je iz Washingtona, Oregona, Wiscon-aina, Minnesota in Canade. Ta a konvencija as js sklicala sato, da ae glasuje, siko ss U organizacija pridruži uniji CIO. Z veliko večino je bilo odglaaovano ao, kar mislim, da je velik korak k napredku delavstva. Nadalje naj tudi sporočim, da Slovani, živeči v zelenem Waahingtonu, tudi precej koss-mo s raznimi prireditvami in zabavami. Ns primsr v nsdeljo 18. Julija se Je vršil piknik organizacije United Slsvfe American Progrsaaive Club iz Seattla v parku na Renton Junctionu. Udeležba je bila velika in zabave obilo. Dne 14. avgusta pa priredi veliko veselico klub Slavic Farmers snd Citizens of King County v dvorani Krain. Valed tega ae uljudno vabijo vsi Slovani, da se gotovo udeležijo te zabave. Imeli bomo Izvrstno postrežbo in fino godbo. Pridite vsi, da vam potem ne bo žal, ako ae ne boste udeležili. .Obenem vabim tudi na piknik organizacije American Slavic Federation of Washington, ki se bo vršil dne 29. avgusta v Renton Junctionu. Na tem pikniku bo obilo razne zabave In pa dirke za nagrade. Igrala bo izvrstns godba podnevi in zvečer ter v noč, postrežba v jedači in pijači pa bo aeveda najboljša. Ne zamudite tega piknika, temveč pridite Vsi 1 To bo spet enkrst pristna slovanska zabava za vse nas. Na svidenje I O. J. Porenta. prva cesta severno od St. Clair ave. Oglasil sem se ns omenjenem naslovu in sem se spomnil, da je to baš tista hiša, kjer sem se prvič oglasil pri Louisu Jalovcu leta 1906. Od takrat jih je tja že mnogo prišlo in odšlo. Sedanji stanovski se ne spomi-njajo iskanega, četudi ae i oni pišejo Hočevar. Poalali so me k mri. Grebene na 222nd st., tudi ona Js dejsls: "Se ne spominjam, pojdi k Jožetu Metliki na Sylvia ave v gro-cerijsko prodajalno. On je imel tisti prostor pred 11 leti." Oglasil sem ae pri Joseph u Metliki. Obveatil sem bil tudi Mary Silo, na katero Je bilo pismo naslovljeno, naj tudi ona tam poizveduje. Izvedeli smo, da je bil tak človek oziroma rojak, ki je nekega dne sedeč umri pri neki družini z imenom Te-kavc leta 1926 ali 1927, da je bil uposlen v neki tovarni v Warrenu, Ohio, in da Je prihajal v Cleveland na obiake. Sedaj še ne vemo, kje stanuje mrs. Tekavc, da nam bi dala boljše informacije, da bi lahko obvestili one, kateri žele vedeti, kaj se je zgodilo s tem naseljencem v Ameriki. Morda nam bi kdo lahko kaj sporočil iz Warrena? Pri društvu, kot nam je bilo rečeno, ni bil. Ako je kdo pri volji, naj sporoči podpisanemu, ali pa mrs. Mary Sila, 14306 Sylvia ave. Pomislite na to, ako bi vi slučajno iskali nekoga, kako bi vam bilo ustreženo, če ga bi našli s pomočjo drugih. Zanj je tudi poizvedoval John Sink, delegat 11. redne konvencije SNPJ iz West Newtons, Pa. Povemo vam, da je takih zapuščenih rojakov še precej med nami v Ameriki. Frank Barbič, 19511 Mpskoka ave., Cleveland, Ohio. Öerifsfci deputij v Alcoa ju, Tenn., kjer so bili stavkarji pri Aluminum Co. of America napadeni. TOREK^tJ Tedenski odmei Anton Gard*« Krivda ruskih geaerak* Od vaeh "pojasnil" o krivdi osmih generalov, katere Je Stalinov 2,, U niiK^l1 06 Zid radi "velsU še najbolj stvarno vidi poročilo U (Anglija) lieta "Newa Chronicle" M nesel od svojega moskovske«*' J Poročilo baje bazira na Stalinovem ! dumu, s katerim je pomiril češki in J generalni štab, ki sta bila radi voiaškil s sovjeti zelo razburjena vsled do „od ski armadi. Poročevalec "New« Chrori "Na podlagi Stalinovega memorJ hačevski in ostali generali niso bili 0bt I le izdajstva v kakšnem nizkotnem (vulJ • slu. Oni niso izdali vojaških tajnosti nalnim sovražnikom za denar; sploh nobenih vojaških tajnosti kot jih naH mu jemo. On (Stalin) insistira, da so bili W kih z nemškimi agenti in oficirji | niso le razpravljali o položaju v Rusiji ao celo kritizirali politiko sovjetske vj toženi so, da so gojili željo za zruSeni zvez z buržvaznimi vladami (Francijo, slovakijo) in sovražnosti do smernic, vajo izraza v včlanjenju Ruahje v Ligi Oni so hoteli, da bi se Nemčija za vojno z drugimi kapitalističnimi držav] sija pa naj bi ostala izven konflikta, dar bi bile kapitalistične vlade tako vsled vojhe iti njih delavstvo v revolt Is atacs domovine ga iščejo Cleveland, Ohio. — V Ameriki je še precej naših starih naseljencev, ki ae ne brigajo, kaj bo z njimi jutri. Le kadar jim voda teče v grlo, potem šele kličejo (ali pa morajo zanje drugi klicati) na pomoč. Med temi jih je precej med nami. Mnogi Imajo sorodnike v stari domovini, nekateri žene in otroke, vendar jih ne obveščajo kje so, da se jih bi našlo v slučaju smrti. Potem se pa aorodniki obračajo na znance ln neznance. Pred seboj imam zopet slučaj, da pomagam ugotoviti, ali je rojak še živ ali ga js že vzela smrt. Tako je bilo naslovljeno pismo mojim znancem, da najdejo pogrešanega, in oni želijo moje pomoči v iskanju: "Dragi Franci Prosim, če bi bil tako dober, da bi skušal izvedeti za brata Petračeve matere iz Dolskega. Piše se John Hočevar, rojen leta 1K62 na Ko-ličevem pri Dobu. Oženjen je bil v Drgomtju pri Domžalah in je bil vdovec ter ni pisal že U let." Zadnji naslov iskunega je bil 1287 E. ft&th st., Cleveland. O-hio. To je vogal Carry ave., Kadar ae utrga oblak Elm Grove, W. Va—SIcer je že malo pozno, ker pa še ni bilo o stvari, ki jo bom opiaal, že no* benega poročila v tem listu, naj bom Jaz prvi s poročilom o neurju. * ' Bilo je dne 10. julija. Okrog petih popoldne se je naenkrat stemnilo in v oblakih se js pripravljala revolucija narave—no-kaj, kaj bi rekel, grozno veličastnega. Potem se je ulilow. Kako je padalo, naj pove to, da je v dobri pol uri padlo cele palca dežja na prostoru od 10 do 16 kvadratnih milj. Dva potoka—oden se imenuje Little Wheeling in drugi srednji Wheeling Creek, v katerima navadno v poletnem Času le redkokdaj najdeš