T
ITT m tr^ri
OVE
^1
Ki
cpp tr-a
L hv
r ¿i,
Ureja tireclni ki odbor — Odgovorni urednik Ivan Ren ko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica it. 26, teleion 170, poštni predal 2 — Celoieinn naročnina SCO dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. 657-T-162 — Rokopisov ne vračamo
LETO IV. ŠTEV. 21
" ■ ' A
'' I i • > 1
- ' .....--:--" " " '"'T----T
Ilopsr. petefe ge. 1915
POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10

■ ; ....
s f|l¡Í|§|sjH Hj..... N
i'sn ií^fS1 ------r.
6 V
• -g Ismmmmimñ
. • ' .	■: •	f ■ Síí'
j.
wmimiwmmum "

ll¡l		sili
i		-vi ■•:'.'. '■ ■;■.-■.-,■
i		
		
6% ko-fr&Ut&m cUtzm predsednika Tžita
Z velikim ponosom spremljamo ljudje socialistične Jugoslavije ogromne politične zmage in uspehe, ki jih naša dežela doživlja na mednarodnem polju kot aktivna borka za mir in sodelovanje med vsemi ■narodi sveta ne glede rta družbeno ureditev, politično prepričanje, ;raso in vero. Ti uspehi so bili zlasti v zadnjem času posebno (pomembni, tako da q njih govori in razpravlja pes svet in jih ne glede na žoldne ¡isp^cfej posameznih zagovornikov blokovske vojnohujskaške politike pozitivno ocenjuje. Vsa napredna svetovna javnost je že dojela ¡načela naše zunanje Ipolitike, načela konstruktivne konksistence med narodi, kur zagotavlja mir ter nemoten razvoj in prospeh človeštva. Zalo ima taka politika žo mnogo pri-, stašev na svetu in vedno močnejši, so glasovi, ki se pridružujejo našim zahtevani po mirnem reševanju vseh svetovnih problemov.
Taka politika miru in sodelovanja v svetu je neposredno vezana za Jugoslavijo kot pobudnico in prvoborkol ca take J odnose med nurodi, oziroma je neposredno vezana na osebno ime moža, ki stoji, na čelu jugoslovanskih narodov. To ime bo zapisano v zgodovini ne samo Jugoslavijo, marveč vsega sveta, saj že darres pomeni TITO vsem onim, ki si iskreno želijo -miru, bleščeč vzgled borca za ,dobrobit vsega človeštva.
Tovariš Tito slavi v četrtek svoj triinSestdeseti rojstni dan. Težko je z besedami1 izrazili, kaj vse ob tem dnevu čutimo mi Jugoslovani. Ne da se- izrazili z besedo ne vdanost, ne ponos, ne ljubezen, ker ni pojma, s katerim, bi lahko obsegli vse to in še mnogo več. Danes, ko doživljamo neposredne sadove Titove pogumne politike, ob kateri so se razbili osi napadi na našo svobodo in neodvisnost, ',se prav posebno občutimo usodno povezanost z njim. V najtežjih trenutkih nas je ta povezanost, izražena v vsejugoslooanskem- klicu »Mi: fimo Titovi, Tito je naš!«, hrabrila in nam dajla moči, da smo .prebredli največje težave in si končno priborili v sveta položaj, kot ga nimajo mnoge večje in močnejše države.
Odveč bi bilo zdaj govorili o vsem Titovem doprinosu za svobodo in vse druge pridobitve, ki jih mi danes uživamo, ne glede na splošno stvar delavskega razreda sveta, kar bo zgodovina šele ocenila — komaj drobec tega bi lahko povedali. Odkar smo še kol borci med osvobodilno vojno slišali za Tila, vedno je to ime ozko vezano na pojem svobode, ponosa, varnosti, bratske enotnosti, ,človeškega dostojanstva in delovnega človeka vredno življenje. Ko so nas že v miru hoteli nasilno ločiti od njega, je naš klic od Triglava do Djevdjelije »S Titom v vojni t— s Titom v miru!« dovolj jasno manifestiral našo odločno voljo in vse listo, kar je za nas s Titovim imenom obseženo.
In ko smo po I rdi. preizkušn ji doživeli veliko zmago, nam tovariš Tito pomeni še veliko več, ko spremljamo velike dogodke v zadnjem času. Čutimo ogromno zadoščenje, da je naša dežela po prestanem trpljenju doživela- tako veličastno potrdilo svojega pravilnega stališča, prav posebno pa čutimo zadoščenje za vse naše vodilne ljudi s tovarišem Titom na čelu, ki so tudi osebno preživeli težke čase in napade na svojo revolucionarno čast.
Prišel je čas, ko .naša dežela f.anfc bogate sadove svoje miroljubne politike. Ob letošnjem petindvajsetem maju — rojstnem dnevu predsednika Tila -— smo vsi Jugoslovani še prav posebno čvrsto strnjeni okoli njega. 'Želimo mu ob t. j priložnosti še mnogo let življenja v zdravju in moči, da bo lahko i-.pohv! vsa pričakovanja in vse upet ne samo naših narodov, iharCi r tudi vseh naprednih ljudi sveta.
Iz vseh krajev Istre, Slovenskega Primorja, Kvarnerskih otokov in Reke se je v nedeljo, 15. maja zbrala v Pulju 100.000 glava množica na veličastni proslavi 10-letnice osvoboditve Istre. Vse mesto, zlasti pa trg Marksa in Engelsa ter prostor v bližini med areno in pristaniščem, je bilo okrašeno z zastavami, slavoloki in napisi. Na odru poleg tribune so pred začetkom zborovanja peli združeni pevski zbori iz raznih krajev Istre borbene pesmi.
Ko se je pred pristaniščem pojavila majhna jahta JVM »Podgor-ka«, s katero je prihajal tovariš Tito, je zbrana množica klicala dobrodošlico dragemu gostu. Po pristanku »Podgorke« na pomolu »Istra« je maršal pregledal častni bataljon Jugoslovanske vojne mornarice, nato je v spremstvu predsednika Sabora Hrvatske dr. VTa-dimirja Bakariča. podpredsednika Izvršnega sveta Hrvatske Ivana Krajačiča s člani sveta, predsednika Izvršnega sveta Slovenije Borisa Krei^črja, general polkovnika Kosta Nagya, kontraadmirala Ljuba Trate in drugih, prišel na tribuno. Z burnim ploskanjem je zbrano ljudstvo pozdravljalo v svoji sredi dobrodošle goste. V imenu vseh pa jih je pozdravil predsednik mestnega odbora SZDL- tovariš Fra-njo Sirola.
Zatem je govoril tovariš Tito, ki je najprej dejal, da je srečen, ko •lahko po desetih letih na tlu Istre, v Pulju, pozdravi zbrano množico. »Minulo je 10 let, odkar je naša narodnoosvobodilna vojska izgnala poslednjega okupatorja, ali pa ga uničila na našem ozemlju. Minulo je 10 let od dne, ko so ti kraji, o sta Istra in Slovensko Primorje bila vrnjena naši deželi, potem ko
mednarodne probleme uredili na miren način. Naštel je^ nekatere primere povojne napetosti, ki so grozili svetu s katastrofo, vendar so bili k sreči rešeni ali se rešujejo na miren način. Dalje je omenil, da je deklaracija Sovjetske zveze o razorožitvi dober namen, če se bodo njene teze uresničile. To bo nedvomno ogromen prispevek k utrditvi miru in vzpostavitvi zaupanja med narodi in državami.
Glede normalizacije odnosov med nami in Sovjetsko zvezo pa je dejal: »Vi veste, tovariši in tovariši-ce, kako je do te normalizacije prišlo. To je bil najtežavnejši pro-blem, spričo katerega smo morali šest let prenašati velikanski pritisk in trpeti vse mogoče druge težave in žalitve, — toda tudi v tem pogledu, smo vzdržali in voditelji Sovjetske zveze, ki so zdaj odgovorni pred svojimi narodi in pred svetom, so se smelo lotili tega vprašanja in nam ponudili, da 'bi odnose med obema deželama, rniid Sovjetsko zvezo in našo .državo, ponovno normalizirali in izboljšali.
Vem, da ste že vsi seznanjeni s tem, da je te dni prišlo do sporazuma, da bo našo državo, se pravi Beograd, obiskala Sovjetska delegacija pod vodstvom najvišjih državnih voditeljev.. Mnogo ljudi na svetu je to neverjetno presenetilo. Lahko pa rečem, da i jaz i vsi lahko samo pozdravimo takšno smelo odločitev odgovornih sovjetskih ljudi, to odločitev, da pridejo k nam in da se pogovorimo o vsem, o čemer se je treba pogovoriti. (Odobravanje). Med pripravami na ta sestanek smo jim dali vedeti tisto, kar je že davno vedel ves svet, kar je vedelo in pri čemer vztraja na
'■-i'-'..V •-
' ■'. tv - l
•.•«ssa
Vi-
sta prestala veliko trpljenja in muk še ljudstvo, da se namreč želimo pod fašističnim Mussolinije-vim jarmom. »Današnja proslava«, je dejal jiredsednik Tito, »ima velik zgodovinski in večstranski pomen«. Nato je orisal zgodovino barantanja s tem ozemljem, ki pa je navzlic vsemu ohranilo svoje narodnostno obeležje. Poudaril je enotnost naših narodov, ki so ostali trd-no na svojih tleli {ji V;: in ohranili neod- '..';.	..,.::-■■.■-	' '., '-.'
visnost :kozi vse -.'.".'.■■'.i.	r* . .. ' '..-' :■' i
težave, ki smo t"--,.;	■ v '".T" ■ './'■■ ■.:'<•'. ■■	.'■'■'
jih morali pre- ....	• j.;'-	' ■':> i
broditi po vojni.	*	,,.
Ko je govoril '•' , ' ,	.'V/ ■'■"■.;	i; ..-'.'š :
o svetovnem po- .	.	. \'i. ■■/o .vV"*f'i
ložaju, je dejal, v ■' ■	^'	; - ' ::
da smo lahko ve- ■	-	j.;-/.^.;:--'';.
seli, ko napori v	.''■; , " : •	.■;.'■	:
boju za mir ven-	'. - ' ■ ■' ■..	i ■ .	: .
darle niso ostali y'v •' -.. .v- V. /	:	..•'.•
brez u.Vpeha, Pri	"	: . . / :	'
tem je poudaril, '
da smo bili v	-. i' .
tem boju zgled ....
trdnosti in smo ^	;.'.'
:4r:mi tistih, ki r 'i. '■.....—._. .' __________...................j__^ .. ....„,.:._
so bili za to. da
bi razne sporne Notranjost arene v Puli kjer so bile kahurne prireditve
razgovarjati na enakopravni podla-, gi. da se želimo razgovarjati kot. neodvisna dežela, da želimo ostati popolnoma neodvisni glede vseh. svojih dejanj — v prihodnje, kakor tudi zdaj — da želimo, da se nihče ne vmešava v naše notranje zadeve; da je vprašanje naše notranje ureditve naše vprašanje in da nismo pripravljeni dopustiti, da bi se kdorkoli vmešaval v naš« notranje probleme niti z Vzhoda niti z Zahoda. (Dolgotrajno močno odobravanje in vZklikanje: »Heroj Tito!«).
O vsem tem smo jih neposredno obvestili in na podlagi tega so sklenili priti semkaj, da bi se mi z njimi razgovarjali o problemih, ki so med nami še odprti in nerešeni, tako da bi ta normalizacija dobila realno podlago, in da ne bi .bilo iluzij niti na njihovi niti na naši strani. Govoriti bomo pred obličjem vsega sveta- Ves Zahod in ves svet bosta vedela, o čem smo govorili in o čem se bomo dogovorili, ker ne mislimo zdaj za hrbtom drugih manevrirati in delati na račun kogarkoli. Kar pa zadeva tiste, ki so imeli utvare — to velja tudi za tiste na Zahodu — da bomo postali nekaj drugega, kakor smo -— pa nismo krivi, če to ne bo ros, (Odobravanje).
Tovariši in tovarišice!
Kakšni morajo biti odnosi med našo deželo in Sovjetsko zvezo ter ostalimi vzhodnimi državami? Kakšni odnosi morajo biti med našo deželo in zahodnimi ter mnogimi drugimi državami? Mislim, da si morajo bili ti odnosi podobni. Mi se ne bomo pridružili nobenemu bloku, ne bomo se povezali z nobenim blokom, dokler bodo le-ti obstajali. Menim pa, da bo nekega dne vendarle napočil čas, a to morda niti ni tako daleč, ko bodo nekateri ljudje, ki so zdaj odgovorni za takšno politiko, vendarle spoznali, da po tej poti na svetu ni moč stabilizirati trajnega miru in da je treba uveljaviti drugačno politiko, ne politiko blokov, ne politiko ideološke razdelitve sveta na bloke, temveč da je treba ubrati drugo pot — to pa jie pot, ki jo mi že davno zagovarjamo, pot sodelovanja, pot aktivne koeksistence med narodi in državami, ne glede na razlike v njihovih političnih in notranjih sistemih sploh.
Razgovori, do katerih bo te dni prišlo v Beogradu, se bodo razvijali prav na tej podlagi, na podlagi sodelovanja, na podlagi koeksistence med našo deželo in Sovjetsko zvezo ter vzhodnimi državami, na podlagi spoštovanja suverenosti in neodvisnosti, ne na podlagi kakšne kratkotrajne rešitve, s katero bi nekako prebrodili ta sedanji položaj, temveč na trajni podlagi, na kateri bi sploh morali v prihodnje graditi na svetu odnose med narodi — kajti prepričan sem, da bo ob iej priložnosti prišlo do obojestranske izjave, do izjave, ki bo imela skupen značaj in v kateri bo govora o tem, kako zdaj presojamo sodelovanje med narodi na svetu. Mislim da bo to eden izmed največjih prispevkov k pomiritvi sedanjega napetega položaja na svetu. Nočem reči, da bodo ti razgovori veliko prispevali k temu, da bi uredili najbolj pereča vprašanja. kakor je n. pr. nemški problem, prepričan pa sem, da bo tokrat to
(nadaljevanje na drugi strani)

A' marmorni dvorani dunajskega dvoren Belvedere so v nedeljo dopoldne slovesno podpisali državno pogodbo o upostavitvi svobodne in neodvisne Avstrije. Po 17. letih okupacije in po 11. letih neuspešnih pogajanj, pri katerih so zabeležili rekordno število 269 sestankov ministrov. in strokovnjakov o avstrijskem vprašanju, jc torej tudi za Avstrijo napočil dan sreče. Avstrija jc postala neodvisna, hkrati pa se jc morala zavezali, da bo ostala nevtralna in da ne bo dovolila tujih oporišč na svojih tleh.