vodo—sta v polnem pomenu besede naenkrat—znorela. Ko je ploha ponehala, ava s Frankom Kosom hotela obisksti Jožeta Matosa na drugi atrani potoka (Overbrook), toda predno sva prišla do mosta, jo je prima-hal br. Kraševec, predsednik dru štva 425 SNPJ, in vpil, naj se vrneva, kajti nikamor ne bova mogla priti—Elm Grove in Overbrook sta pod vodo in menda bo vse odneslo. Čim sva prišla do mosta, ava videla na lastne oti, kaj js ns rava naredila. MalC neznatni potok je gnal tako visoke valove, da bi delali čast Atlantskemu oceanu, ki je bil leta 1908 tudi dokaj divji, ko sem se vračal v domovino iz Amerike—v 2iri, mojih spominov najlepši kraj. Da se vrnem nazaj k tej vremenski katastrofi, ki jo je povzročil vihar in pa oblak, ki se je utrgal. S Kosom sva vso noč do belega dne v nedeljo, 11. julija, pomagala br. Jožetu Matosu čistiti blato in drugo navlako iz njegove hiše in trgovine. Po tem nič prijaznem delu smo se v nedeljo zjutraj odpeljali po dolini, da vidimo opustošenje od prejšnjega večera, prišli pa smo samo do brata Antona Novaka— naprej ni bilo mogoče. Voda je odnesla vse mostove, tudi železniške. Ves promet je bil ustavljen. Železniška proga je bila izpojedena na dolžini kakih de set milj. Da se v tej okolici večkrat oblak utrga, je nekaj navadnega, nekaj starega, toda kaj takega kot je bilo zadnji, niti noben star očanec ne pomni. Voda je povzročila veliko škode tudi nekaterim članom našega društva 426 SNPJ. Med najbolj prizadetimi so sledeči člani: Jože Matos, Anton Novak, Jože Turkalj, Imbro Prevarek, Katarina Brozovič, Rade Narenčič, John Remik, Matt Mogdič, Jo-sephine Vidic in Pavel Mendrak. Uradno so ocenili skupno škodo na okrog $600,000, kar pa je po mojem mnenju precej površno. Resnične fckode bo gotovo več kot en milijon dolarjev. Gornje poročilo naj bo tudi v pojasnilo Pineyforčanom, posebno Francetu Završniku, zakaj se nam ni bilo mogoče udeležiti njihovega piknika dne 11. julija. Prišli pa bomo, kadar bo manj vode in več druge tekočine. Iskren pozdrav! John Petemel, 426. nik v nedeljo, dne 8. avgusta, na Hrvatovi farmi, West Warren in Gulley rd. To je na prostoru, ki se vsem dopade, ker je lep in primeren za take zabave. Vabljeni ste vsi mladi in stari, da se udeležite. Pridite vsi Slovenci ln Hrvati ter ostali Slovani iz širnega Detroita. S tem boste pri pomogli do boljše zabave in pa do boljšega uspeha. Na programu bodo razne igre in kontesti, zmagovalci pa bodo dobili lepe nagrade. Seveda bomo imeli zabave na koše. Postrežba bo tudi prvovrstna v vseh ozirih. Igrala bo dobra godba. Tudi za otroke bo obilo zabave In tudi oni bodo deležni nagrad. Uljadno vabimo vso našo jav-nost, tako tudi vse klube in klub SND. Pridite vsi, stari in mladi. Na veselo svidenje na našem pik niku v nedeljo 8. avgusta 1 Polonia Kralj, 618. m ui Piknik kluba SDD Detrolt. Mick.—Ženski oziroma gospodinjski klub Slovenskega delavskega doma priredi pik- •gl 'k--vw. conüRtti ridge, Pa. — V teh razburkanih kritičnih časih vidimo samo lakomnost mogotcev, ki grabijo še večje premoženje in velesile stremijo po večjem o-zemJju, vse to na račun ubogega zatiranega delavstva. Da vsaj en dan pozabimo na individualnost in osebne koristi, je 5 tukajšnjih slovenskih bratskih društev v Artibridgu sklenilo, da priredijo velik "slovenski dan" dne 1. avgusta v Am-bridgu. V ta namen se bo vršil velik piknik v Boro Parku pod vodstvom omenjenih društev. Ožji odbori za ta veliki dan so že na delu, da bo vse preskrbljeno za goste dne 1. avgusta. K£r bo to prvi "slovenski dan" v zgodovini mesta Ambridge, uljudno vabimo vse Slovence in Slovane, da nas posetite dne 1. avg. v Boro parku. Gotovo si vsaka oseba in vaa-ka družina Želi malo oddiha v tej vročini v kakem prijetnem gozdu, v hladu in senci velikega drevja. Na tem skupnem pikniku bo obilo vsega tega, mrzle tekočine in dobre jedače ter za ples orkester Golden Eagles iz Girarda, Ohio. Na veselo svidenje v parku t Anton Ziberna. 33. Bankirji vračajo po-gojila federalni vladi Washington, D. C. — Da ameriške banke prospevajo, kaže poročilo, ki ga je pravkar objavila vladna korporacija za rekonstrukcijo financ. Banke in drugi finančni savodl so dobili skoro dve milijardi dolarjev ia federalne blagajne v času depresije In doslej ao vrnili $1.843.626,000. pridala marširati rdeča armada komunistično človeško družbo. i«WWfl«:je i)il nilšjjenja, da bi tako nbsiranjfe privedlo do zrušenja sovjej sije in da so ljudje, ki goje tako nazi dajalci. 'Vsled tega sem udaril/ pravi svojem memorandumu." Verodostojnost tega poročila ali \ podpira tudi izjava nekega čehoslovaaj nerala, ki je po eksekuciji zadovoljno kor je poročal Chicago Daily News, Rusija iznebila generalov, ki ao kdaj ii z nemško armado." Da je imel Tuhačevski in drugi ek generali stike z "nemškimi agenti in je verjetno, ker je bila sovjetska Kusij welmarske republike p&č edina pr Nemčije v Evropi. Nobena tajnost ni, krat Nemčija vežbala oficirje v Rusiji v smislu versajske pogodbe doma ni zen omejenega števila. Tudi je možno, stiki trajali tudi po prihodu Hitlerja nI Stalinov režim ves čas tudi v gos in političnih stikih s Hitlerjevim rež tudi z Mussolinijevim? Ampak, fcot je videti iz prej citiran čila, to nI bila glavna krivda eksekutir neralov, marveč politične diference z — in gotovo tudi notranjo — politiko vega režima. Nasprotovali da so sovjet nitvi tiste Lige narodov, katero so k dolgo vrsto let pravilno označevali zaM tovnih imperialistov, mesarjev" itd. B tudi proti sovjetskim militarističnim z buržvaznimi državami, katero politiko Stalin sam izvajal dolgo let, ter bili naj se imperialisti sami med sabo mj koljejo, šele potem naj stopi v akcijo mada. Enakega mišljenja je tudi mnogo zavednih delavcev po vseh deželah, t« marksistov, ki odklanjajo proletarsko di a la ruski model. Mogoče je, da so ti nazori zmotni in da je Stalin v pravw da obstoj sovjetske Rusije zahteva sod z buržvaznimi državami na vsej črti diranje tudi starih boljševikov. * Toda je dvomljivo, da bo zgodovini Stalina; gotov pa sem, da ne bo opri ftfclinovega terorizma in eksekucij, »T rih ali mladih soflalistov, boljAevikm-1 tflaioV. tudi serri Vtov, da ni v noben niti v .Rusiji, mogoče graditi socialtan» nim zapiranjem, preganjanjem in i» delavcev, ki se slučajno ne strinjajo» vladajoče skupine sli klike. NIČ čudnegs ni, sko prihajajo n» ročila o zastajanju produkcije v tej i dustriji. Ze navadni razum u« terorizem slaba Incentive u krent. bodisi pri fizičnem delu ali P* «J pozicijah, in to posebno še tam, zem obrnjen proti lastnim vrstam, k*" na žalost slučaj danes v Rusiji. «tfe »V P 9 Priaar ab otvoritvi prve seje m kongres« ameriška mladine v Milwaukee ju. Wie. Eksplozija municije v J a g o g I a v i j i Kragujevac, Srbija. 26. juh— Pri rasatrelbi municije v skladišču v bližnji Stragari je bila ena oaeba ubita in 40 ranjenih. Mnogo hiš je bilo porušenih. Pred dvajsetimi M> Ali etc naročeni na dnrr nik "Prosveta"? Podpirajte MI (U Prosvete z dne f7. jeW- ** Domače vs*i. ^ j^ls Kočevja, se je v Chkagu v H menu obstrelil in nevarno ranil dan je umrl v bolnišnici ^ Delavake vsoti. Dei.vske uru^ ^ zahtevajo novo obravnavo za Svetovan vojna. is A« streznils in obnovils bojei ■ , Amerišk» vlada je P^ ^ ^ 76 milijonov dolarjev- Pr*j * milijonov. _. „ at ( _V Petrogrsdo Rnoka revolucija. ▼ » ^trro P» la nova boljševiAke ^¿¡^^ * časna «Ml vstaje, ao aretirali ns f*»" ill. — Vesti iz Jugoslavije M 2R0 DELAVCEM "iglH IZ «EPOV -i-^ttiii^ Kranj« pred L Razprave v pravdah h zaupnikov proti "J* . radi njihovega edpu-T^krik nezaslišane raz- "prites» P^Kti"« l9 ¡n »o se vršile .¿pum sodiščem v Kra-1 ive v pravdah petero zaupnikov, ki jih je "Jugobruna" takoj po Na teh razpravah pa ea rit sodiščem razgalilo vse lilo stanje, ki vlada pri podjetju še po skle-kolektivne pogodbe z dne LUptembra 1936. Izpovedbe prič pred in med stavko ščuvali delavstvo, da vztraja v stavki. Nekateri so celp pošteno priznali, da so zaupniki med stavko le vršili svojo zaupniško dolžnost, v mnogih slučajih v korist podjetja. Po dvodnevnem razpravljanju je sodnik zaključil razprave in bodo sedaj zaslišani v Ljubljani samo še zastopniki delavstva in podjetnikov, ki so sodelovali pri sklepanju tekstilne pogodbf. Zaslišani bodo o tem, kako je razlagati točko 5. dodatnega zapisnika h kolektivni pogodbi. V tej točki so se namreč podjetniki na eni strani zavezali, da radi stavke ne bodo preganjali delavstva, k temu so pa pristavili, da s tem ne prevzamejo nobene pravne obveze. " O nadaljnjem poteku pravde in vedb zaslišanih prič iz- o njihovem končnem izidu bo naš '2°vladajo pri "Jugobruni" list še poročal—Del. Pol. 1 nevzdržne higijenske in da se zdravstveno za-predpisi naše socialne za-pri tej inozemski tvrd-^rno kršijo.—Tako so ^povedale priče, da je bilo ¡tivko in da je še danes pri ni" na stotine podgan ¡d cele armade ščurkov, [jejo delavcem obleko in ki ,jo ^sla« ¡delavec opoldnč prlgriztl ikorjico kruha, mora razo-i ugotoviti, da so mu jo po-jjiepa v obleki podgane ali nažili ščurki. "Jugobru-ps vkljub temu še do danes vila prepotrebnih omaric ibleko in hrano, kar bi jo ve-par tisoč dinarjev; na dru-i pa je vztrajala nad pet v borbi proti upravičenim «m delavstva, kar jo je po navedbah veljalo preko Bilijona dinarjev! so nadalje izpovedale, da i jo pri "Jugobruni" skoro mh prostorih ventilatorji, ¿esar vlada povsod taka da se delavci med delom ijo. Navedle so pa tudi primerov, ko je "Jugobruna" delavca nadvse brezobzir-edpustila, ali pa ga poslala za na večdnevni brezplačni Nekatere priče so izpo-, da j^,dosegel delovni čas ih delavcev večkrat tudi v, v nekaterih oddelkih pa je «talno 12 ur. Stranišča je "Jugobruna" v nemo-stanju, brez splahovalnih v, in se širi po oddelkih ne-n smrad. Iz navedenih isto prič izhaja, da je bila pri "Jugobruni" povsem ivičena. V* intervencije delavskih za-v, da ae odpravijo gori t neznosne razmere, so brezuspešne. Delavski za-J "o «n teden pred stavko vsak večer čakali na rav-jNji "Jugobrune" g. Synovca, »jih Pt ni hotel sprejeti in jim J^no le sporočil, da naj mu •^zložijo svoje zahteve pisrae-^"led tega omalovaževanj.. "ikov s strani "Jugobrune" njihov vpliv na delavce " ^r «e Je pa maščevalo nad "Jugobruno" sa delavski zaupniki, potem, j. * «srka izbruhnila, v mno-[ J" primerih niso mogli doseči v njeno korist. ¿¡•Mi so med stavko vestno ZZ+ »upniške dolžnosti JT*V|jj» med podjetniki in C7'; PrH,v»m to ob izbru-J««k skušali rešiti blago, ki * «Jhijalo v kemikalijah, do-n. delavstvo odgnalo od k ** *«l stavko so pazili, ¡¡¿*Jrt* Polegavalo po ^JWUru; n»dzorovall so *uvaH n»<* moralo. ****** "Jugobrune," 11. do,lto» v tovarno, «»u d.1 Pr,«rovarjall delav-a 11 tov«rne vagone, * * tudi oblastva * ali deltv"kt «upnike R ¡¿rrVnik* delavstva in . kajenja in stavko so ni polegavalo bilo kvarljivo, da se v prostorih, izposUv- klf P°trd» «* lasRftaRi podnačel- ¿tS! mofW *** ^veeU Biče- liaati ne, da bi IZ JULIJSKE KRAJINE Obsodba tržaškega antifašista Kratko smo že poročali o Tr-žačanu, 37-letnemu Danteju Ser-pu. Lani se je po 15 letih, ki jih je preživel v Rusiji, vrnil nazaj Italijo, že na meji pri Trbižu so ga aretirali in nato postavili pvedjRdišče zaradi umora fašista Pasowala Napolitana, ki ga je po ugotovitvah preiskovalnih oblasti iavršil v Trstu meseca maja 1921. Proces se je vršil 8. jul. pred tržaških porotnim sodiščem. Ser-po je izpovedal, da je pripadal socialistični stranki. Dogodka aamega se je Te malo spominjal. Izjavil je, da je v splošnem spopadu s fašisti streljal tudi on, da pa se ne zaveda, da bi bil Napolitana ustrelil. Takrat pa ga je popadel strah in je zbežal preko Dunaja v Rusijo. 