Dogodek sam ni povzročil velikega zadovoljstva in olajšanja samo pri avstrijskem prebivalstvu, temveč tudi pri vseh miroljubnih narodih sveta. Tako razpoloženje je seveda povsem razumljivo, saj je prav rešitev avstrijskega vprašanja zgovorno dejstvo, da so razgovori in miroljubno sporazumevanje edina pot za reševanje spornih mednarodnih vprašanj.
Mnogi komentatorji menijo, da more postati rešitev avstrijskega vprašanja uvod v novo dobo mednarodne pomiritve in mirnega sožitja med narodi. K temu jih navaja prav sporazum štirjh zunanjih ministrov za četverno konferenco, ki so ga sklenili ob podpisu avstrijske državne pogodbe. Če bodo na tej konferenci vladal isti duh kot na Dunaju, potem smemo upati, da bodo rešili tudi druga zamotana vprašanja, ki še danes razdvajajo sv.et.
Toda zgodovinski dogodki na Dunaju niso edini dober znak pomiritve v svetu. Sem spada tudi sovjetski predlog za splošno razorožitev, ki je po splošnem mnenju konstruktiven in utegne resnično prispevati k zmanjšanju oborožitve. Sovjetska zveza nudi s svojim predlogom Zahodu precejšnje koncesije. Predvsem ne vztraja več na principu proporcionalne razorožitve, temveč predlaga omejitev ameriških, sovjetskih in kitajskih sil na milijon do milijon in pol mož. francoskih in britanskih pa na 650 iitoč mož. So v jet i se zavzemajo
!/ fozkai wbstaU
PARIZ V drugi razpravi je Vojaško sodišče v Parizu te dni ol>sodilo na smrt tri bivše stražnike v nemškem koncentracijskem taborišču v Struthofu zaradi množičnih umorov. Obsojeni so bili sicer že pred letom dni, vendar je bila takratna sodba razveljavljena zaradi nekih napak v postopku.
TEL AVIV. Kakor poroča agencija Reuter, je nastal pred dnevi v bližini Gaze nov obmejni incident. Ko se je izraelska četa približal* egiptskim postojankam, je na poti naletela na mino. Ranjenih je bilo S Izraelcev.
WASHINGTON. Pred tremi dnevi so na Vzhodnem Pacifiku preizkusili eksplozijo atomske bombe v vodi. Namen poskusa je bil dognati učinkovanje jedrskega orožja v boju proti podmornicam.
BON. Ameriško veleposlaništvo v Bonnu je objavilo, da se ZDA pogajajo z Nemčijo o neposredni pomoči za organizacijo in opremo nove zahodnonemške vojske. Posebna ameriška skupina svetovalcev bo dodeljena nemški vladi za izvedbo oborožitvenih načrtov, o katerih bo že v kratkem dosežen sporazum.
LONDON, Britanski minister za delo Walter Monckton je prekinil svojo predvolilno kampanjo, da bi proučil nevarnost stavke pristaniških delavcev v Londonu, Liverpolu, Manehestru in Hullu, potem ko je nacionalni sindikat sklenil, da pristaniški delavci od 22. maja dalje ne bodo delali, če ne bodo ugodili njihovim zahtevam. Generalni sindikat prevoznih delavcev je priporočil svojim članom, naj se ne udeleže stavke, ki jo te dni organizirajo, češ da so to stavko napovedali neodgovorni ljudje.
SEVOJNO. Burmanska vojaška delegacija, ki se že dlje časa mudi v naši državi, je le dni obiskala valjamo bakra v Sevojnu. Pri ogledu tovarn so se gostje zadržali precej časa in se zanimali za proces proizvodnje.
HELSINKI: Dva Finca sta bila obsojena, ker sta vohunila v korist neke tuje države, na štiri oziroma dve in pol leti prisilnega dela ter na zaplembo denarja, ki sla ga prijemala za vohunsko službo v skupnem znesku 61.000 finskih
marfc.
hkrati za popolno ukinitev jedrnega orožja, glede nemškega vprašnja pa predlagajo podobno rešitev kot za avstrijsko — nevtralizaeijo.
Nekateri na Zahodu so seveda v zvezi s temi predlogi takoj postavili protivprašanje — čemu toliko lepih besed, ko pa Sovjetska zveza hkrati podpisuje v Varšavi vojaške pogodbe z vzhodnoevropskimi državami. Vse to je res. vendar pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je Sovjetska zveza prav na varšavski konferenci. stalno ponavljala potrebo po razorožitvi in odpravi atomskega orožja ter se zavzemala za četverno konferenco.
Znake pomiritve pa v minulem tednu nismo opazili samo v Evropi, temveč tudi na Daljnem Vzhodu. Vse kaže, da se zaradi vse večjega pritiska javnega mnenja tudi. ameriški zunanji minister Dulles ne bo mogel dolgo upirati odgovoru na kitajski predlog o pomiritvi t; formoški ožini. Morda je prvi korak k temu prav izjava Združenih držav Amerike, da ne bodo branile spornih otokov Kvemoja in Macuja. Kitajski ministrski predsednik Ču En Laj je ta teden zopet ponovil svojo ponudbo za pogajanja z ZDA glede zmanjšanja napetosti na področju Formoze, hkrati pa je ostro zavrnil kakršnokoli obliko razgovorov, pri katerih bi sodelovali predstavniki Čangkajškove klike.
Med dogodki minulega tedna moramo omeniti tudi vedno bolj zapleten položaj v vladi naše sosede Italije. Stolpci italijanskih in tudi tujih časopisov so vsak dan polni ugibanj, ali bo vlada odstopila ali. ne. Globoka nesoglasja v vladni koaliciji so seveda posledica nesoglasij v posameznih strankah, predvsem pa v vodilni — demokristjanski. Tako so na primer o tej stranki kar tri. močne struje: Gronchijeva, ki se zavzema za usmeritev na levo in za socialno reformo, čeprav bi bilo potrebno pri tem udariti po žepih industrijcev in veleposestnikov.. Scelbova in Fanfa-nijeva sredinska struja, ki se brani odklonov na levo in desno ter končno struja velekapilalistov. ki nasprotuje vsaki socialni reformi. Nasprotja med temi skupinami demokristjan-ske stranke so tako močna, da je trenutno nemogočo nadaljevati s tedanjo vladno koalioijo, ne da bi prej
razčistili politični položaj. V takem položaju je menda samo ena pot za rešitev krize — usmeritev na levo na osnovi sodelovanja s socialisti. ■Nobenega dvoma pa ni, da bo italijansko ljudstvo podprlo le tisto vlado, ki bo upoštevala njegove gospodarske in socialne interese.
Iz francoske Severne Afrike so te dni prišle vznemirljive vesti o novih nemirih, ki so pač hladen tuš na nedavni sporazum med francosko in tunizijsko vlado v Parizu. Nemire povzročajo francoski kolonisti in eks-tremistične organizacije, ki nasprotujejo sporazumu in reformam. Zlasti aktivni so kolonisti, ki izdajajo proglase proti tuniško francoski konvenciji, do spora pa je prišlo tudi med obema domačima strujama o stranki Dcstour. Razen t; Tunisu pa je položaj resen tudi v Maroku in A/žiru. Vse kaže, da bo morala Francija zadevo resno prijeli v roke, ker bi se v nasprotnem primeru Severna Afrika prav lahko spremenila t) novi Vietnam.
O glavnem dogodku tega tedna — razgovori na najvišji ravni med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo o Beogradu, — kateremu je tudi svetovni tisk posvetil največ pozornosti, pa poročamo v posebnem članku.
V sredo ob IS. uri so prebivalci K<"»pra pozdravili štafeto našega ljudstva, ki pošilja maršalu Titu ob njegovem 63. rojstnem dnevu prisrčne pozdrave.
Na Trgu revolucije se je zbrala velika množica, ki jc nestrpno pričakovala prihod štafete. Mladinska godba na pihala iz Sv. Antona jc medtem igrala borbene koračnice. Na odru so pričakovali štafeto predstavniki množičnih organizacij in oblasti. Izza ovinka po Verdijevi cesti je kmalu pritekla štafeta. Nosilca štafetne palice je spremljala skupina mladincev in mladink. To so člani telesno vzgojnega društva »Partizan«, ki na vsej poti do Beograda organizira nosilce Titove štafete. Tudi tokrat so prišli s pozdravi in čestitkami istrskega ljudstva iz Plavij, odkoder je imela štafeta odhod, preko Škofij, Elerjev, Božičev, Iirvati-nov in naprej po naselkih do Debelega rta, preko Ankarana, Bertokov,
Mir: Upajmo, da mi bo višinski zrak koristil I
Vest o prihodu najvišjih sovjetskih predstavnikov konec maja v Beograd, ki so jo najprej objavili v celoti jugoslovanski in sovjetski listi, je odjeknila po vsem svetu zelo senzacionalno. Nedeljski dunajski tisk jo je objavil celo pred vestjo, da bodo štirje zunanji ministri velesil ta dan na najsveea-nejši način podpisali avstrijsko državno pogodbo.
V kratkem članku ni mogoče zajeti vseh komentarjev, ki so jih objavili v zvezi s to vestjo svetovni listi, pa tudi razni politiki in predstavniki vlad. Z velikim zadovoljstvom pa moramo poudariti, da je z malimi izjemami skoro ves svet zelo ugodno sprejel vest o prihodu državnikov Sovjetske zveze v Jugoslavijo. Eden največjih politikov današnje prebujene Azije, predsednik indijske vlade Nehru, je dejal, da Indija pozdravlja obisk Sovjetskih državnikov v Beogradu, ker vidi v tem obisku velik prispevek k reševanju mednarodnih sporov, obenem pa krepitev splošne težnje po sodelovanju in sporazumevanju med narodi.
Predsednik francoske vlade Ed-gar Faure pa je glede bližnjih jugoslovansko sovjetskih razgovorov v Beogradu poudaril: »Z zadovoljstvom sprejemam vsak dogodek, ki lahko prispeva k zmanjšanju mednarodne napetosti in krepitvi miru. Z zadovoljstvom tudi sprejemam jugoslovansko izjavo, da se zaradi sovjetskega obiska odnosi Jugoslavije z Zahodom ne bodo spremenili.« Predsednik britanskega zuna-jijega ministrstva je na vest o prihodu I-Iruščeva in Bulganina v Beograd izjavil, da tudi Velika Britanija želi zboljšati svoje odnose s Sovjetsko zvezo in da zaradi tega popolnoma razume željo
Jugoslavije, da napravi isto tudi ona. Britanski krogi sploh izražajo mnenje, da se jugoslovanska politika o normalizaciji odnosov z Moskvo ujema s politiko zapadnih sil.
Eden najuglednejših londonskih listov »Times«, ki navadno tolmači mnenje vlade, je v svojem komentarju opozoril, da je jugoslovanska vlada dala zapadnim državam jamstva, da obisk sovjetskih voditeljev ne bo spremenil smeri jugoslovanske politike glede tesnih in prijateljskih odnosov z Zapadom. Pariški dnevnik »Le monde« pa meni, da bo ta obisk eden najpomembnejših dogodkov po vojni ter da je vest o tem postavila v ozadje vse druge dogodke v svetu. Ta obisk, zaključuje »Le monde«, predstavlja obenem nagrado aktivnemu sožitju, ki ga tako vneto zagovarjajo jugoslovanski voditelji ter očitno pomeni potrdilo jugoslovanske politike.
Predvsem pa ugotavljajo tako diplomatski krogi kot tudi svetovni tisk dejstvo, da se bodo razgovori v Beogradu vodili na enakopravni ravni in da ne prihaja nobenemu niti na misel, da bi sovjetski voditelji vsiljevali Jugoslaviji svoj način gledanja na svetovna vprašanja. Te razgovore je treba ocenjevati tako, da spadajo v okvir splošnega popuščanja napetosti v svetu. Tudi v Bonnu in Berlinu je vest o bližnjem sestanku v Beogradu izzvala pravo senzacijo. Berlinski list »Kurier« je v svojem komentarju predvsem poudaril, da je odveč vsaka zaskrbljenost v svetu zaradi tega obiska, ker se je naš predsednik Tito pokazal v zadnjih letih kot državnik velikega kalibra in neodvisnih idej. Preveč je razsoden — zaključuje »Kurier« da bi je oddaljil od politike samostoj-
nosti in neodvisnosti, ki je pokazala dobre rezultate. Tudi grški in turški listi so ugodno komentirali prihod sovjetskih predstavnikov, obenem pa poudarili, da ta obisk predstavlja najvišjo iazo sovjetskih naporov za zboljšanje odnosov z Jugoslavijo.
Večinoma ameriške javnosti je umirjeno in s precejšnjim razumevanjem sprejela vest o tem obisku. Prav tako lahko rečemo za dobršen del italijanskega tiska, da ¿e je pridružil pozitivnemu ocenjevanju svetovnega tiska o skorajšnjih razgovorih v Beogradu. Ob tej priložnosti pa moramo tudi poudariti dejstvo, da so se kot vedno našli tudi takšni listi in politični krogi, ki so izkoristili skorajšnje razgovore v Beogradu za novo pojačano gonjo proti Jugoslaviji. Gre namreč za takšne ljudi, ki jih razburja vsaka najmanjša pobuda za dosego pomiritve v svetu. To so ljudje, ki so vedno radi v kalnem ribarili in računali samo na svoje koristi. Zlasti pa jim je trn v peti aktivna in konstruktivna mednarodna vloga Jugoslavije *• korist miru. V tej gonji imajo glavno vlogo šovinistični listi v Italiji, ki so sesuli golide laži na Jugoslavijo, češ da je Jugoslavija izdala Zapad in se spet hinavsko vrača v vzhodni tabor. V tem taboru sta se znašla tudi ameriška senatorja George in Knouiand. ki sta zagnala krik, da pomeni sovjetski obisk popolno nevtralizaeijo Jugoslavije in da se ji zaradi tega mora ukiniti vsaka pomoč s Strani Združenih držav Amerike.
To so pač glasovi vpijočih v puščavi, ki jih bosta čas in dogodki pregazili in upamo, tudi dokončno pokopali.
Pobegov, Cezarjev, Sv. Antona. Ma-rezig, Pomjana, Šmarij, Puč, Nove vasi. Ravnega in dalje preko Sečovelj, Portoroža, Pirana, Sbunjana in . Izole. To je izraz brezmejne Ijubea-ni istrskega prebivalstva do svojega dragega voditelja, s tem mu izkazujejo delavci, kmetje, ribiči, mladina in starci naših vasi in mest predanost in zvestobo za prizadevanje, ki ga je imel dragi maršal za dokončno priključitev teh krajev domovini.
V imenu zbranih Koprčanov je pozdravil štafeto predsednik ljudskega odbora (mestne občine lovariš Leopold Caharija. Nato so bili prečitani pozdravi in čestitke dragemu maršalu ob njegovem 63. rojstnem dnevu, nakar je štafeta nadaljevala pot do Dekanov, kjer so jo prav tako svečano sprejeli. V Dekanih je štafeta prenočila, v čebtek pa nadaljevala pot preko Krasa. Notranjske v Ljubljano, Zagreb in Beograd, kjer bo 25. t. m. izročila maršalu iskrene pozdrave in čestitke našega ljudstva.