2ivel je nekaj let v Odesi. Ker pa se ni hotel vpisati v komunistično stranko, so ga obsodili na pet let ječe zaradi propagande proti komunizmu, nato je moral še tri leta v Sibirijo, odkoder pa je lani zbežal. Priče se prav tako niso mogle spomniti podrobnosti dogodka in so se sklicevale na svoje nekdanje izpovedi. Na podlagi ugotovitev iz L gasilcVdvignnTii ¿iobíne. 1921 je sodišče proglasilo obto- * ženca za krivega, da je Napolitana ustrelil na razdaljo dveh korakov, čeprav mu Napolitano nI ničesar grozil in sam ni bil o-borožen. Serpo je bil obsojen na 21 let robije, na 2 leti posebnega policijskega nadzorstva in izgubo državljanskih pravic. Na osnovi raznih amnestij se mu kazen zniža za 9 let in 6 mesecev. Drobne novice Novi grobovi. Prvi teden v juliju so umrli v Gorici 65-letna Marija Devetak, 05 let stara Neža Pertovt, 75-letni Ivan Colja, 51-letni Alp j z Lisjak in 38 let stari Josip'Markovič, v Tolminu Jakob Leban v starosti 85 let, v Trstu 50-letna Marija Mlakar, Josipliia Plevel, ki je doživela 88 let, toJetni Josip Vatovec, 32-letna Antonija Furlan, 70-letna Ana 2uŽek, 61-letnl Peter Barut, 76 let stari Ivan Gaberšič in 68 let stari Peter Sancin. Njih rodbinam naše sožalje. Iz Španije ae vračajo. Zadnje dni se je vrnilo iz Španije v Julijsko krajino več invalidov. Polagoma prihajajo vesti tudi že 9 prvih Slovencih, ki so padli na Španskih frontah, vsndar doslej še ni bilo mogoče zbrati podrobnih podatkov o njih. Na Travniku v Gorici bodo bržkone že letos podrli staro vojašnico tik cerkve. Na tem stav-bišču bodo zgradili novi poslopji za pokrajinsko upravo In tehniški zavod. Na meji sta bila zadnje dni aretirana 21-letni Anton Pavlica iz Kopra in 27-letni Ivan SkoČir iz Zatolmina, ker sta nameravala zbelati čez mejo. Oddali so ju v zapore goriškega sodišča. 26-letnemu Josipu Peršoljl is Smart-nega pri Kojskem pa se je beg čes mejo posrečil. Zato bo sojen v kontumaciji. Pred goriškim sodiščem se je pred dnevi vršil proces proti 26-letnemu Josipu Rupniku is Idrije. Fant je pred 2 leti zbešal čez mejo baje za to, da bi mu ne bilo treba v Abeainijo. Pred meseci se je spet vrnil domov, kjer je bil aretiran in izročen sodišču.; Dejansko je bil sedaj obsojen ng 3 leta robije in 30.000 lir globe. Po Goriški in Kraeu zbirajo ljudje z vso vnemo ostanke granat in drugega streliva ter orožja, ki jih je še zmerom vse polno po tamkajšnjih gmajnah in ho-stah. V zadnjem času so namreč cene železu, pa tudi drugim kovinam znatno poskočile. Tako plačujejo trgovci baker že po 8 lir za kg, medenino po 4 lire itd. Nabiralcev ne strašijo ns nesreče, ne prepovedi oblasti. Zaradi nabiranja starih granat je bilo v poslednjih dneh samo v Gorici IS ljudi obsojenih na zaporno kazen po 6 mesecev in globo po 100 lir^ Openjeko ceato pri Trata nameravajo v kratkem v bližini obeliska precej razširiti. Lastniki zemljišč ob njej so tržaški občini proti večjim in manjšim odškodninam že odstopili po nekaj metrov svoje zemlje poleg sedanjega cestišča. Pri Sv.. Ivanu v Trstu se je pripetila huda nesreča. 33-letna Antonija Furlanova se je pred dnevi na vse zgodaj odpravila k vodnjaku, da dvigne iz njega več čebrov vode. Na spolzkih tleh pa ji je nenadoma spodrsnilo, tako da je omahnila v vodnjak in utonila v njem. Zaradi zgodnje jutranje ure nihče nI opazil nesreče. Ljudje so šele v popoldanskih urah videli v vodnjaku plavajoče truplo, ki so ga nato V Bazovici se je pred dnevi ponesrečila 40-letna Margerita Devetakova iz Ljubljane. Z osebnim avtomobilom se je peljala Iz Opatije proti Trstu. V Bazovici je na sprednjem kolesu avtomobila počila pnevmatika, tako da se je voz prevrnil. Šofer je po naključju ostal nepoškodovan, Devetakova pa si je zlomila nogo in jo sedaj zdravijo v tržaški bolnišnici. V Aempasu je zadela kap 68-letnega posestnika Franceta Be-sednjska. Ponoči mu je postglo slabo in se je dvignil s postelje, a je v tistem trenutku omahnil na tla in umrl. 8ledečim je goriški prefekt razdelil "rojstvene" nagrade za dvojčke v imenu Mussollnija: Kogej Stanislav, Cerkno; Zuza Dominik, Šmartno pri Kojskem; Kovač Vilibald, Ajdovščina, Se-devčlč Ivan, Grgar, vsi ti so dobili po 600 lir, Sflligoj Ivan iz Rlhemberga pa je dobil 800 lir. V Tolminu eo aretirali 67 letnega Franca Muniha zaradi po-silstvs. AftttaOU m Premlel PI08VTK Dnevi veselja in žalosti Vstal je s levo nogo—prsvimo o Človeku, ki mu gfe kakšen dan vae narobe. Vaak pozna iz svoje izkušnje takšne dni. Za srečo so poleg takšnih mračnih tudi svetli dnevi. 2e na vse zgodaj vemo tedaj, da pojde danes vse po sreči, dobre volje smo, pa čeprav nimamo nobenega posebnega razloga za to. Kaj se skriva za temi spremembami v razpoloženju? Danes vemo, da mnogi ljudje v Časih duševne potrtosti tudi telesno niso na višku. Takrat obolijo lažje nego sicer in če so še bolni, tedaj se jim bolezen poslabša, možnost nesreč pri delu in na ceati se poveča, za delo nI-, majo prave volja itd. Te stvari je treba torej vseti resno. "Mračni dnevi" nikakor niso brezpomembno stanje slabe volje, temveč gre sa več: «a dejstvo, da je tudi človek kakor vse v vesolj-stvu podrejen nekemu ritmu, nekim viškom in depresijam, ki bi jih lahko primerjali s podobnimi dogajanji, s katerimi imajo opravka vremenoslovci. Prof. Fliess ja postavil posebno teorijo o "periodičnosti" človeškega življenja, ki sicer še ni splošno priznana. Psihologi so ae v zadnjem času vneto bavill s temi stvarmi. Preiskusil! so mnoge ljudi in pri tem se je pokazalo, da obatoje pri vssh poskusnih osebah v resnici določene dobe duševne vslsnapetoeti in potrtosti, čeprav so bili presledki med dobami pri različnih ljudeh različni. Tudi intenzivnost teh čuvstvenih nihanj je različna. Mnogi ljudje ao v temnih dneh globoko potrti in v dnevih duševnega viška do lahkomlsslnosti razposajeni. Druge, enakomernejše narave reagirajo na periode spet manj. Kako daleč ss more razviti kakšen višek ali depresija, to zavisi v poedinih primerih od sočasnosti vnanjlh življenjskih okoliščin. Perioda prad-stavlja pač samo določeno dispozicijo, katere učinki so v poedinih primerih različni. Raziskovanja v zadnjem času so pokaaa-la, da znaša najkrajši presledek med dvema depreaijama—ki trajata lahko en dan ali več—dva tedna, najdaljši prealedek pa znaša kakšnih sedem tednov. Zdi se ps, da dolžina teh presledkov ne ostane sa vae življenje enaka. Ameriški raziskovalci pravijo n. pr., da vpliva zakon "pomirjujoče," kajti presledki so pri poročenih ljudeh večji nego pri samcih. Ker večina ljudi o svojem lastnem življenjskem ritmu ničesar ne ve, hočemo vsaj na kratko omeniti nekatere važnejše razlike. V "svetlih" dneh je človek posebno dobre volje, njegova delavnost je veliks, nenadno se odloči za izvršitev stvari, ki jih Je morda že cele mesece prelagal. Delo mu gre lahko, pripravljen je za zabavs, izlete, šport, krvni pritisk je vsaj pri vsčini ljudi nekaj višji nego v dnevih potrtostih BaŠ nasprotno je v Umnih dneh in nove raziakave so ugotovile poseben znak za te dni: človek je v takšnem stanju posebno občutljiv za lahka obolenja, kakor za nahod ali majhne motnje v prebavi. Nekatere osebe dobe s precejšnjo redovltoetjo n. pr. vsakih pet tednov majhen nahod In ta prehlad spada, kakor so pokazala opazovanja, v mnogih primerih v dobo duŠevge depresije. Do tu imst znanost Še nekakšna trdna tla pod nogami, čeprav js glede življenjskega ritma ii> njegovega trajanja še dpvolj nerešenih vprašanj. V področje sa» _ ugibanja in ugank pa ae podamo, Če se vprašamo sa vzroke te nenavadne < periodičnosti. Poleg viškov in depresij poediaa-ga človeka so nedvomno tudi dnevi, ob katerih je opaaovati nenavadno porast števila nesgod in obolenj v določenih področjih. Nezgodna statistika pozna takšne "nearečne dneve" prav dobro, ko se dogaja navzlic popolnoma normalni prometni gostoti nenormalno mnogo nesgod. V bolnišnicah In umobolnicah po-znajo podobno porast smrtnih primerov in .^ponovnih obolenj pri na vides še na pol ozdravljenih bolnikih. Ne vemo sekaj. Morda grs sa sočasnost duševnih depresij mnogih ljudi na isti dan, morda >e vreme tu činitelj, ki vse to povzroča. V zadnjem času so poskušali stvar rasložitl tudi s spremenljivo delavnostjo sončnih peg, saj vemo, da vplivajo te zelo na podnebne prilike na naši zemlji, na oaračno elektriko itd. Podrobnejšega pa o tem ne vsmo. Nedvomno pa ima tudi določe na periodičnost hormonov svojo važno vlogo, saj vemo, da učinku jejo hormoni kot nekakšna "notranja ura" na periodična doga janja v življenju živali (selitev ptic, začetek in konec zimskega spanja, parjenje itd.). V ostalem moremo domnevati tudi smoter, ki ga veže narava s temi dogajanji: periodičnost v razpoloženju ustvarja pogoje sa v splošnem zadovoljivo življenje bolj, nego če bi bila delovna zmogljivost in rszpoloženje enakomerna. "Ničesar nI težje prenašati nego vvsto dobrih dni," s tudi preveč slabih dni ni koristno. Narava ve dobro, kako pametno js gospodarstvo s nasprotji In z večno ritmično izmenjavo vseh dogajanj in pojavov v vesoljno-stl.—(Po razpravi dr. W. Sievsr-ta — kj v Zisu.) ditna banka, kL financira to poljedelske zadruge in jih zalaga i agrarnimi eksperti. Del te banke so komunalna kreditne svess. Tsh zvez je bilo ob koncu lanskega leta 178 s 14,887 člani, zdaj pa jih je 189 s 16,m člani, kar pomeni družin. Predsednik Cardenas, ki je sam napol indijanske krvi, se živo sanima tudi za Indijanoev ki so po prebivalstvu v večini.'Ns-davno je obiskal indijanski rod Otoml v državi Hidalgo. Ta rod je 400 let upiral tako svani beli ali španski civilasiciji s tem, da je bežal pred njo v najslabše kraje. V tem procesu je ta rod fislčno močno nazadoval. Sedanja vlada ga je pričela rehabilitirati gospodarsko In kulturno. Glade slednjega je Cardenas rekel, da gre vladna politika sa tam, da Indijanci ohranijo vse, kar je najboljše v njih civilizaciji, vlada jim bo pa skušala dati, kar Je najboljše v beli civill-zacijl. |V Spodnji Californijl je vlada uetanovila svobodno eono, skozi katero bo šlo lahko nekatero blago v deželo prosto carine za dobo deset let. Ta pas se nahaja ob ms j i Združenih držav. Trije drugi obtoženci so dobili pri tej obravnavi, ža četrti, težke kasni. Clarence Norris js bil obsojen ns smrt—še tretjič. Andy Wright je dobil 99 let prej je bil še dvakrat obsojen na smrt. Hey wood Patterson Je dobil 76 let ječe — prej je bil trikrat obeojen na amrt. Ruby Bâtes js po prvi obravnavi pred več leti prisnala, da nI bila posiljene, kakor tudi ne Victoria Price, toda alednja J« vztrajala pri prvotni trditvi. Obramba bo vzela priziv na vrhovno sodišče. Jsàtanki MavkarJI pfcetlraje Kolektiviiftcijt na pohodu v sotednji Mehiki (NadellevsBJe • L ftreuL) — Je med kmete že razdelila nad 11 milijonov akrov zemlje sli o-krog 503 toliko kolikor je je bJ-lo razdeljene med kmete pod vsemi prsjšnjlmi revolucionarnimi vladami. Delitev zemlje se pod sedanjo vlado veliko razlikuje od prejšnjega »istema. Prejšnje vlade so jo razdeljevala posameznim k matom, kar pa položaja nI dosti izboljšalo. Cardenasova vlada se je pa oklenila kolektiflstičnsgs prlncips takoj ob nastopu in smo-treno ustanavljala "ejido* ali komunalne kmetije, katerim pomaga tudi s kreditom in agrarnimi izvedenci, ki komunalne kmete pudučujejo o umnem gospodarstvu. V državi Jaiiaeo ss je nedavno vršila konvencija komunalnih kmetij, oziroma komunalnih kreditnih