Iz govora nr lila ? Puli«
(Nadaljevanje s 1. strani)
vendarle pripomoglo, da bo mnoge več zaupanja v nekatere geste, v nekatere konkretne stvari, ki jih sedanji sovjetski voditelji predlagajo in hočejo uresničiti. Seveda ne rečem in ne morem prerokovati, da bo tako za vse čase. Toda zdaj je tako, in mislim, da je velikanski plus, da smo zdaj vendarle prišli v obdobje, v katerem so ljudje ponovno pripravljeni sesti za zeleno mizo in se razgovarjati. Razumljivo je. da je glede teh razgovorov mnogo »natezanja« in da hoče vsakdo doseči nekaj več. ker še vedno prevladuje takšna težnja. Toda konec koncev nas vendar lahko veseli, da so se ljudje prepričali, da je to mnogo cenejše in to je prav za prav edini možni način, da bi se izognili katastrofi nove svetovne vojne,«
Predsednik Tito je nato govoril o preprečitvi uporabe atomskega orožja. Poudaril je, da se je treba lotiti splošne razorožitve. V zvezi 3 tem pa ustvarjamo v naši deželi silo moralne moči vseh tistih, ki ljubijo mir in svobodo. Na koncu svojega govora je pa še poudaril, da želimo ohraniti dobre odnose z Zahodom, prav tako pa želimo izboljšati odnose s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnimi deželami.
Nato je želel zbrani množici, ki ga je z močnimi aplavzi in vzkliki v znaku vzdušja in odobravanja cesto prekinjala, da bi ljudstv» Istre in Slovenskega Primorja še nadalje utrjevalo enotnost v naši socialistični skupnosti. V prepričanju na prebroditev vseh težav in naporov je še želel ljudstvu Istre in Slovenskega Primorja mnogo uspehov v njegovem delu.
Razpis
Delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so aktivni politični delavci in si žele razširiti svoje politično znanje, sporočamo, da se bo začel
novi tečaj politične šole pri CK ZKS
1. septembra 1335 in bo trajal
5 mesecev. Prijave z osebnimi podatki, podatki o dokončanih šolah in tečajih, stažu in funkcijah v političnih organizacijah, osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov pošljite do 20. junija t. 1. na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37-11. tratu, tel. 2J-yai int. 21)6, hkrati pa tudi na svoj okrajni komite ZKS. Sola ima internat. Podrobnejše informacije dobite na upravi Politične šole ali okrajnem komiteju ZKS svojega okraja.

o 10-Ietnem per
.crog
Da zg
Prejšnji leden so se v Kopru sestali predstavniki turističnih organizaciji, gostinskih in drugih podjetij . na izredni konferenci. Razpravljali so o 10-letnem perspektivnem planu za razvoj turizma na Koprskem. V uvodnih besedah je sekretar ZK okrajne skupnosti komun tov. Albert Jakopič — Kajtimir med drugim dejal, da je s priključitvijo koprskega okraja LR Sloveniji dobila področje, ki je velikega pomena za razvoj turizma. S tem se je pri nas dokončno uresničilo turistično geslo: »Gore — morje!« Z dogradit /ijo ceste Koper — Senožeče pa bo koprski okraj v tem pogledu še več pridobil, ker bodo na razmeroma tako majhnem ko.ščeku naše ožje domovine domačemu in inozemskemu turistu zbližane prav vso vrste turističnih privlačnosti. Prav tako je tovariš Kajtimir poudaril, da osnutek plana o razvoju turizma pri nas podrobneje nakazuje, kaj prav za prav hočemo narediti v tem pogledu. Za uresničitev tega plana pa bo potrebnih najmanj 3 do 4 milijarde dinarjev. Ta sredstva bo moral koprski okraj kolikor mogoče prihraniti in to prvenstveno iz obstoječih neizkoriščenih rezerv.
Lazaretu jDa za 100 prenočišč. Prav tako predvideva plan z izboljšanjem prometnih zvez znaten porast dotoka inozemskih turistov.
Po podatkih, ki jih za primerjavo navaja plan, je prinašalo gostinstvo in turizem v koprskem okraju 1941. leta 20% narodnega dohodka m je to bila druga najmočnejša gospodarska panoga. Kakor je predvideno, bo ta panoga prinašala precej • več narodnega dohodka kakor pred vojno.
V podrobni obravnavi 10-lelnega plana s>'o posamezni predstavniki turističnih organizacij razpravljali med drugim o potrebi takojšnje postavitve pomorske proge iz Kopra vzdolž naše obale vsaj do Pereča. o ureditvi parkov, o ohranitvi zgodovinskih dragocenosti in slikovitosti posameznih krajev, o potrebi koordiniranega sodelovanja pri uresničevanju tega plana in drugem. Zlasti so v razpravi poudarjali potrebo vzgajanja gostinskega kadra. Predstavniki iz Portoroža so izrazili potrebo, da bi postal Portorož v pravem pomenu besede — luka cvetlic, kakor je to bil v turističnem pogledu nekoč.
Na tej konferenci so prav tako razpravljali o potrebi . množičnega
. Koper — pogled s Sv. Marka
Ta 10-letni perspektivni plan za ra2VOj turizma predvideva povečanje števila postelj od že obstoječih 1442 na 4662. Od tega števila ležišč za turiste je predvidenih največ novogradenj v Ankaranu. Tu bodo lahko sprejeli 1964. leta 1301 turista, medtem ko jih sprejmejo danes le 205. V Portorožu lahko prenoči danes 764 turistov. 1964 leta pa jih bo lahko prenočilo 1274. V ostalem so predvidene novograd-' nje turističnih objektov v Stru-njanu za 490 ležišč, v Fjesi za 300, v Kopru za 290, v Izoli za 269, v Piranu za 165 in v Valdoltri —
razvoja turizma z ustanavljanjem turističnih društev in podobno. Prav tako bi se zavzele lahko za turizem v naših krajih tudi mladinske organizacije. Vzporedno z razvojem turizma rastejo tudi kulturne potrebe. Ne bi bilo napačno, če bi začeti prireiati prav v naših krajih na slovenski obali razne festivale ali igre, kakor jih imajo v Dubrovniku in. drugje. Razen tega pa je z vsem tem v zvezi potrebno misliti tudi na bližnje zaledje. Vzdolž naše obale so večji in manjši hribi, kjer so prav lepe razgledne točke. (Pomjan, Socerb, Tinjan,
Proslavam 10-lelnice osvoboditve se pridružuje tudi delavska mladina Slovenije s svojim »Majskim slavjem — 10 let v svobodi«, ki bo 22. maja v Kranju. Delavska mladina se navdušeno pripravlja na ta svoj prvi praznik. V smislu teh priprav so bila republiška zborovanja mladih tekstilcev, kovinar-jev-metalurgov, vajencev, rudarjev in gradbincev. Priprave same pa so zbližale mlade delavce tovarn, razgibalo se je kulturno in športno življenje. Zaključek praznovanj bo majsko slavje v Kanju, To bo obenem dan, ko bo naša mladiina slavila delovne zmage desetletnih naporov pri graditvi stotin kilometrov novih prog in cest, novih mostov, šol in tovarn.
Tudi mladina Primorske se pripravlja na to slavje. Na zbor mladih tekstilcev v Tržič, mladih gradbincev v Ljubljano in zastopnikov vajeniških in industrijskih šol v Celje je poslala svoje delegacije Komunske konference, ki jih je imela primorska mladina, so jjoka-zale zrelost naše mladine. Na teh konferencah je mladina posegla v
vse družbene probleme, razpravljala o njih in sprejela važne zaključke. Na proslavi 10-letnice prve slovenske vlade v Ajdovščini je primorska mladina nastopila z bogatim fizkulturnim sjjoredom. Prav tako so v teku priprave za junijski zlet društev »Partizan« v Kopru.
Naša mladina torej lahko .s ponosom gre na svoje »Majsko slavje — 10 let svobode« v Kranj. Kakor nam sporočajo, bo iz postojnskega okraja odšlo na zlet okrog 400 mladincev in mladink, iz koprskega pa 300. Predvidevajo, da bo na ta dan v Kranju nad 1000 mladih primorskih delavcev. Meci njimi bodo tudi odlikovanci z značko V. Kongresa Ljudske mladine Jugoslavije, ki jih je v postojnskem okraju 11, v koprskem pa trije, To so mladinci, ki so s svojim delom v mladinskih delovnih brigadah gradili našo v vojni porušeno domovino. Sleherni med njimi je sodeloval v več kakor petih prostovoljnih delovnih akcijah. To so večkratni udarniki, ki bodo na »Majskem slavju — 10 let v svobodi« v Kranju lahko s ponosom zastopali primorsko mladino.
Sv. Marko itd.). Na teh razgledi-ščih bi lahko zgradili manjša gostišča.
Ob zaključku te važ^e razprave so sprejeli sklepe, da se v prvi vrsti ohrani to. kar je že turističnega, da se koordinirano rešujejo vsa vprašanja v zvezi z razvojem turizma. da se upošteva turizem kot eno izmed osnovnih gospodarskih panog, glede vzgoje vajencev in gostinskega kadra iti rešitve vprašanja pomorskega prometa. V skle-pih je obenem poudarjena povezanost. turističnih centrov z bližnjim zaledjem. Preden pa bodo začeli uresničevati ta plan, ga bodo dali v razpravo javnosti in ga nato predložili Republiškemu svetu.
o j LIi
sadi a
Dobili smo na trg prve kontingente letošnjega zgodnjega sadja in poljskih pridelkov. Ze prejšnji teden so se pojavile v trgovinah prve češnje, ki so jih bili posebno veseli naši najmlajši —- staršem pa so povzročale zaradi razmeroma visoke cene nemalo jeze in skrbi. Rile so po, IGO din, nato ,po 100, dalje pa se cena nekako kar noče znižati. Podobno je z grahom .in prvim krompirjem.
Vsak človek si na spomlad zaželi svežega sadja in zelenjave. Grah in zgodnji krompir sta bila vedno priljubljena jed, tki prinaša prijetno spremembo jedilnega lista po dolgih mesecih zimske prehrane. Prvi pridelki so seveda še zelo dragi in si
Ob razstavi higijensko-tehnične zaščite
Včeraj so v prostorih bivšega doma JNA v Kopru odprli razstavo higijensko-tehnične zaščite, ki jo je organiziral Zavod za proučevanje varnosti pri delu LR Slovenije ob sodelovanju komisije IITZ pri Zavodu za socialno zavarovanje v Kopru. Razstava bo odprta do 25 t. m. Obiskovalcem bodo predvajali tudi filme s področja varnosti pri delu.
Razstava prikazuje osebna higi-jensko-t.ehnična zaščitna sredstva kakor maske, respiratorje, rokavice, očala, zaščitne obleke itd.: saj je izloženih nad 300 različnih tovrstnih predmetov.
Organizatorji hočejo predvsem doseči to, da se delavci spoznajo z najbolj razširjenimi nevarnostmi, iki jim grozijo pri delu v najvažnejših poklicih.
Razstavljeno gradivo je razdeljeno na preventivno službo, varnostno vzgojo in prosveto s predvajanjem poučnih tilmov. V posebnem prostoru pa so zaščitna sredstva domače in tuje proizvodnje, ki jih pri nas že uporabljajo v te namene. Dalje so razstavljeni predmeti dunajske zavarovalnice zojner nezgode pod okriljem 18 avstrijskih podjetij. Glede na to, da prikazuje tudi osebna zaščitna sredstva ameriškega, francoskega, nemškega in 'italijanskega izvora, je ta razstava, lahko rečemo, skoraj mednarodnega pomena.
Razen lirecejšnjega gradiva o vzrokih delovnih nezgod, o izvorih teh in zaostalosti zaščitnih sredstev pri delu, so na razstavi prikazani tudi grafikoni, odnosno dokumentacija o izgubljenem narodnem dohodku zaradi nesreč pri delu v koprskem okraju. Statistiki so izračunali, da samo v preteklem letu znaša ta izguba narodnega dohodka na Koprskem okrog 130 milijonov dinarjev. Pri tem je število izgubljenih delovnih dni v preteklem letu 14,204 zaradi 1.064 delovnih nezgod. Zanimivo je, da je vrednost izgubljenega narodnega dohodka z delovnimi nezgodami najvišja v živilski industriji, in sicer 2,656.106 din. Sledi izguba v obrtništvu z 2,476.857 dinarji, v pomorstvu pa 1,656.306,— ild. v vseh vejah gospodarstva. Ti zneski so s prištetimi stroški zara-
di bolezni precej večji. V pomorstvu je n, pr. taka zguba skupno 5,966.910 din. Izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč pri delu pa je bilo v koprskem okraju največ v gradbeništvu, Število teh. je 2.704, V živilski industriji je bilo na ta način izgubljenih 2.029 delovnih dni, v trgovini pa 1.569. Pri vsem tem so bili v koprskem okraju vsled nezadovoljive zaščite pri delu v preteklem letu štirje smrtni primeri.
Statistični podatki dokazujejo, da sicer nesreče nekoliko podaja, vendar pa je odstotek občutno previsok. Z ozirom na dokaj povečano število zaposlenih od 1953. do 1954, leta je v koprskem okraju število ponesrečencev izredno visoko. V odstotkih je to razmerje v preteklem letu 12,21%, predlanskem pa 12.71 z ozirom na število zaposlenih. Torej lahko ugotovimo, da v tem oziru nismo pri nas' storili vse za higijensko-tehnično zaščito delovnih mest. Delovni kolektivi, predvsem pa vodstva podjetij morajo problematiki varstva pri delu posvetiti vso pozornost, ker to ne terja samo naš socialistični sistem, pač pa tudi humanizem in gospodarski račun. Dobro zaščiteno mesto in zavarovanje delavca v njegovem ustvarjanju sta pogoj za večjo storilnost in gospodarski napredek.
Sodobni stroji zahtevajo tudi sodobno zaščito pri delu
Tudi letos so se zbrali člani kmetijske zadruge, da pregledajo delo in uspehe zadruge v .preteklem letu. Upravni odbor je na trinajstih sejali razpravljal q najvažnejših gospodarskih vprašanjih. Največji uspeh zadruge je dograditev Go-spodarslco-zadružnega doma, ki je s prvim majem začel vršiti svojo vlogo. Zadruga se je s tem osamosvojila in ji ne bo treba več plačevati visoke najemnine nad 70.000 din letno._ Zaradi lanske slabe letine odkup kmetijskih pridelkov ni dal skoro nobenega prometa, Krompirja in sadja zadruga še nobeno leto ni odkupila tako malo kot lani. Za zdravilna zelišča je zadruga izplačala nabiralcem — večinoma otrokom —• 885.000 din. Masla odkupuje le nekako 50 odstotkov, ker ga nekateri po raznih kanalih oddajajo v Ljubljano. Glavni del odkupa je bil lani les, pa še to le do prve polovice leta, zaradi sprememb v trgovanju z lesom.