sves. Konvencija je bila v mestu Guadaiajari in se je je pole« vladnih uradnikov udeležilo 1« delegatov komunalnih kmetij. Razpravljali se o vseh problemih teh kmetij, tttčne konvencije ee vrše po vseh dvlavahf Vaten steber teh komunalnih farm Je Narodna komunalna kre- Štirje scottborški črnci oproščeni Pet drugih zamorcev dobilo od 20 let ježe do gmrtne kazni Decatur, Ala. — Po več ko šestih letih sodnega postopsnjs proti devetim zsmorskl fantom, ki so bili obtoženi posilstvs dvsh belopoltk, Ruby Hates In Victo-rlje Price, je bil prošli petek na tukajšnjem sodišču končan tako zvanl scottsborški proces s oprostitvijo zadnjih štirih žrtav. Do zsključlu obravnave Je prišlo, ko je državni tožltelj umaknil obtožbo proti štirim obUižsn-ce m, ki so že presedsll nsd Šsst 1st "preiskovalns" Ječe In bill razen enega na prejšnjih obravnavah, katere je razveljavilo zvezno vrhovno sodišče, obsojeni ns smrtno kasen. Oproščeni so bill Olen Montgomery, Willie Robertson, Kugene William In Roy Wright. Obtožnica glede posilstvs Je bila umaknjena tudi proti Ozieju l'owellu, ko Je priznal, da Je kriv napada na nekega policaja, ko so ga pred par leti transfsrirall Is nsks Ječe v drugo. Zs ta napad Js zdaj dobil dvajset let ječe, kar je državnega toftitelja toliko "o-mehčalo", da Je umaknil postopanje proti drugim žrtvam. Liga priporoča zakon za mezde Sprejet mora biti v tedanjem satedanju Wsshlngton, I). C. — (FP) — Delavska nestrankarska liga ja pričela veliko kampanjo, da Izsili sprejetja zakonskega načrta minimalne mezda In makslmal-negs dslovnlka v sedanjem zasedanju kongresa. Naznanilo o kampsnjl js objsvll K L. 011-ver, podpredsednik te organizacije. Liga zahteva rsvisijo načrta, zvišanje minimalne mesds na 60 centov na uro in skrajšanje delovnegs tedns ns 86 ur. Priporočilo senatnega odseka M dslo, ki je ž« odobril zakonski osnii-tek, Js, da plača ne sme biti msnj ko 40 centov na uro in delovni teden ne več ko 40 ur. Po mnenju Ollverja Je ta mesdnl standard prenizek In delovni te* den predolg. Vsi člani lige kakor tudi čl»-ni unij, ki so pridrušene ligi, ao bili mobilizirani za kampanjo. V tej organizaciji ao včlanjene U-nije Ameriške delavake federacije in Odbora za industrijsko organizacijo. Oliver Je v svoji Isjsvl, v kateri Je nsznsnil pričetek kampanje, tudi pouvarll kongresnlke In senstorje, ki vodijo opozicijo proti mezdnemu načrtu, da Jih smstra za ussprotnlke delavskih interesov in da Jih bo razgalil kot lake, če bodo ponovno kandidirali pri volitvah I, 19»«. i-A-. ■ ■ Norman Thomas govori nocoj po radiu Chicago. — Nocoj (v torek) ob 9:4A bo govoril Norman Thomas po radijskem omrežju NBt? o vprašsnju, kdo je odgovoren sa nasilje. V Chkagu bo n)egov govor oddsjsla rsdiopostsja WKNR. Aaaa tjumSm Ki reu» Spe nekimi miličniki ae delavskih Metov, ee ledrldeki fronti. F. M. DOSTOJEV8KW: Bratje Karamazovi "Mar «t« mislili, da ga bom res naklaatil? Da bom zgrabil Iljušečko io ga bom nautagoma naklaatil vpričo vaa v vaša zadoščenje? AU aa vam a tem zelo mudi?" je izpregovoril štabni kapetan in ae zdajci obrnil k Aljoši, a tako kretnjo, kakor da hoče planiti nanj. "2al mi je, goapod, zaatran vašega prstka, toda — ali na bi hoteli, da ai v vaše pravično zadoščenje zdajle, preden nakleatim Iljušačko, pred vašimi očmi a temle nošam, evo, odsekam štiri prate? Štirje prsti bodo menda zadoščali v utešenje vaše maščavalnoati, menda na boate zahtevali «e petega? ..." Premolknil ja mahoma, kakor da ne more več dihati. 8leherna črtica na njegovem obrazu je Igrala in drgetala, v njegovih očeh se je zrcalilo nekaj silno izzivajočega. Bil je kakor iz uma. "Mislim, da sem zdaj vaa uganil," je tiho in ialostno odvrnil Aljoša, ne da bi vstal. "Vaš sinko je po tem takem dober deček, ki ljubi svojega očeta, in ae je vrgal nama kot na brate vašega ialilca ... To zdaj razumem," ja zamišljeno ponovil. "Toda moj brat Dimitrij Fjodorovič se kesa svojega dejanja, vem, da sa kesa, in če mu bo le mogoče priti k vam, ali ša bolje, sestati spz vami «pat na tistem kraju, vas bo v pričo vseh prosil odpuščanja ... če boate želeli." "To ja toliko kakor izpuliti človeku brado in ga nato proeiti odpuščanja ,.. $zš, s tem je vaa opravljeno i*opravljeno, jeliteT" "O ne, narobe, atoril bo vza, kar boste hoteli in kakor boate hotelir "Nu, kako bi bilo, če bi poproail njegovo svetlost, naj prav tam, v tisti krčmi — 'Prestolnica' ji je ime — aH pa sredi trga poklekne predme? Ali bi pokleknil?" "Da, tudi pokleknil bi." "Kar presunlll ste me. V srce zte me zadeli, ganili ste me do solz. Se preveč sem nagnjen k temu, da čutim velikodušje vašega bratca. Dovolite mi, da se popolnoma predstavim: moja rodbina, moji dve hčeri in moj sin — moja zalega. Ca jaz umrem, kdo jih bo vzljubil? In dokler jaz šivim, kdo razen njih bo vzljubil mene grdobico? Velika ja ta ztvar, ki jo ja Goapod ukrenil za vzakega človeka moje vrzta. Zakaj treba je, da ima tudi človek moje vrata vsaj nekoga, ki ga more vzljubiti . . ." "Oh. to je čista resnica t" je vzkliknil Aljoša. "Tak prastanlte še igrati pojacal Prida bedak, vi pa ae smešite pred njim!" je nepričakovano vzkliknilo dekle pri oki^i ter se z izrazom studa In preziranja obrnilo k očetu. "Potrpite malce, Varvara Nikolajevna, dovolite mi, da ohranim zmer," ji je krlknil oče z zapovedujočlm glasom, čeprsv jo je obenem aelo odobravajoče pogledal. "Imamo pač tak značaj," aa je zpet obrnil k Aljoši. "In blagosloviti ni hotel ničesar v pri rod I vsej. Se pravi, treba bi bilo rabiti ženski spol: blagosloviti ni hotela. A zdaj dovolite, da vas predstavim tudi svoji aoprogi: evo vam Arine Petrovne, dame brez nog, tri in štirideset let, noge sicer hodijo, a slabo. Rodu je preprostega. Arina Petrovna, napravite prijazen obraz: to je