Kmet ijsko-pospeševalni odsek zadruge je izvedel poskusno gnojenje travnikov z umetnimi gnojili. Na površini enega hektarja jaognoje-nega travnika je bilo nafcošenega 63 stolov sena, na isti površini ne-gnojenega travnika pa samo 30 stolov sena. Na tem področju je zadruga v preteklem letu premalo napravila,
V razpravi so. nekateri iznesti važna gospodarska vprašanja, ki bodo lahko vplivala na izboljšanje živinoreje. V kraju je večja površina zemlje, kjer bi zadruga lahko uredila dobre pašnike. Te površine danes izkoriščajo posamezniki. Zadruga sama ne bo mogla rešiti tega vprašanja in bo potrebna pomoč oblasti. Prav tako čaka obnova sadjarstva in ureditev lastne mlekarne za predelavo mleka v maslo.
P. V.
jih naša družina kljub najboljšim željam ne more vsak dan privoščiti, K sreči proizvodnja vsak dan bolj narašča in s tem seveda vidno padajo tudi cene. Ko je sezona zanje na višku, postanejo novi grah in krompir in drugi zgodnji pridelki že vsakdanja jed na naših mizah,
Do tega pa je še nekaj časa in zato danes prav vsi ljubosumno pazimo, da se ne bi morda cene blagu, ki je že na trgu, po nepotrebnem zviševale zaradi trgovskih marž in podobno. Še vsako leto so najrazličnejši podobni pojavi razburjali javno mnenje in bolj ali manj opravičeno povzročali nerazpoloženje na terenu. Trgovci so se podili za temi pridelki in jim do nemogočih višin dvigali cene — vse menda v nekaikšnem višjem interesu izvoza in deviz iu podobno. Seveda je zaradi tega notranji trg doživljal težke pretrese, ker se je doma predajalo le drugo — ali celo tretjerazredno blago in še to po razmeroma visokih cenah.
Da bi takemu stanju kolikortoliko odpomogli, je letos bilo že mnogo storjenega. Vmes je posegla tudi ljudska oblast, in tako je pred dnevi o organizaciji odkupa razpravljal tudi okrajni svet za gospodarstvo v Kopru. Dogovorili so se, naj bi ves odkup imele v rokah kmetijske zadruge, da bi tako odstranili .prekupčevalce, ki se ob podobnih priložnostih in situacijah pojavijo kot gobe po dežju. Seveda je s tem v zvezi nastal cel kup problemov'. Tako zadruge nimajo na razpolago dovolj embalaže niti primernih prostorov za skladiščenje, čeprav samo .prehodno. Tem pomanjkljivostim skušajo zdaj v naglici odpomeči in že razširjajo nekatera skladišča, gradijo nekaj zasilnih novih in izboljšujejo opremo. Grosistična podjetja sklepajo kupne pogodbe torej le z zadrugami, s čimer jim je pravzaprav tudi olajšano poslovanje, ker vse naložijo kar na enem mestu.
Precejšnja pomanjkljivost je v tein, da sama zadružna podjetja oz. zadruge nimajo svojih poslovalnic za prodajo na drobno. Težko je namreč razumeti, da zadruge odkupujejo n. pr. češnje po 65 din, v trgovinah, ki morda niso niti sto metrov oddaljene od odkupne baze, pa stanejo te iste češnje že 100 din! Podobno je zgrahom in krompirjem in vsemi drugimi pridelki. Še dražji so seveda v notranjosti države — v Ljubljani in Zagrebu, v kolikor tja sploh prispejo.
Glavni odkupovalec in izvoznik kmetijskih .pridelkov je na Koprskem zadružno podjetje »Fructus«, Doslej je odkupilo že nad 100 ton graha v stročju, krompirja in češenj. V glavnem gre vse za izvoz in sicer v Trst, Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Le blago, ki ne odgovarja po kvaliteti, prodaja na domačem trgu — največ v Ljubljani in Zagrebu, kamor ga transportna z lastnimi prevoznimi sredstvi.
Ne bi se hoteli spuščati v razpravljanje o tem, da je v Ljubljani in Zagrebu odločno previsoka cena našim zgodnjim kmetijskim pridelkom. Dejstvo je, da je razlika -med odkupno in prodajno ceno prevelika tukaj pri nas in da bi prav tukaj morali storiti potrebne ukrepe, da se to stanje izboljša. Tako bi na primer zadruge v svojih lastnih poslovalnicah za sadje in zelenjavo prodajale vse tc pridelke za okrog 15 do 20% cenejše, kot Stanejo v drugih trgovinah. Skoraj nerazumljivo je, da je bila na primer v soboto razlika med odkupno ceno pri »Fructusu« in prodajno ceno češenj v trgovinah kar 60 din! Kam se je izgubila ta visoka razlika? Če je nastala samo zaradi konjunkture in zaradi dobička, potem je to vsega obsojanja vredno. To ni več socialistična trgovina v interesu delovnega človeka in ljudstva na sploh, marveč vse kaj dnigega in to ne bi smelo imeti z našim današnjim stanjem nobene zveze.
To je samo nekaj misli, ki so odraz splošnega razpoloženja našhi ljudi — potrošnikov na terenu, ki si želijo samo to, da bi po primernih cenah ob razumevanju vseh težav, ki se sicer pojavljajo, zadovoljili svoje skromne želje po novem in svežem spomladanskem sadju in zelenjavi. Vse pojave, dobre in slabe, spremljamo tudi mi in se bomo nanje še povrnili.
Preteklo nedeljo je kmetijska zadruga PIVKA priredila razstavo goveje živine sivorjave pasme. Razstavljali so samo člani •kmetijske zadruge in je bilo prignanih na razstavo 61 glav živine. Od teli je bilo 3S krav, 16 telic in 7 bikov. Ker je bila istočasno gasilska prireditev, ni bilo veliko obiskovalcev, pač pa so ti pokazali prav živo zanimanje za ocenjevanje razstavljenih živali. Pri končni oceni so živinorejci pokazali posebno zanimanje za najboljšo kravo »Vesno« R 99, last živinorejca Franca Bele iz Hrastja. Prav nič ni zaostajala za njo krava »Mura« R S7, last živinorejca Gašperja Pere-niča iz Selc. Za najboljšega je bil priznan bik »Elbrus« R 227, last kmetijske zadruge Pivka v oskrbi pri živinorejcu Francu Smerdelju iz Palčja, Drugi nagrajeni bik »Veto« R 225, last KZ Pivka v oskrbi pri Mihi Penku v Selcah je biHjolj grobih oblik, vendar zelo skladen. Kot najboljša je prejela venec telica »Sanda« last živinorejca Franca Smeidelja iz Tirala št. 10, drugo nagrado pa telica »Mura« R S7 last živinorejca Gašperja Pereniča iz Selc štev. 75. Pri tem je zanimivo, da so se živinorejci pri kravi, ki je bila prvonagrajena, odločili za močnejši tip živali, pri bikih pa za šibkejšo konstitucijo.
Popoldne so v občinskem domu razdelili nagrade — 150.000 dinarjev — in priznanja najboljšim živinorejcem. Obenem je bilo budi kratko posvetovanje živinorejcev. Ugotovili so, da plemenijo na območju KZ Pivka prav dobri ple-menjiaki. Piji nakupu plemeni aikov ne štedijo z denarjem, znajo pa tudi dobro izbrati. Vsi plemenjaki so potomci prav dobrih rodovniških krav, trije pa so od uvoženih bikov. Razstavljene telice so bile prav lepih oblik, posebno potomke bika »Sočana«. Povprečno je na območju KZ Pivka razmeroma dobra živina sivorjave pasme. Ni še izenačena, toda so dani pogoji za nadaljni razvoj. Posebno je bilo opaziti pri kravah dobro razvita vimena. Pri tako skromnih pogojih prehrane, kot je na Pivki, dajejo krave kar precej mleka.
Če se ozremo le za nekaj let nazaj, spoznamo, da je bilo v živinoreji na Pivki precej narejenega. Kdo bi mogel misliti na organiziranje živinske razstave pred nekaj leti? Živina je bila večinoma križana, zelo je zavirala napredek tudi kužna jalovost krav, Danes je ta bolezen skoro zatrta, v hlevih pa je vedno več živine sivorjave pasme. Z boljšo mlečno kontrolo in rodovnild, bodo živinorejci na Pivki pospešili vzrejo dobre plemenske živine.
B.
■f
.Kmetijski zadrugi Bač in Kne-žak sta prav tako priredili skupno razstavo plemenske živine sivorjave pasme, ki ;je zelo dobro uspela. Na razstavo so prignali 151 glav živine od 162 predhodno odobrenih. Prostor razstave je bil lepo urejen in okrašen. Da so se začeli živinorejci iz knežaške občine (boljjl zanimati za živinorejo in selekcijo živine, je dokaz 60 odstotkov več živine na letošnji razstavi kakor na razstavi leta 1953.
Kmetijski zadrugi sta zbrali 450 tisoč din za nagrade najboljšim živinorejcem. Od te vsote sta T50.000 din razdelili kot nagrade, ostalih
200.000 din pa bosta	po sklepu ži-venore.jcev porabili za	nasuk še enega plemenjaka, ker	dosedanji ne zadostujejo.
Za nagrade so prispevali: občinski LO Kncžak .10.000 din, Živino-promet Prestranek 10,000 din, Export-Import Sežana 10.000 din, Zadružnik UMrska Bistrica 50.000 din, okrajni LO Postojna 100.000 okrajna ZZKZ Postojna 50.000 din. Ostalih 220.000 din sta prispevali zadrugi sami. S tega mesta se kmetijski zadrugi Bač in Kncžak v svojem in. v imenu nagrajenih živinorejcev zahvaljujeta vsem, ki so prispevali denarna sredstva.
Svojo živino so razstavljali zadružniki in ne.zatlružniki. Dvanajst živinorejcev je dobilo diplome, tri živali pa častne vence. Denarno nagrado so prejeli na podlagi ocene komisije samo živinorojci-zadružni-ki. To je pozitivno vplivalo na nečlane!, Id so izjavili, da se bodo čimprej vpisali v zadrugo, če bo tako napredovala kol. zadnji dve leti, Po končani razstavi je živinorejcem na kralko spregovoril o pomenu in selekciji živine ter o kmetijskem zadružništvu ing. Petmclj, zastopnik republiške ZZKZ.
Kmetovalci občine Knežak se preživljajo večinoma z gozdarstvom. Ob tem moramo pripomniti, da se gozd iz dneva v dan bolj krči, in da letni prirastek lesa ne bo mogel več kriti vseli kmečkih potreb. V bodoče ibodo morali kmetje posvečati večjo skrb prav živinoreji, ki se na tem področju lahko uspešno razvija.	G. F,
Občni zbor KZ Senožeče
Ves dobiček za investicije in pospeševanje kmetijstva
Senožeški zadružniki so imeli minulo nedeljo svoj redni letni občni zbor, na katerem so se pogovorili o delovanju svoje zadruge ter obenem določili, kako bodo uporabili dobiček iz minulega leta. Hkrati so tudi izvolili nov upravni odbor zadruge.
Senožeška kmetijska zadruga deluje že devet let. Obsega področja vasi Senožeče, Gabrče, Senadole, Otoče, Dolenja vas in Laže. V zadrugo je vključenih 120 kmetijskih posestev, Najbolj je zastopana vas Laže, kjer so vsi kmetje včlanjeni v zadrugi, medtem ko je najslabše stanje v Dolenji vasi, kjer je vključenih le okrog 17% kmečkih gospodarstev. Čeprav je po'reorganizaciji zadrug odpadlo precej članstva, s'e zadnje čase opaža tedenca ponovnega vključevanja. Tako je v minulem letu izstopil iz zadruge samo en član, medtem ko so bili sprejeti štirje novi.
Zadruga se ukvarja z zelo različno dejavnostjo. V njenem okviru deluje trgovinski odsek z dvema poslovalnicama, gostilna, mesnica, pekarna, mlekarna, bikorejska postaja, strojni odsek in hranilni odsek. Razen tega pa se zadruga ukvarja tudi z odkupom kmetijskih pridelkov.
Trgovinska dejavnost zadruge je bila uspešna in vse njene poslovalnice so zaključile poslovno leto z aktivo. Prav tako je ustvarila znatna sredstva tudi z odkupom kmetijskih pridelkov. Vendar pa se zadruga v okviru splošne preusmeritve kmetijskih zadrug vedno bolj nagiblje k izvrševanju svoje osnovne naloge — pospeševanju kmetijske proizvodnje. Čeprav je njen strojni odsek, ki razpolaga s traktorjem, sejalko, čistilnico, in z drugimi poljedelskimi stroji, v gospodarskem pogledu pasiven in prav tako tudi bikorejska postaja, sta tako prvi kot druga odigrala pomembno vlogo, Zadruga je preko njih nudila pomoč pri obdelavi zemlje svojim članom in prispevala Ik dvigu živinoreje. Zaradi tega, ker je te usluge opravljala po nižjih cenah in omogočila, da so se jih lahko posluževali vsi njeni člani. je tudi nasUila pasiva v tej dejavnosti, kar je zadruga krila iz drugih dohodkov.
Tudi nranilno-kreditni odsek zadruge je dobro posloval. Vlogs so
narasle na blizu milijon dinarjev. Iz te vsote je zadruga dajala članom razna posojila in jim tako pomagala pri urejevanju gospodarskih poslopij, obnovi zemljišč, nakupu semen in plemenske živine itd.
Razen tega, da je zadruga podprla razne akcije v cilju izboljšanja in povečanja kmetijske proizvodnje (uničevanje koloradskega hrošča in drugih škodljivcev in podobno) je prav tako dala materialno pomoč raznim društvom in ustanovam. Pomagala je urediti knjižnico, prispevala za Novoletno jelko, podprla društvo za zaščito matere in otrok itd.
Gospodarski uspeh poslovanja se-nožeške zadruge v minulem letu je zadovoljiv. S skupnim prometom okrog 45 milijonov dinarjev je ob zaključku leta izkazala dobiček okrog 700.000 dinarjev. Na svojem občnem zboru so zadružniki sklenili. da dobička ne bodo delili, ampak da ga bodo porabili za razširitev in utrditev zadruge in pospeševanje kmetijstva. Tako bodo uporabili po sklepu občnega zbora 70% omenjene vsote za investicije. Uredili bodo potrebno zgradbo za strojni park ter obnovili in popravili stroje. 30% pa bodo porabili za ureditev napajališč za živino in druga podobna dela, od katerih bo imelo koristi vse prebivalstvo.
Okrajni ljudski odbor v Postojni si je vsa povojna leta prizadeval, da bi. sadjarji vskladiiii čiščenje in škropljenje sadnega drevja, ki je bilo vseskozi zanemarjeno. Čeprav je strokovni kader okraja vlagal mnogo truda na terenu v razna predavanja i prednosti čiščenja in škropljenja sadnega drevja, ni bilo zaželenih uspehov, ker so se pri kmetih pojavljala razna mišljenja, da nima pomena škropiti, da bodo davki toliko večji, če bo pridelek sadja večji, da sadje kljub temu ne rodi in podobno. Škropljenje so v vseh teh letih izvajala le večja državna posestva, naprednejši sadjarji, ki pa jih je bilo vse doslej še malo. O pnednosti škropljenja so se hitro prepričali tudi tisti nevedneži, ki so vse do letos trdili, da je škropljenje nekoristno, Priznati pa moramo tudi to, da ni bilo na razpolago dovolj naprav. da bi se lahko škropljenje izvajalo tako množično, kakor v letošnji akciji. Delno je bil kriv tudi OLO, ki ni imel finančnih sredstev, da bi lahko temu pasivnemu predelu nudil več pomoči.
V letošnji zimski kampanji čiščenja in škropljenja sadnega drevja pa je bilo napravljeno več, kakor vsa povojna leta. Naj navedem samo nekaj primerov: po občinah s'o bile postavljene komisije strokovnjakov, predstavnikov občinskih ljudskih odborov in kmetijskih zadrug, ki so pregledovale vse sadne nasade, zaradi izločenja suhih, od kaparja napadenih dreves.
Takih dreves je bilo izločenih iz sadnih nasadov E|kupaj 11.120. Pri kmetijskih zadrugah si> bile formirane škopilne ekipe in sicer: 4 ekipe .s traktorskimi škropilnicami Unimog, 13 ekip z mo-torno-vprežnimi škropilnicami in 15 sadjarsko-prevoznimi škropilnicami, V akciji je bilo tudi 35 sa-djarsko-samodelnih škropilnic, s katerimi so škropili posamezni sadjarji. Ekipe so se dobro zavedale odgovornega dela, saj so v kratkem času poškropile 96.767 sadnih dreves v okraju ali 54%. Čiščenje je malo bolj napredovalo in je razvidno, da je bilo očiščenih skupaj 181.436 sadnih dveser ali .93%. Porabljeno je bilo skupaj 6739 kg rumesan-olja in 2126 kg kreosan-paste. Okrajni ljudski odbor in kmetijske zadruge so krile 80% stroškov škropljenja in so v ta namen prispevali 2,342.408— din.
Veselje je zdaj pogledati sadne
Rudnik Sečovlje ob 10-letnici osvoboditve
Lepe živali, so ¡ ¡os živinorejcev
Ko govorimo o uspehih, ki so bili na gospodarskem področju doseženi v koprskem okraju, ne smemo izpustiti rudnika črnega premoga Sečovlje, ki je pravkar začel vplačevati prve zneske svojega doprinosa družbi.
Med drugo svetovno vojno je vse rudniške rove — razen najbližjega območja ob jašku — zalila voda. Jeseni leta 1945 je voda iz potopljene jame vdrla tudi do jaška, potopljene so bile glavne črpalke in 240 m globoki jašek napolnjeni z vodo skoraj do vrha.
V maju 1950. leta so pričeli v rudniku z obnovitvenimi deli, Takratni mali kolektiv je stal pred težko nalogo: izčrpati vodo iz potopljene jame, ki je globoka okrog 260 m, leži pa v neposredni bližini morja. Delavci so se lotili te naloge zelo pogumno in prepričani v uspeh, čeprav v začetku niso imeli na razpolago niti črpalk, niti zagotovljene električne energije za pogon motorjev.
Po velikih naporih je bil v letu 1953 dosežen prvi uspeh: večji del jame je bil osušen in nakopali so prve vožičke premoga.
Premogov sloj v jami pa je bil že pred potopitvijo skoraj popolnoma odikopan, in tako je po izpolnitvi prve naloge takoj sledila druga: odpreti nove, še nenačete sloje, kar bo zagotovila redno proizvodnjo in rentabilno obratovanje rudnika.
Takoj, ko so izčrpali vodo, so pričeli z deli in odprli dva nova oddelka jame. Prav zdaj je tudi ta naloga delno izpolnjena. Za 10-obletnieo osvoboditve bodo nakopali prve vozičke premoga v novo odprtem predelu jame.
Vzporedno z večanjem nalog pa
je naraščal tudi kolektiv rudnika. Iz prvotne peščice 15 ljudi je nastal kolektiv, ki ima 270 članov. Ima svoje organe delavskega samoupravljanja. Požrtvovalno rešuje vse naloge in premaguje težave, Iki se zde skoraj nepremagljive. Rudnik Sečovlje lahko primerjamo z utopljencem, ki Smo ga potegnili iz vode ter ga moramo oživeti šele z umetnim dihanjem, zato je teh težav izredno veliko. Kljub vsemu pa dan'es rudnik Sečovlje krije vse potrebe po premogu v okraju Koper in Buje, večji del svoje produkcije pa prodaja v ostalem predelu Slovenije. Sečoveljski premog poznajo vsepovsod v Sloveniji: od Vrhnike preko Ljubljane do Jesenic iin do Mežice na Koroškem.
Obnova rudnika je končana, v kolikor gre za zunanje rudniške naprave. Obnovljena je transformatorska in kompresorska postaja, izvozni jašek z vsemi pripadajočimi napravami, urejene so delavnice in zgrajena je nova Separa-cija.
V prihodnjih dneh bo dograjena nova moderna kopalnica z garderobami in lamparna.
Letos pa bo docela obnovljena (tudi jama. Dela zelo ovirajo silni pritoki vode, ki so obenem stalna .in največja nevarnost za obstoj jame. Te nevarnosti ne bi bilo, če bi bil rudniku zagotovljen zanesljiv in neprekinjeni dovod električne energije.
Zato si je kolektiv postavil za svojo prvo nalogo zgraditev lastne električne centrale, ki bo zagotovila nemoteno obratovanje rudnika. Obenem bo ta centrala omogočila večji gospodarski uspeh rudnika, Iker bo izrabljala odpadni premog, ki ga ni mogoče prodati. F, S.
Z
je sadiieoe drevja
nasade tega področja, ki je prvič po vojni bilo tako temeljito očiščeno in poškropljeno. Da je akcija bila tako temeljito izvršena, j« treba vsekakor pohvaliti kmetijske zadruge in občinske ljudske odbore, ki so skozi ves čas vestno izpolnjevali vse zadane naloge,
V	polnem teku so priprave za predstoječo akcijo zatiranja koloradskega hrošča, ki je eden od največjih škodljivcev v tem okraji! (poleg ameriškega kaparja). Določili so občinske vodje za zatiranje koloradskega hrošča, pri kmetijskih zadrugah formirali škropilne ekipe za masovno škropljenje vseh krompirjevih nasadov v okraju. Škropljenje bodo izvajali kombinirano, to je proti koloradskemu hrošču in krompirjevi plesni, ki se v velikem številu pojavlja, posebno v vlažnem letu. Zdaj bodo 3 tečaji za zaščito rastlin, in sicer 4-dnevm tečaj za občinske vodje in 2 dvodnevna tečaja za vodje škropilnih ekip. Tečajniki si bodo pridobili potrebno praktično in teoretično znanje v zvezi z zatiranjem koloradskega hrošča in priučili se bodo ravnanju z razpoložljivimi stroji.
V	okraju je zdaj skupno 15 no-torno-vprežnih škropilnic, 4 traktorske Unimog, 2 traktorski Ste-yer, 29 motomo-prenosnih prašil-nic, 600 ročnih prašilnic in 420 na-hrbtnih škropilnic. Manjkajoče naprave bodo nabavljene v letošnjem letu.
K. J.
Svoje sodelovanje na IX. mednarodnem velesejmu v Zagrebu, ki bo od 2. do 13. septembra, se je prijavilo 18 evropskih in prekomorskih držav ter več sto jugoslovanskih raz-stavljalcev. Letošnji mednarodni :ve-lesejem bo petdeseta prireditev te vrste po ustanovitvi zagrebškega ve-lesejma. Po prekinitvi nekoliko let, bod letos na tem velesejmu razstavljale tudi Češkoslovaška in Madžarska.
Te dni je prispela v našo državo skupina italijanskih industrijcev, da bi proučila možnosti za razširjenje trgovinske izmenjave. V Sloveniji je ta skupna obiskala več tlovarn in imela razgovore v trgovinski zbornici v Ljubljani z zastopniki zainteresiranih podjetij. Skupina bo obiskala tudi druge naše republike.
V naši državi se mudi delegacija švedskih sindikatov kot gost našega sindikata gradbenikov. Ogledala si je že hidrocentralo v Medvodah, večja gradbišča v Ljubljani, na Reki, o Zagrebu in Zenici, hidrocentralo v Jablanici in nekaj gradbišč c Sarajevu, Delegacija se je v Beogradu sestala s člani predsedstva Centralnega odbora sindikatov gradbenikov. Sprejel jo bo tudi. predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, tovariš Djuro Salaj.
*
Pred dnevi je začela v Šibeniku obratovati tovarna lahkih kovin »Boris Kidrič«. Razen oddelka za elektrolizo bo imela ta tovarna tudi. veliko moderno valjamo aluminija, prvo v naši državi. Livarna bo izdelovala razne vrste aluminijevih zlitin, pa tudi konstruktal in dur -— aluminij za gradbene konstrukcije. Ko bo obratovala s polno zmogljivostjo, bo izdelala letno 17.000 ton raznih aluminijevih zlitin.
Tovarna vagonov o Kraljevu bo o najkrajšem času izročila našim železnicam okoli 150 novih tovornih vagonov jeklene konstrukcije. Zatem bo začela izdelovati 100 posebnih vagonov za Burmo. Razen dobave vagonov Turčiji je tovarna izdelala razne rudarske in jamske vagončke ter okoli 2300 novih vagonov in cistern raznih tipov.
V Banja Luki so začeli graditi tovarno celuloze, ki jo bodo v treh letih tudi dogradili. Letošnje investicije bodo znašale 600 milijonov. Zgradili bodo tudi železnico, ki bo tovarno povezovala s progo D oboj — Banja Luka.
Ob zaključni produkciji koprske glasbene šole
Lahko bi začeli s pravljico, pa bi ne bilo nič nenavadnega. Recimo tako-le: »Nekoč je živel stari mojster in ubiral prelepe melodije na leseno, lepó izrezljano lutnjo. Tudi opisoval jih je, te melodije,, in tako zapisane so se ohranile slo let in več, Pa so prišli mladi ljudje, pravzdprav otroci, in so te melodije zopet obudili k življenju. In te melodije so bile lepe in zveneče, topili so se dojemale človekovega srca prav zategadelj, ker so jih obujali k življenju otroci, tisti majhni, živo navihani in kar se da strogo resni mali ljudje v kratkih hlačkah in krilcih, ki so morebiti prvič nastopali pred občinstvom. Stari mojster ob lutnji se je tedaj...«
Na tem mestu bi bilo dobro pravljico za starejše ljudi končati. Prav zato, ker je postala resničnost. Nikoli bi si namreč pisec teh vrstic ne upal dvomiti, da mnogi ljudje resno zavidajo tem otrokom, ki že v petem letu nerodno drsajo z lokom po četrtinski violini ali pa z zapestjem, ki ni večje kakor dober oreh, izvabljajo iz klavirja prvi kvintni krog. In samo Rousseau nam je lahko v »Les Confessions« dovolj iskreno nakazal filozofsko resnico, da sadovi otroške dobe lahko zgolj spremenijo obliko, toda nujno ostanejo in jih zrela človekova doba le Se razvija — v dobro ali slabo.
In to, kar je pokazala produkcija (kako neokusna beseda za tako veliko doživetje!) koprske glasbene šole, se lahko v mladih ljudeh razvija le v dobro. Estetska utemelji'ev umetnosti, ki jo skrajno prozaično imenujemo »glasba«, je pravzaprav stvar dolgih strani. To je namreč umetnost, ki lahko pove vse in ni nikoli v zadregi, kako jo bo ta ali oni razumel. Razumeti je namreč ni mogoče tako, kakor razumemo poezijo ali upodabljajočo umetnost, kjer vidimo in (čel) čutimo. Pri glasbi čutimo, če pa občutimo, tudi razumemo.
*
Nastop gojencev koprske glasbene šole zasluži po pravici veliko več iasopisnega prostora že zato, ker nudi veliko več snovi za koristna razmišljanja vzgojno psihološke narave in ker naj bi. ta in taka razmišljanja spočela dobre rezultate. Za šolo, za vzgojitelje, za starše in za splošen razvoj glasbene umetnosti v našem kraju, če hočete. Kajti glasbena vzgoja (vzgoja tiste umetnosti, ki v vsej svoji »imaginarnosti« lahko največ pove) danes ni več pojem za pestovanje malomeščanske miselnosti, po kateri bo »dobro vzgojena« hčerka »odlične familije« mala zaigrati tri Chopinove valčke, morebiti še Lisztov \»Liebestraum« in pa seveda vseh šestnajst zvezkov »znamenitega« albuma »Sang ■und Klang«, marveč je to že stvar družbenega razvoja, stvar oblikovanja neke kulturne sredine, stvar določ-Ijlivega kulturnega frivoja. Ne gre za kulturno-prosvetno delo, čeravno je tudi to potrebno, zlasti v prvi fazi že omenjenega oblikovanja, marveč za nekaj več: za utrjene pojme o ■umetnosti.
Glasbene šole delajo danes gotovo v boljših pogojih, kakor n. pr. pred vojno. Več je razumevanja za to vejo umetnostnega vzgojstvyi, čeprav še ne toliko, kolikor \bi zaslužila, Poseben primer — če smem domnevati! — je koprska glasbena šola. Tu ni nobene tradicije, klavrna politična zgodovina, pri kateri je igrala prvo violino s Palestrino in Verdijem (naj omenim le ta dva) dedno obremenjena — na žalost! Italija, ni. za povojno desetletje zapustila niti enega oprijemljivega ključa, s katerim bi se lahko dostojno in brez večjega napora odprlo vrata glasbeni vzgoji v novi družbi. z glasbeno vzgojo je bilo treba začeti. Ta ali oni. morebiti poreče: toda saj je tudi v državah ali deželah ali krajih z glasbeno tradicijo treba začeti, če govorimo o otrocih. Res je, vendar pa so splošne kulturne okoliščine drugačne: jezik, neprekinjena kontinuiteta glasbene vzgoje in tako naprej. V Kopru ni bilo tako in zato so rezultati nekajletnega dela glasbene šole, če že ne presenetljivi, pa vsaj izredno ugodni in simpatični.