Alekaej Fjodorovič Karamazov. Vsta-nite, AlekseJ Fjodorovič." Tako govoreče ga Je prijel sa roko in ga z močjo, ki je nihče ne bi pričakoval od njega, mahoma vzdignil s stola: "Dami vas predstavljajo, vstati je treba ... To ni tisti Karamazov, mamica, ki ... hm I in tako dalje, ampak brat njegov, ki ae ves sveti od ponižnih kreposti. Dovolite, Arina Petrovna, dovolite, mamica, dovolite, da vam najprej poljubim ročico." In spoštljivo, kar nežno je poljubil ženi roko. Dekle pri om morala s njo karkoli še pogovoriti ... Ne! To je nemogoče Iz dnevnika mlade žene 9. aprila Zdaj. ko se ml že na bolje obrala. mi je tudi ssnatorij čeda IJe bolj všeč. Zavod Je prav, Imeniten in gosposki, samo za boga te bolnike. Strežnice v belih ha ljah in s čipkastimi oglavnkami so bolj podobne girlom Iz kakšne revije; profesor, ki ga zaupno kličemo "moj a ter", Je uspels me Sanica umetnika In hotelskega ravnatelja. Sicer je pa prikupen človek in mi zmerom rožice sadi To mi neznansko prija v tej samoti. Bojim ae samo, da bo svojo vljudnost in post režij i vost vpisal na račun. Drugače je prav samotno. Sa ma sem v majhnem paviljonu; samo še ena soba razen moje Je v tej kraani vrtni atavbid. Moja soba nI prav nič podobna bolniški sobi. Zdi se ko kakšen oku-sen ženaki budoar, ko gnezdeče za zaljubljence. Človeku ee kar prileše ta mir. Nič ai ne teli ven. In tudi nič čudnega ni. da že vee ta čaa kar aem tu, na riviero mialim in in na ženitovanj-sko potovanje. SIcer nI bilo poto 10. aprila * Dsrvra "sem dobila pismo od moža. Ubožec! V kakšnih akr-beh je zame! In vendar sem že zunaj nevarnosti. I*že v postelji nem mu napisala nekaj vrstic a svinčnikom. Sandor bo komaj razbral moje čečkanje, toda on je le vesel, če le moje Ime vidi. Presrečen bo. Nikoli ne bi bila mislila, da ga bom tolikanj valju-bila . . . U. aprila V »a na toriju Je danea sen za cija: pripeljali ao vitko, plavola ao dekle a ainjiml očmi, alavno nubreto 11 o n k o Kaproncsal; zdravnik jI Ja dodelil eobo v mojem oddelku. Zame je stvar posebno senzacionalna, zakaj ta dama je bila pred mojo poroko prijateljica mojega moža. Z last no roko sem bila pred leti ee-žgala njena piama in vse njene s zaljubljenimi poavetili popisa ne slike. , Skratka: llonka Kaproncsal leži v sosednji sobi. Njena bližina me draži. Se nekaj čaaa bom morala oatati v sanatoriju; to-je jo bom videla vsak dan. Kdo lt. aprila. Vso noč nisem mogla zatlanl loči. Zavest, da Ja nekdanja jublca mojega moža moja ao da, ml nI dala miru. Mučili ao me občutki, ki jih še niaem poznala. Bila sam nedvomno ljubosumna. Ljubosumna na pretekloet, na tiete trenutke, ko Je moj mož objemal Uonko Kapronczajevo. In C v dobro sem se zavedala, za-so me ti občutki tako nena-dejano popadli. Kolikokrat aem Sa prej videla Ilonko* pa me ni spomin na pretekloet prav nič bolel. Na tihem sem bila morda celo ponosna, da je bilo nekoč to lepo In pošeljenja vredno bitje Sandorjeva last Toda doalej sva aa erečavali zmerom samo na u« lici — in takrat je bil med nama amerom globok prepad. Zdaj ga prebiva prav tik mena, samo stena je vmes — in kadar se spomnim na svojega moža. se hkratu domislim tudi Ilonke ... Kar raajokala bi se. Prosila bom profesorja. naj njej ali meni dodeli drugo sobo. Ob enajstih pred poldne ao jo operirali. Nalašč sem pustila PBO0TBT£ vrata svoje aobf odprta, da bom videla, kdaj jo bodo prinesli na-»j. Ko so jo prinesli na nosilnici, so bila njena lica nekoliko bleda. Vendar se je smehljala. Levo roko ja imela povito. Nisem vedela, kaj fi Je bilo; zdelo se mi je pa, da fc prava razvajenim. Od tistih dab, ko sem jo bila po-slednič videla, se je spremenila. V svojo korist . . . Mojstru je marala biti zelo všeč, zakaj neprestano aa je sukal okrog nje. Faniks, strežnica, ml je povedala, da zvoni telefon noč in dan; na stotina ljudi povprašuje, kako se ja posrečila operacija pri gospodični Ilonki, 18. aprila. Danes sem prvič vstala. Moj moš je hotel spričo tega veselega dogodka priti na obisk, pa sem mu brzojavila, naj odlo-I obisk za pozneje, ko bora popolnoma zdrava, da tega bi bik» reba ... da se sreča s Ilonko! Vaa srečka sem, da smem vstali. življenja je vendar tako lepo! Seveda mamo to lepoto ceniti «le takrat, kadar ae po bolezni bližamo ozdravljenju, prav tako kakor čutimo konec februarja, da za pomlad bliža. Nič več mi nI mar subrete. Kaj aa ša tako neverjetno sliši. Ta trenutek sem sama sebi najvažnejša. 14. aprila Danes sam se seznanila z Ilonko. Mojster ji je dovolil, da vstane. Prišla je na balkon, kjer sem že jaz sedela. Nisem bila še dovolj trdna v nogah, da bi ae sprehajala. Ko se jo umetnica prikazala, sva bili oba v hudi zadregi, Ubo-ica ni vedela, kako naj se vede; ali naj me sploh opazi? In če me opazi, ali naj me pozdravi, kakor se to spodobi dvema sosedoma v sanatoriju? Kaj pa če >i ji pozdrava ne vrnila? Okol-ščine ao bile resda zamotane, zakaj tudi mene zo ke lotevali tisti dvomi. Na vso srečo ja pa mojster presekal gordijski vozel: predstavil mi je Ilonko Kapronczajevo. "DamamS vsaj no bo dolgčaa," je dejal z dobrodušnim, očetovi zklm glasom« ; « Potlej smo se vil trije pogovarjali. Sprva o zamih vsakdanjih rečeh; zabava se ni hotela rasvneti. Mojster naju je moral kmalu zapuztiti. Medve zva pa pogovor nadaljevali. Previdno sva se ogibali vsega, kar bi utegnilo zadeti najino občutijIvoet. Menili sva se o klobukih, oblekah in čevljih; po vsakem tretjem stavku sva nekaj časa molčali. Toda dan je dolg, zlasti v samotnem sanatoriju za bolnike. Ko zva po obedu apet prišli na balkon, sva se druga drugi na-smehnili. In zvečer, kp sva se poslovili, sva al že stianili roke. Ponavljam, da je dan v sanatoriju zelo dolg. 16. aprila. lika je očarljivo dekle. Gosposka je, resna in dobra, vendar ja tiha, pametna in ljubezniva. Tudi okrasje ae ji čudovito nežno prilega. Te like si kar ne morem pred atavljati, kako servira v majhni sobici svojemu prijatelju čaj. Kako po tihem in pametno z TOREK. 27. —T«d«raU4 P letu r«. taborišča sovjetske ekapedicije v bližini severnega tečaja. njim govori, malo zviška, malce materinsko, vendar očarljivo in preprosto. Ali je mar čudno, da priklene taka ženaka može nase? In ali nima vseh sto moških prav, ki ves popoldan zvonijo in jo po telefonu vprašujejo, kako ae počuti? Resni in zreli možje imsjo rajši takšne nežno gruleče golobice kakor nemirne klepeta-ve vrabce, kakršna sem jaz. Ras ne razumem, zakaj me je moj mož sploh vzel za ženo. Ilko sem zares ljubila. Se nikoli nisem Imela tako prijetne prijateljice. Davi sem že skoraj odšla k njej v sobo; pa sem ee premislila, zakaj zdelo se mi je, da bi vendar ne bilo prav . . . To bi bil že skoraj obisk . .. Zdaj se že pogovarjava o vseh mogočih stvareh. Tudi o mojem moftu. lika se pomenjkuje o nJem' veliko dobrohotnostjo, vendar brez razburjenja in globljega občutja. Ako po pravici priznam, me njena ravnodašnost nekam boli in žali moje samoljubje. Prerada bi videla, ako bi zaradi mojega moža vsaj nekoliko trpela; da bi jo vsaj malf bolf-lo, ker Sandor ni Več njen. Toda tega ni pokazala. . 18. aprila Danes nisem več vzdržala. Odšla sem v njeno sobo. ¿r Lenuharila je v postelji; očarljivo lepa je bila. Sedla sem na njeno postelja Moj obisk jo je malo presenetil. Mene tudi . . . Zdaj že obedujevo skupaj. Doslej sva opoldne zmerom odšli vsak v svojo sobo obedovat, vendar sva se podvizali, samo da sva prišli spet prej skupaj. Zdaj nama prinesejo obed na balkon. Jeva skupaj; tako prijetno je to. Včasih sicer mislim, da se vendar ne spodobi, da sem se z Ilko tako sprijateljila. In vendar mi je všeč tako! In tudi sicer ... v sanatoriju minevajo ure tako počasi . .. 19. aprila Mojster mi je danes sporočil veselo novico, da se bom lahko pojutrišnjem že odpeljala domov. 2e več dni sem se bala tega, saj sem že sama čutila, da sem zdrava. Veselim se, kajpak da ae veselim ! In vendar sem spet nekoliko žalostna. Kaj bo z mojo Ilko? (Lepa reč: "Moja likal") Ona pojde že jutri zjutraj Iz sa-natorija. Zelo jo bom pogrešala. Njena,bilo teko hudo; vesela narav je bila za moje živce pravi blagoslov. Kar zdrznem se, ako pomislim, da bo pojutrišnjem že vsega konec — in si ne bova smeli biti več prijateljici. Joj, kako čisto drugačna M lika kakor vse moje druge prtyš-teljice! Ali naj Sandor ju povem, da sem se seznanila z njo?" Kaj bi le rekel? Mislim, da bj se srdil, ker sem vzljubila žensko, ki jo je tudi on nekoč ljubil. Ob deseti ponoči sva se poslovili. Stali sva na balkonu in si stiskali roke. "lika!" sem dahnila; več nisem mogla reči. Pri srcu mi je m ver se jezila, da sem tako Tudi lika ni ničesar re po je zrla predse. In ner sva obe hkratu vzdihnili: "Joj, kako lepo, če jel bolan V»^ sf U* w - 24- Danes sem se peljala busom na sprehod. Naar j« pribijala llonka Obe sva se zdrznili — in obrnili glavo vstran, bi se ne bili nikoli Naročite Mladinski boljši mesečnik za slon dino! .................................................. \ elikanoka množica v Moakvl posdravlja profesorja Seli in njegove tovariše po vrnitvi a severnega tečaja, kjer aa vili sovjetsko Moaijo. lidta NAROČITE SI DNEVNIK PROSI Po sklepa IS. redne konvencije se lahko naroči na list prišteje eden, dva, trt, štiri aU pet članov is ene draftine k eni alai. List Presveta stane sa vse enako, ss ¿lana ali nečlaae eno letne naročnino. Ker pa ¿lani še plačajo pri aaeaaeata $1 tednik, ee jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni nreka, Je list predrag ss Osno 8.N.PJ. Liat Proeveta je vala gotovo Jo v vsaki družini nekdo, ki M rad čitai liat vaak daa. listo Proeveta Je: Za Združ. države in Kanado. 1*40 Za Cleero in Chkafo ja. 1 tednik In..............4JS 1 tednik in.............. S tednika la.,............S.40 S tednika la............. I tednike la.............1M t tednike in............. 4 tednike la....;........IM 4 tednike in............. K tednikov la...;........ aU 5 tednikov In............ Za Evropo Je..............$9.00 Is polnite apodnji kupon, priložite potrebno vaoto daaarja tU Sa Order v planin in ai naročite Prosveto, list, Id Je vaša lastnina. Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali če se preseli prod od drniine in bo sahbeval sam • tednik, bode moral tisti član is dotične drniine, ki ja tako naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs m i tedaj mora upravniitVo sniisti datum sa to vsoto naročnika. 1) PROSVETA, flNPJ, MC7 Se. Lawndale Ave* Chican. «L Priloženo pošiljam naročnino ss Ust Proeveta vaoto f...... Ime....................................ČL društva It... leeeeeeeeeeeeeeeeeeoeei Naslov Ustavite tednik la ga pripišite k moji naročnini od sledeči* i Sloje drniine: t).........................................CL društva št.»< t)........................................• vL druitva št«• 4)........................................iCL društva št«.■ 5).........................................0. društvs št.«« ................ oris vs ............. Star aarešaik............... .............. Nov naročnik. ...........»»,< ««»»»»»»»»»«»»»««»M»»,»,,»«,»»»»»*»»»»«*«»»»»'«...... TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA tiskarsko obrt spadajoča ¿á Tlaka vabila za veaalice In shode, vizitmee, knjiga, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hnrs« slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku is dr vodstvo tiskarne APELIRA NA bmjpj* da tiskovine nakoca v svoji tisk akni ▼sa pojasnilu daje vodstvo tiskarne n.Ksst PIAlte po Informacije ss S.N.P.J. PRINTER! SSS7-SS 8a LAWNDALE A VENI7* 49S4 CHICAGO, ILU