Koprska glasbena šola torej vsekakor zasluži pomembno pozornost, ne zaradi nje same, marveč zaradi nas in zaradi tolikanj vredne vloge, ki jo vrši. Pod uspešnim nekajletnim vodstvom njenega ravnatelja Vladi-
mira Lovca in z nad dvesto učenci je na torkovem javnem nastopu v koprskem gledališču pokazala sadove svojega vzgojnega dela. Zlasti je treba na lem mestu poudariti veliko zavzetost, glasbenih pedagogov, od katerih na prvem mestu omenjamo nestorja prof. Miroslava Logarja, ki je vzgojil že lepo vrsto mladih violinistov, jim z neutrudnim pedagoškim delom izbrusil smisel za pojmovanje estetskih vrednot in jim vcepil■ očitno žejo po uživanju in dajanju glasbene umetnosti. Seveda veljajo te besede tudi ostalim vzgojiteljem iz vseh oddelkov: Hiti Vu-kosavi za uspešno vzgojno delo v klavirskem oddelku, prav tako mladi Alojziji Peršičeoi, Ivanu Sčeku za izvrstno naštudiran ter kljub za tik precej nespodbudnemu zborčku otrok muzikalno predvajan spored otroških pesmi. To so bili kontrasti: na odru pisana galerija smrtno resnih »članov pevskega zbora«, od katerih nihče nima več kakor osem
tivno muziciranje, marveč tudi za individualno delo skozi objektiv šolskega orkestra. (Kajti naše mesto bo prej ko slej moralo dobiti svoj orkester že zaradi prestiža). Takrat je ravnatelju Vladimirju Lovcu tudi to težaško delo uspelo. Na torkovem nastopu nam je predstavil šolski orkester, k'i je Se kar sproščeno in solidno zaigral dva Gebauerjeva stavka, Allegro moderato in Allegro vivo. Zaenkrat kar spodobno zasedena godala, v drugem delu tudi. obligatna pihala in trobila, vse to v nekaj mesecih združeno, izoblikovano in — predstavljeno tako, da ni bilo treba biti sram ne dirigenta Lovca in ne publike.
Na koncu bi hotel biti kratek. Glasbena šola bo — kakor je videti —• odločilno posegla o borbo za oblikovanje koprske glasbeno-umet-nostne kulture. Vse na žalost kaže, da le-ta Se nima utrjene domovinske pravice v Kopru in si. jo je doslej s težavo (in ceneno reklamo!) morala izsilili. Koprska glasbena šola ima veliko družbenih obveznosti. Ali ji bomo vsi pomagali?
LIND1C MILAN
Ifil
Zbor najmlajših pevcev Glasbene šole o Kopru
let, v avditoriju pa nasmejana in o iskreni simpatiji razgibana publika. No, otroci so z zanimanjem sledili kretnjam svojega dirigenta ter v in-tonančno čistem, unisonu zapeli pet otroških pesmi. Nadalje naj omenim uspešne rezultate enoletnega dela prof. Mirana Hasla, ki nam je predstavil dva mlada čelista in njune uspehe v tem šolskem letu. Iz klavirskega razreda Emila Bevca je nastopila ena učenka, prav tako klarinetist iz oddelka za pihala Justa Boleta.
Vsi. ti mladi ljudje so pokazali vsaj temperament in veliko mero razumevanja, zato naj mi bralec ne zameri, če bom v nadaljevanju »pedagoško« krivičen. Toda to je nujno. Od nastopajočih naj na tem mestu omenimo nekaj talentov, ki jih je bilo opaziti na torkovem nastopu. To je zlasti mala Sonja Pahor, ki Šteje ne več kakor šest let. in ki je na pamet izvajala stavek iz Kuhlau-ove sonaline, za otrolza. brez dvoma, vsa u hormonsko interpretativnem pogledu izredno zahtevna skladbica. Pahorjeva jo je izvajala z odločnim temjjeramenlom in muzikalno zanesljivostjo, ki je pri otrocih redka, in zelo spodbudna. (Mimogrede: gojenci Vukosave Hiti so, kolikor sem opazil, vsi igrali na pamet. Koristna postavka d pedagoški, metodiki!) Od mladih pianistk je bil opazen trden, odločen udarec Gianne Penso iz razreda Alojzije Peršič, nadalje mladi violončelist Sergej Pirjevec (Miran Hasl), ki nas je presenetil s čistim tonom in smislom za muziciranje ter na koncu Se muzikalna Katka Šalamun (Vukosava Hiti). Leta nam je poleg zanesljivega tehničnega obvaladanja pokazala Se prirojeno muzikalnost in oblikovalne ambicije. Ras ugodno nas je presenetila vsa ta pestra parada mladih umetnikov: pianisti Kovač Nada (II. r.), Ogrin Nada (II. r.), Prelec Slavica (I. r.), Kumar Ljubo (III. r.), Pišot Lučka (IV. r.), Fonovič Jožica (IV. r.), Komel Rosamla (IV. r.), Martinuzzi Marija (IV. r.); violinisti: Čehovin Tatjana (I, r.),' Caharija Lea (L r.), Totto Sergio (II. r.), Nor-bedo Marija (II. r.), Primožič Ivan (III. r.) ter nadarjeni violinist Renato Kaligarič (V. r.), violončelist S krt Marko (I. r.) in klarinetist ter pianist Babič Bogomir, za katerega je skrajni, čas, da poskrbi za nadaljnje glasbeno šolanje.
Šolske orkestre je po navadi kaj težko sestavljati in pr{W to predstavlja za slehernega ravnatelja tovrstnih ustanov težak in mučen problem. Ne gre namreč le za veep-Ijanje smisla in pobude za kolek-
Skoraj nenavadno je za Koper, da so v tednu dni kar štiri glasbene prireditve, od njih trije zborovski koncerti. Zadovoljivo pa je to, da so bile vse prireditve, razen prve — in še to po krivici — prav dobro obiskane, kar kaže, da se je zanimanje za glasbeno kulturo v Kopru znatno dvignilo. In ne samo to — morda se v tem mestecu poraja nova. zahtevnejša in bolj občutljiva publika, ki bo kmalu znala ločiti zrno od plevela in pravo umetnost od neprave.
Seveda bi bilo nepravilno soditi vse izvedene prireditve po istem merilu. Prav gotovo je popolnoma nekaj drugega, če nastopi zbor Doma JLA iz Beograda, in nekaj drugega, če priredi Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« iz Nove Gorice pregled svojega dosedanjega dela.
Koncert, ki je bil 14. maja v Gledališču Slovenskega Primorja v Kopru, pravzaparav ne zasluži naslova koncert, ker je bil več ali manj le skupek dela vseh glasbenih sekcij, ki so si pa med seboj po kvaliteti dokaj različne, tako v resnosti sporeda, kakor tudi v kvaliteti izvaija-janja. Zato pa je tudi precej težko oceniti društveno delo kot iceloto, , lažje pa ije razpravljati o posameznih skupinah, saj jih vodijo tudi različni strokovni voditelji.
Celotni spored — ne vem, zakaj piše na lepakih »Kulturno prosvetni program« — ni bil slabo sestavljen, čeprav je bil mestoma precej kon-vencionalen (v zboru) in deloma tudi neokusen (pri godbi). Vendar pa je zborovski del znatno odtehtal godbo in »domači orkester«, ki v resnici ne sodita na kolikor toliko zahtevnejši koncertni oder. Naj povem takoj: godba spada na večji, odprt prostor, Ikjer bodo njene Ocva-
Soneti in koncone
Poslovenil Alojz Gradnik, uvod Stanko Skerlj, opremilj Milan Arnež, izdala Primorska založba v KopruV
Lani je kulturni svet obhajal 650-letnico Petrarkovega rojstva. Primorska založba, naša najzapadneiša založba ob sami meji Italije je to obletnico praznovala z velikim kulturnim dogodkom: z izdajo Petra rkooih sonetov in kancon.
Ker smo o Petrarki, o dobi humanizma in renesanse prinesli obširen članek v lanskoletni 33. štev. našega lista, poročamo sedaj samo o knjigi, ki je izšla z zamudo v aprilu t. 1.
Od treh besednih velikanov italijanske ren'esans'e, pripadnikov literarne struje »Dolce stil nuovo«, smo Slovenci spoznali najprej Danteja (delno Vraz 1835, Koseski 1877/78, najobšimeje Debevc: Božansko komedijo DS 1910—1925, vmes še v oklomkih Ušeničnik in Zupančič. Med drugo sVet. vojno Tine Debeljak 1942, po vojni Ciril Zlobec Beseda 1954/55, od katerega z veseljem pričakujemo prevod celotne Komedije), kasneje Boccac-cia (II Decamerone, prev. A. Bu-dal) in v odlomkih Petranko, danes pa imamo pred seboj zajeten izbor Petrarkovih pesmi.
»Canzoniere« je najobsežnejše delo in za Dantejevo »Divino Com-medio« najvišji vzpon poezije v tistem veku.
Zbirko bi lahko imenovali ljubezenski dnevnik, tudi kar v resnici je. Petrarkova pesem je kakor skrita kamrica srca, zaprt, čisto določen svet ene duše. Toda tudi ta svet je zožen na en sam predmeti ljubezen.
Petrarkova ljubezen rd divja, eruptivna, mai-več globoka vztrajna reka čustev, ki ne drvi naprej in si ne utira poti z velikim šumenjem, marveč s podtalnim skritim goltanjem; reka, čigar površina je skoro mirna, negibna, a ima zato toliko bolj razgibane in vzva-lovane globine. Podobna je Prešernovi prispodobi iz »Krsta«:
Bohinjsko jezero stoji pokojno,' sledu ni več vunanjega viharja, al somov vojska pod vodo ne mine in drugih roparjev v dnu globo-
čine.
Taki roparji so bila v Petrarko-vem srcu čustva, stanja njegovega srca. Hrepenenje, sreča, radost, želje, te komaj rahlo zaznavne svetle strune So v najbližjem stiku z obupom, poželjivostjo, jezo, zaničevanjem, žalostjo, mukami.
Včasih je zadovoljen, da mu Lav-ra poosebljena ljubezen, sije od
daleč, spet drugič si želi, da bi jo imel in užival; včasih jo hvali; drugič skoro graja in obsoja.
Težko bi našli med pesniki vseh •časov pesnika, ki bi tako kot Pe-trarka znal izraziti najbolj rahle duševne pregibe in najsubtilnejše pretrese ter jim znal najti adekvatno besedo in podobo ter vtisniti dobršno mero prepričljivosti.
Seveda ni Petrarka povsod neposreden. Preveč je bilo v njem ai-tista, umetnika, da bi mogel mimo tega, kako dati izraza svojemu čustvu. Zato je tudi v tem pogledu edinstven, saj ga izz§ šolskih let, Iko smo — nezreli da bi dojeli vsebino in globino — občudovali njegove sonete, jemljemo in stavimo za zgled kot mojstra pesniških vrst, predvsem soneta.
»Rime sparse« ali »Canzoniere« vsebujejo 366 pesmi in so razdeljene v dva dela: »In' vita di ma-donna Laura« ter »In morte di ma-donna Laura«. Gradnik je od teh prevedel dobro tretjino (125 sonetov in 3 kancone) celotnega opusa.
Gradniku gre veliko priznanje, da nam je dal v svojih prepesnitvah (Italijanska lirika 1940, Michelangelo: Soneti 1945. Petrarca-: Soneti in kancone 1954) doslej najboljši in najobsežnejši prerez skozi italijansko lirično ustvarjanje vseh truj in časov. Nova knjiga nam je dokaz, da ni njegovo prevajalsko delo na tem področju še prenehalo. Z veseljem pričakujemo še Leopardija.
Tudi prevod Petrarke zasluži vso pohvalo. Precej sonetov je in še veliko več posameznih mest, kjer mu je uspelo, dati Slovencu to, »kar je Petrarkovega«. Krivico bi pa storili prevajalcu, če bi vse prevode enako hvalili, zakaj so mesta, ki niso pesniško ali oblikovno dognana. Tega prevajalcu pa nikakor ne štejemo v slabo, kajti v uvodu stoji nekje zapisano, da je Gradnik »po pravici želel, da (Nadaljevanje na 11, strani)
litete prišlo bolj do veljave, kakor v zaprti gledališki dvorani, »domači orkester« pa se kljub nekaterim, prilično dobrim elementom, ne more uveljaviti, ker mu manjka osnovne intonacije, vigranosti ter, — razen violinista — pažnje na dirigen-tove geste.
Mnogo zanimivejši je bil zborovski del nastopa, ki je v bistvu tudi tvoril jedro prireditve. Jasno je, da tu ni mogoče govoriti o kaki izredni kvaliteti, vendar pa je ta del sporeda kot celota pokazal dovolj visoko stopnjo glasbene 'kulture, kar je prav gotovo zasluga obeh pevovodij, Zdravita M umilca in Cirila Siliča. Če upoštevamo še dejstvo, da je večina zbora izbrana 'iz delavcev v Tovarni pohištva, potem pomeni to uspeh, ki jim ga laliko zavida marsikatero delavsko-prosvetno društvo.
Kljub temu pa se mi zdi potrebno opozoriti na napake, ki so pri naših amaterskili zborih skoraj obvezne -in ki so se pokazale tudi pri sobotnem koncertu. V kratkem bi laliko povedal s tremi besedami: portamc-nto, slaba izgovorjava in vstopi, »Porta-mento« je najhujša napaka v zborovskem petju, ker pokvari vso harmonijo. 'Bistvo te napake pa je v tem, da posamezni glasovi drsijo od tona do tona, pri čemer se izgubi začetna intonacija. Slaba izgovorjava -— artikulacija — se je poznata zlasti pri mešanem zboru, kjer besedilo skoraj ni bilo razumljivo. Opozoriti moram še na značilni široki »e«, ki predstavlja sicer nekakšen kamenček spotike, vendar pa je značilen za vse Primorske Slovence. V zborovskem petju pa uporabljamo v večini pesmi književni jezik, ki se ga je treba tudi držati in ta pozna pet različnih diferenciacij črke »e«.
Zadnja napaka so vstopi in seveda tudi taikozva.ni »repi«. Tu gre za notranjo, pevsko disciplino zbora, ki jo je mogoče doseči samo z daljšim študijem. Idealna oblika je prav gotovo v tem, da zbor prične in neha z izvajanjem točno po dirigentovih rokah, ne prej 'in ne kasneje, česar pa po dveh letih obstoja amaterskega zbora skoraj ni mogoče zahtevati.
Dirigenti in solisti so na tem nastopu pokazali tolikanj požrtvovalnosti in glasbene nadarjenosti, da ni nobenega dvoma, da bo njihovo delo našlo tudi dovolj zaželenih uspehov.	Vladimir Lovec
Prvi festival slovenske in jugoslovanske drame v Celju
Pretekli teden je bil zaključen v Celju I. festival slovenske in jugoslovanske drame, ki je zelo dobro uspel dn se je razvil v pravo manifestacijo sodobnih gledaliških teženj.
Festival je olvorilo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane s Cankarjevimi »Hlapci«, nakar je SNG iz Trsta uprizorilo še Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjamiki«. Sledilo je pet novitet slovenskih dramatikov, in sicer: Miloš Mikeln: Dež v pomladni noči. (Mestno gledališče iz Celja), Vasja Ocvirk: Tretje ležišče (Gledališče Slovenskega Primorja iz Kopra), Branko Hofman: Življenje zmaguje (Slovensko narodno gledališče iz Maribora), Jože Javoršek: Kriminalna zgodba (Mestno gledališče iz Celja) in Igor Torkar: Pisana žoga (Prešernovo gledališče iz Kranja). Festival je zaključilo Zagrebačko dramsko kazalište z dramo Marjana Mat-koviča: »Na 'kraju pula«.
Na zaključili slavnosti je žirija slovctnslktb gledaliških kritikov (Fran Alberht, Tine Orel, Boris Grabnar, Slavko Fras, Vasja Predan in Marjan Javornik) podelila priznanja in nagrade najuspešnejšim gledališkim izvajalcem. Izmed uprizorjenih novitet je žirija proglasila kot najboljše delo Javorniškovo »Kriminalno zgodbo«, kot najboljšo režijo Andreja Hienga odrsko upodobitev »Kriminalne zgodbe«, kot najboljšo scenografijo! Svete Jovanoviča in-scenacijo »Kriminalne zgodbe«, kot najuspešnejši ženski lik kreacijo Angele Janko-Jeničičeve »Življenje zmaguje« in končno kot najmar-kantnejši moški lik Janeza Škofa v »Kriminalni zgodbi«. Žirija je izrekla vse priznanje gledališkim kolektivom, ki so sodelovali na tej pri-redivi in spričo njihove umetniške ravni izrekla upanje, da bo prihodnji festival prinesel še nove in boljše uspehe.
i II:'
Izrazilo 'hudourniška Soča — bistra hči ¡planin, kakor jo imenuje Gregorčič, si kakor utripajoča žila utira pod med obronki Julijskih Alp in daje Tolminski izreden turistični pomen, Sinjezelena barva njenih voda je brez primere. »Se vedno trdim«, pravi znani planinski pisatelj in klasični alpinist svetovnega formata, dr. Juli-us 'Kugy v enem izmed svojih del, »da je Soča najlepša evropska reka«.
Izredna raznolikost, ogromne višine, globoke in ozke doline, žlebi «n prepadi ter prijetno gorsko podnebje — to je slika Tolminske, Naravne lepote, s katerimi se laliko kosa samo Gorenjski kot, in ugodne prometne zveze — železniška postaja Most na Soči ter gosto cestno omrežje — pa uvrščajo Tolminsko med najpomembnejša letoviška področja.
Ne samo pokrajina kot taka, zanimivi so tudi njeni ljudje, ki se •trdo prebijajo skozi življenje v teh gorskih predelih, žainim|iva je njihova zgodovina. Ob glavnem prometnem vozlu — Mostu na Soči, na »Mirišču« kakor pravijo, so našli ¡mnogo sledov prazgodovinskih časov. V starem veku je bila tod pomembna rimska postojanka. Pri Ko-zarščah so še vidni sledovi rimske ceste, ki je peljala iz Akvileje skozi Nadižko dolino do Kobarida in dalje po Soš-ki dolini čez gorsko sedlo Predil na sever. Ob tej prometni žili sta stali na naših tleh naselbini v bližini Starega sela .in današnjega Loga pod Mangartom.
Nad Tolminom se dviga osamljeni, gfožčasti Kozlov rob (42S m) z razvalino starega gradu, nemo pričo nekdanjena gospostva za fevdalnih časov, ko so gospodovali tolminski gestaldi in krojili zlo usodo tlačenemu rodu. V 17. in 18. stoletju sta na tolminskem vzplamtela znana kmečka punta. Slednji je terjal glave upornih Tohnincev, Ivana Gradnika in njegovih tovarišev, obglavljenih 1714, leta na Travniku V Gorici.
Bridkoslaven je postal .tudi najvišji vrh Primorske Km (2245 m). Na njem in na njegovih gorskih sosedah, na Mrzlem vrhu nad Tolminom, na Rombonu nad Bovcem, po katerih je potekala bojna črta, sta se dve leti in pol besno naskakovala in grizla avstroogrski in 'italijanski vojaški stroj. Desetlisoči so krvaveli šn padli na teh vrhovih. Na te številke pričajo mnoga vojaška pokopališča vzdolž Soške doline, od Loga pod Mangartom do Mosta na Soči. Zanimiv je tudi vojaški spomenik v Logu pod Mangartom, delo avstrijskega vojaka — češkega kiparja.
Nezaceljenih ram, izčrpano od begunstva, razdejanj din strahot prve vojne je tolminsko prebivalstvo z ostalimi Primorci padlo v petindvajsetletni mrak narodnostega zatiranja in izkoriščanja. »Kulturonosci« italijanskega fašizma so segli celo po slovenskih kulturnih spomenikih. •Neznosni fašistični pritisk je rodil odpor.
'Slovita partizanska bolnišnica »Franja« pri Cerknem je eden najdragocenejših spomenikov naše neuklonljive volje in borbe, hkrati pa turistična zanimivost svetovnega
merila. Ta, s krvjo naših najboljših sinov in hčera prepojeni košček slovenske zemlje, stisnjen v divjo, a krasno skalnato sotesko s hudourniškim potočkom, bodo obiskovali še pozni rodovi.
In dalje, kdo še ni slišal o Trenti, globoko zarezani dolini v osrčju Julijskih Alp, ki je, edina na Slovenskem povsem ohranila svoj prvotni obraz? Borne kočice po vsej dolini raztresenega naselja še vedno kažejo prastaro obliko arhitektonsko zelo zanimivega alpskega sloga. Ko zaviti konec pastirske palice se ovija Trenta okoli divje rezanih špikov

E

ÄÄSaii»
M«!»!
Izvir Soče
in gorskih grebenov. Skozi samotno dolino se preko skalnih pragov peni kristalno čista Soča in se bobneče prebija skozi globoko zajedane tesni. Te so posebno zanimive pod naseljem Soča, saj ta krasna reka z
brzicami izvira v tem predelu v 900 m nadmorski višini.
Za turiste je tudi drugače preskrbljeno. V Trenti je poleg hotela »Planinski orel« udobna hotelska dependansa, imenovana »Planika«, s 30 sobami, toplo vodo in 54 posteljami. Penzionska cena v obeh hotelih je 500 do 600 dinarjev dnevno. V naselju Soča pa so lioteh »Kanjavec«, »Razor«, »Bogatin« in gostišče »Soča« s skupno kapaciteto 86 postelj, tekočo vodo, kopalnico in drugimi ugodnostmi. Penzionska cena v teh hotelih je 450 do 500 dinarjev.
Turista na tej poti privabilja tudi KoidtniSka dolina pod Mangartom. Tu se vzpenja avtocesta na Mangart, ki je zaradi svoje alpinistične pomembnosti in ipovezanosli 'Belak —Tibiž—B ovec—Op lifa, oziram a Portorož, izredno važna za razvoj inozemskega turizma. Vzhod in sever te doline z impozantnim zidom tisočmetrske Loške stene in mogočnima stenama Jalovca (2643 m) in Mangarta {2678 m) razkazuje eno najveličastnejših gorskih .predelov v Evropi. S penzionsko ceno din 550 dnevno v gostišču »Mangart« v Logu pod Mangartom preživi lahko turist prijetne dneve z izleti v bližnjo okolico in na Julijske Alpe.
Odveč je posebej poudarjati izredno slikovitost bovške kotline, kjer utripa srce gornjega Posočja — Bovec. Znan je po svoji odlični legi, prikupnosti in snažnosti. Bovec — center turizma v Gornjem Posočju, je izhodišče v najlepše predele Ju-
lijskih Alp. Posebno zanimiv je slap Boka v njegovi bližini. Iz osrčja gorskega .masiva Kanina, ki je znan po svojih lepih razgledih, bruha ogromne količine vode, se poganja 60 m v globino, kot velikanski be-loiskreči se zastor, da od strahotnega padca razbičane pene brizgajo iz skalnega kotla pod njim več desetin metrov navzgor. V vrsti bovških gostišč naj navedemo hotela »Kanin« in »Golobar« s skupno kapaciteto 206 postelj. Penzionska cena 600 din dnevno..
Ob razcepu Soške doline in bre-ginske.ga kota je slikovito naselje Kobarid, karakterističen kraj po svojem živolbarvnem cvetju, ki v živih rdečih slapovih kje z oken hiš in izrezljanih lesenih hodnikov. Iiotel »Zvezda« v Kobaridu lahko sprejme 22 gostov, a penzionska cena za en dan pa je 500 din.
Iz vsega, kar smo navedli, so razvidne odlike, ki 'jih ima Gornje Posočje za razvoj turizma. Položaj med morjem in Alpami v zračni razdalji komaj 50 lan, izredne naravne lepote celotnega ozemlja, zlasti še njegovega planinskega dela, vrsta kulturno ¡zgodovinskih spomenikov, prehod srednjeevropskega alpskega podnebja v milo sredozemsko klimo in ugodno ter gosto cestno omrežje, vse to in še posebej pa dobra postrežba v solidnih gostinskih obratih po razmeroma makih cenah daje Tolminski pomembnost v turističnem pogledu. Ta slikovita dežela naravnih lepot in gorske svežine pa to tudi zasluži.

Motiv iz Trente
OKRAJNEGA MUZEJAV KOPRU
Vhod o bolnico »Franja*
KRATKE IZ SODOBNEGA LETALSTVA
Stroški za izdelavo letala so manjši, če je proizvodnja letal večja. V ZDA na primer porabijo za izdelavo tisočega reakcijskega bombnika le 7% delovnih ur v primerjavi s časom, ki so ga porabili za izdelavo prvega letala iste vrste.
Ameriške letalske družbe opravijo na dan 2155 poletov. To se pravi, da poleti vsakih 40 sekund eno letalo.
V	razdobju od prve do druge svetovne vojne se je vsako leto povečala hitrost letatla za okol\ 24 km na uro, od leta 1947 naprej pa se je hitrost letal povečala vsako leto za okoli 200 km.
Izdelava modernega reakcijskega bombnika zahteva uporabo okrog G5 tisoč različnih orodij.
V	prvi svetovni vojni je doseglo letalo višino 1800 m šele po 60 minutah letenja. Danes pa pridejo nekatera reakcijska letala 300 m visoko manj kot v dveh minut ah.
OGENJ BREZ DIMA
Britanski znanstveniki iščejo nova goriva, ki bi gorela brez dima. Zrak v gosto naseljenih industrijskih krajih bi bil v tem primeru bolj čist.
Največ delajo s premogom, ki je tudi najvažnejše industrijsko gorivo. Iz njega skušajo odstraniti snovi, ki pri gorenju dajejo dim. Do sedaj jim to še ni popolnoma uspelo.
TITICACA — JEZERO LAKOTE
Raziskovalec Jean Raspaile je izdal knjigo »Dežela in narod Inkov«, v kateri poroča o odpravi, i ki jo je vodil do znanega jezera Titicaca, ki leži v Andih, med Pe-rujem in Bolivijo. To jezero je zanimivo že zaradi svoje velikosti, oaj meri v dolžino 180 fcm, na naj-
širšem mestu pa je široko 80 .km. Globoko je največ 250 m. Najzanimivejše pa je to, da leži visoko v gorah — 3814 m nad morsko gladino.
Odprava, ki jo je vodil Jean Raspaile, je proučevala življenje ljudi na področju tega jezera. Tam leži peruanska vasica Pimo in raziskovalec trdi, da so ondotni kraji med najrevnejšimi v Ameriki. Ozemlje okoli jezera je peščeno in tako on-dotnim prebivalcem — Indijancem primanjkuje najpotrebnejših sredstev za življenje.
Odprava je našla številne stare grobove, še iz časov preden so prodrli do jezera Inki. Iz Evrope so nekoč do jezera pripeljali dele dveh ladij in jih potem Sestavili, tako da zdaj služita kot prevozno sredstvo.
ZAVOJI, KI SE NE LEPIJO NA RANE
Iz bombaža, ki je na notranji strani prevlečen s plastičnim tvo-rivom. izdelujejo novo vrst.o zavo-ija, imenovanega »telfa«, Velika prednost tega zavoja je, da se ne prilepi na rano.
KOPALNE OBLEKE — GREJEJO
Največja zanimivost razstave podvodne fotografije in opreme v Londonu je bila posebna kopalna obleka za tiste,, ki ne prenesejo mrzle vode in za raziskovalce vodnih globin. Novi kopalni obleki so dali ime »delfin« in je izdelana iz poliranega gumija. Obleka dovoljuje prehod določene količine vode, ki obkroži telo, se segreje od telesne toplote in izolira telo od zunanje mrzle vode.
Take kopalne obleke izdelujejo za moške in za ženske. Na pogled je zelo okusna, izdelana v enem kosu, okoli vrata se zapne z gumbi, sicer z zadrgo. Ima kratka rokava in nogavice. Obleka ne o-vira človeka pri plavanju, ampak
mu celo pomaga, da se lažje drži na vodi.
TKANINE IN SONČNI ŽARKI
S posebnimi poskusi so pred kratkim ugotovili moč sončnih žarkov, ki prodirajo skozi tkanine. U-porabili so vzorce 20 različnih tkanin, od lahkih bombažnih do naj-debelejših volnenih. Ugotovili so, da prodre skozi tkanine iz lahkega bombaža do 40% sončnih žarkov, pri tanjših triko-tkaninah in ba-tis'tu od 5—15%, umetna svila prepušča 4%, skozi debele bombažne tkanine m flanelo, kakor tudi moško volneno blago pa podre največ do 1% sončnih žarkov.
Prodiranje sončnih žarkov skozi tkanine je odvisno od tega, kako so tkane, kajti večina sončnih /žarkov prodre skozi drobne luknjice v tkanini in le približno ena desetina skozi sama vlakna.
Te rezultate's'o še dopolnili z raziskavami na univerzitetni kliniki v Tuebingenu, kjer so ugotovili, da tkanine iz nylona in perlona prepuščajo ullravioletne žarke. Zato so srajce in bluze iz teh umetnih vlaken primerne za zimo, medtem ko poleti na soncu in zlasti v gorah perilo in obleka iz nylo-na ni priporočljiva.
l '.f, v-v^-	—	.----- -	■ /,-
; ■'.:'■: *v\: ; / K-«k c;;>	j svi. \ -v*; •;■■-.	;! ■
Arheološki oddelek našega muzeja si je nadel videz skromnosti skoraj do siromaštva, ampak to je samo prvi vtis. V treh izložbenih vitrinah je z ozirom na sredstva in obstoječi material dostojno predstavljena zgodovina celih treh tisočletij bližnje in bolj oddaljene okolice Kopra, V prvi vrsti so sami keramični koščki: ročaji, ustja, vrat, dna posod .itd. Človek bi rekel, da so to nezanimive, enolične črepinje. Strinjal bi se, da so enolične, nikakor pa, da niso zanimive. Kajti pripovedujejo nam o prvih dveh tisočletjih pred našim štetjem, od konca mlajše kamene dobe do okupatorskega pohoda rimskih legij preko 'istrske obale. To je inventar, v katerem se odraža materialna in duhovna kultura pozno-neolitskega, bronastodobnega in že-lezodobnega človeka, prebivalca jam in kaštelirjev. Bogato zastopana keramična obrt nam priča, da se je razen oblik skupnih z ostalimi kulturnimi skupinami v sosedstvu razvilo še nekoliko lokalnih -variant, med katerimi je najbolj značilna oblika ročaja nazvana »Konjska nozdrv.«
Ves material, bodisi iz jam ali gradiašč, zgodnje ali pozne bronaste iin železne dobe, kaže mnoge poteze, ki odkrivajo skupen značaj, t. j., da so nosilci te kulture, v vsem tem času, bili ljudje, ki so se izražali z enim kulturnim jezikom. V kontinuirani .poselitvi jam, gradišč-kaštelirjev od neolita do železne dobe in v času njenega trajanja bomo mogoče našli tudi odgovor na problem o prostoru, na katerem se je vašilo etnogenetično formiranje Ilirov. Za sedaj vemo, da so prebivalci naših kaštelirjev ob Rižani od 1200 pred našim štetjem bili ilirsko pleme Histri, kateri so tu ostali do rimskega vdora. S to trditvijo je načet tudi drugi zelo važen historičen problem, do kje je seglo prodiranje Keltov. In prav rižanska gradišča-kaštelirji nam s svojo kontinuirano poselitvijo brez keltsko la Tonskih elementov pričajo, da Kelti niso prodrli do .Rižane. Razen teh važnejših, nam prazgodovinski keramični material iz našega oddelka odkriva šc večje število problemov drugega značaja, katerim pa ne moremo odmeriti prostor za obravnavo v tem informativnem članku.
"i
> ; :
■«t?;
ii»

• • "-4V-
Staroslo venske izkopanine v Krkavčah
Čeprav je bil koprski muzej dolga desetletja v rokah italijanskih mu-zeologov, ki so imeli poseben interes na zbiranju rimskih arheoloških osta-lin, se ne more reči, da rimski material, ki srno ga podedovali, karakte-rizira ta del Slovenskega Primorja. Zbran je bil samo reprezentančen material, neglede na najdišča, kot ilustracijo k temu je steklena solzni-ca iz Pompejev, kosi Vezuvske lave itd. Tudi material, ki je iz našega teritorija, nima dokumentarne vrednosti, ker ne vemo, kje in pod kakšnimi okoliščinami je najden. Nekoliko je boljša situacija s kamenitimi spomeniki: votivne are, nagrobniki, žare itd, kajti v .glavnem so nam njih najdišča poznana.
Pravo podobo tega dela naše obale pod rimsko nadoblasljo nam je dala arheološka topografija, izvršena v preteklih letih (1950—1953). S tem delom nam je omogočeno razlikovanje vojaških taborišč in utrdb iz laze osvajanja 'Istre, od tistih iz časa propadanja ali pa neposredno ipred propadanjem Zahodnega rimskega cesarstva. Obe grupe pa smo jasno ločili od mirnodobskih naselbin t. j. iz časa, ko je Istra priključena Italiji kot njena Regio X, oziroma deseta pokrajina. Vseh teh izsledkov arheološke topografije ni v razstavnem materialu, vidni pa so na arheološki karti.
Revolucionarnega ¡značaja je vsekakor zaključni del oddelka t j. kulturni inventar iz zgodnjega srednjega veka. Misel, oziroma trditev, katera sama od sebe izhaja iz prisotnosti staroslovanskega kulturnega materiala na obali Slovenskega Primorja, postavlja na glavo vsa dosedanja naziranja o naselitvi Slovencev na obali in odločno kliče po reviziji dosedanjih naziranj in po nadaljnjih raziskovanjih.
Ne glede na to, koliko je staroslovanskega materiala in kakšen je, je ta vendar izvršil v tem času veliko nalogo, oziroma pionirsko .poslanstvo o pojmovanju kolonizacije obale Slovenskega Primorja: »Že v zgodnjem srednjem veku Slovenci prebivamo na obali Slovenskega Primorja.«
V diugi fazi, tki stoji pred nami, bomo lahko govorili o kulturni stopnji, družbeni 'ureditvi itd. Predhodno pa bo treba dokončno raziskati slovansko naselbino na Kortini in nekropoli v Stari vasi pri Kortah ter Krikavčah.
Kaj še vse Ialiko pričakujemo kot rezultat bodočih raziskovanj, smo že danes opravičeni predpostavljati z ozirom na odlično razvito kvalitetno lončarsko obrt in oslan.jajoč se na dva slovanska mejnika v Slovenskem Primouju: kamen »Troglav« iz Kr-kavč in kustodija iz Predldkc. Zares monumentalno in mojstrsko delo predloške kustodiije ima svojega nič manj monumentalnega prednika — človeka mojstra — v Krkavčah,
Dolga je pot od krkavškega »Tro-glava« do predloške .kustodiije, celih 600 let, vendar iz obeh veje isti duh potrebe po monumentalnem .izražanju svojih umetniških čustev. Brea Krkavč ne bi bilo Predloke.
V. Hribar
V s.trunjanskem zalivu je zraven solin, ki se, gledane iz daljave, bleščijo kot velikansko okno, ozek pas zemlje. Ta pas povezuje cesto Strimjan — Piran in nasprotnim sončnim delom strunjanskega zaliva, kjer pridelujejo strunjanski ■kmetje prvovrstno vino, sadje in zelenjavo. Kot velik morski galeb čepi na tem pasu zemlje skromna hišica, v kateri stanuje najstarejši gojitelj ostrig Anton Petronio. Mož se je pred 22. leti preselil iz Zavelj pri Trstu. Iz družinske kronike je zanimivo ta-le drobec: Pra-ded današnjega gojitelja ostrig se je leta 1774 iz. Pirana preselil v Zavije. Po poklicu je bil Solinar in je računal, da bo v Trstu več zaslužil. Ko se je na novem mestu dobro razgledal, je opazil, da se tamkajšnji ribiči na veliko ukvarjajo z gojenjem ostrig, in da pri tem dobro zaslužijo. To mu ni dalo miru tako dolgo, da je opustil poklic solinarja in se pridružil go-jiteljem ostrig. Tako je postavil temelje družim ostrigarjev, ki jo danes predstavlja stari Anton. Sam pripoveduje, da so v Trstu pred nekako šestdesetimi leti prodajali ostrige — po goldinarju ducat! To pa že ni za nas, boste dejali, Ce so takrat bile tako drage, koliko bi stal danes en kilogram?
Pustimo cene in poglejmo, kaj je pravzaprav ostriga.
Ostriga je neke vrste užitna morska školjka. Njena zunanjost ni nič kaj privlačna. Hrapava je, si-vozelena ter še polna morskih mahov, kar vzbuja nepoznavalcu vse kaj drugega kot tek. Ostrigo so poznali že stari Rimljani, pa tudi severnoameriški Indijanci. Dr. M. Zei piše v svoji knjigi: Življenje našega Jadrana, da so ostrige prvotno živele divje, samoraslo, kot uspevajo še danes v umetnih ostrižnjakih. Ko so belci prišli v novi svet, so se ti prirodni ostriž-njaki zaradi prevelikega izkoriščanja oslabili in skoraj popolnoma izginili. V novejšem času so bili prisiljeni te ostrižnjake zaščititi z raznimi predpisi. Ostrige so užitne le v mesecih, ki imajo v latinskih izrazih črko r, od septembra do aprila. Tako dr. Zei.
Naš ostrigar Pejtronio pa pripoveduje, da dobro uspeva gojenje
ostrig le v čisti morski vodi. V Trstu je razvijajoča se industrija zapisala ostrigam smrtno obsodbo v tistih obaLnih predelih morja, Ikamor odtekajo ostanki čistilnice petroleja v Zavljah, Prav tako so svoj del prispevali odtočni kanali naraščajočega mesta. Ko je kot izkušen ostrigar prišel v Strunjan, je takoj opazil ugodne pogoje, ki jih ima morje tega zaliva. Morsko dno se tu le polagoma niža in ima debelo plast usedlin. Prav tako u-stvarja ugodne pogoje sladka voda, ki priteka po dolini in se izliva v morje. Hotel je izrabiti te ugodnosti. Odšel je v Trst in se lam pozanimal na pristojnem mestu za dovoljenje. Zelo prijazno so mu povedali, da lahko dobi dovoljenje, toda...
Ta »toda« mu je naenkrat vzel vse upanje, da bi v Strunjanu u-redil umetno vzgajališče ostrig. Za dovoljenje bi bil moral plačati veliko vsoto denarja. »Kje naj jaz revež dobim denar«, je dejal. »Ze vidim, da bom ostal revež kot sem bil do sedaj«. Morje mu je kot na dlani ponujalo dober zaslužek, takratna oblast pa mu je kot v posmeh njegovi revščini ponujala dovoljenje, le da prej plača pristojbine, koleke, davke, in kdo ve kaj še vse...
Od takrat je stari ostrigar živel od ribolova in mislil na ostrige. Vse od svojega enajstega leta dalje je živel na morju, zato mu misel na ostrige ni dala miru. Z majhno barko je še naprej lovil ribe in se s tem preživljal vsa leta osvobodilne borbe. Poleti 1943 mu je hišo obkolilo dvanajst fašistov. Zmerjali so ga s komunistom in hoteli ustreliti njega in družino. Rešil ga je domačin, katerega pa je dober mesec kasneje dal ustreliti neki Sealfaro, ki je stanoval v vili nad cesto Slrunjan — Piran. V avgustu 1944 sta odšla v partizane sinova Herman in Karel, da sta se tako izognila stalnim grožnjam. Herman je padel v bližini Novega mesta.
Z osvoboditvijo So se stvari spremenile, vendar je preteklo še nekaj let, da so se začele uresničevali težnje starega ostrigarja. Pred štirimi leti je Zavod za pospeševanje gospodarstva napravil več posku-
Čeprav je pomlad že zdavnaj prišla, je ta-le dogodek, vzet iz- vsakdanjega življenja, vendarle vreden, da ga zapišem.
Sončno popoldne. S kolesom letim po asfaltiram cesti proti Izoli. Ze od daleč opazim na cesti dve majhni piki, ki se vedno bolj večata. Ko privozim v bližino, pritisnem na zavore in zaustavim kolo. Tisti dve piki sta v resnici dve mali deklici, ki se vračata iz šole proti domu. Ko privozim poleg njiju, slišim dva srebrno čista in brezskrbna glasova, ki pojeta tisto znano pesem o kukavici: Prišla bo pomlad. Kot bi ne videli sveta okrog sebe, nadaljujeta pot in pojeta zadnjo kitico:
»Kukala ku-ku, kukala ku-kuuu, da bi vedno tako luštno blu ...»
Počasi vozim naprej in poslušam, Veter prinaša po zraku vedno bolj tihe glasove pomladne pesmi dveh malih deklic, ki se polni zadovoljstva iyračuta s pesmijo iz šole. Še iz daljave kakih sto metrov pribrnijo za mano zadnji, glasovi: »... bi veda bi vedno tako luštno blu ...« Obrnem kolo in pritisnem na pedale. Kdo ve, odkod sta deklici, me naenkrat zanima. Radovedni me opazujeta, ko sem znova poleg njiju.
»Ali vsak dan tako pojeta, ko se vračata domov?« vprašam.
»Vsak dan, kadar je sonce,« odgovorita.
»Kateri razred obiskujeta in kako vama je ime?«
"Prvi razred obiskujeva. Jaz sem Nadiea Kodarin, ona pa je Ema Vi-čič,r. odgovarja manjša, »Pa radi pojeta po šoli?« »Seveda pojeva. Zakaj pa ne hi peli, ko je tako lepo!«
Na križpotju sta se ločili. Manjša se je izgubila po stezi med vinogradi, večja pa je nadaljevala pot po cesti. Gledal sem za njo, dokler to ni kot majhna pika izgubila v senci ob cesti rastočih borov.

W
sov umetnega gojenja ostrig ob o-bali. Tako tudi v Ankaranu in v Strunjanu. Stari Petronio je strokovnjakom dal svoje dragocene praktične izkušnje in s tem pripomogel k dobremu izidu poskusov. Sam pripoveduje, da je bilo tudi več dvomljivcev, ki niso verjeli v uspeh. V Strunjanu se je poskus obnesel zelo dobro, v Ankaranu pa je že ob prvem pregledu odsvetoval nadaljnje gojenje, /ker mladi zarod na kolih ni kazal, da bo dozorel. V Strunjanu in v Pororožu so zabili v morje o-krog tisoč hrastovih kolov. »Pridelali« so do 20 k.g ostrig na vsakem kolu. Letos so že poslali v inozemstvo okrog 10 ton ostrig.
Kmetijska zadruga v Strunjanu je pred dnevi zabila v morje 5600 novih kolov. Uredila je pet »nasadov« za nadaljnje gojenje ostrig. Nepoznavalca bi ob tem dejali: Iz te moke ne bo kruha. Res, na teh kolih ne bo zrasel kruh, pač pa bodo v treh letih zrasle velike in okusne ostrige, ki bodo po predvidevanjih prinesle .strunjanski kmetijski zadrugi okrog 8 milijonov dinarjev. Zadruga je imela S pripravo kolov, zabijanjem in drugimi pripravami že precej stroškov, (okrog dva in pol milijona dinarjev), ki pa jih bo dobila bagato povrnjene po treh letih.
Stari Petronio, ki dobro pozna življenje ostrig, pripoveduje, da so ostrige v morju vedno odprte. Ce se jih človek le dotakne, pa takoj zaprejo svoj oklep. Kjer obstojajo umetna vzgajališča ostrig, ne smejo ribiči loviti z mrežami za globinski lov, ker lejte poškodujejo semenišča ostrig.
Velik sovražnik ostrig je neke vrste morski polž, ki ga stari Pe-troio imenuje »caracante«. Drugi sovražnik je »la porpora« — čokati volek, ki ima rogato hišico. Oba
I LUDVIK STARIC:
Sedel sem na kolo in nadaljeval pot. Vse lepši so se mi potem zdeli vinogradi, polja in hribi. Ob cesti so se med zeleno travo živo odražali rdeči cvetovi maka. Ob tem sem se spomnil na majhni pojopi šolarki. Bili sta kot dva pojoča maka, ki se jima pomladno sonce smeje na pot prvih korakov o življenje,
Nam, lei smo preživeli dve vojni, se pomlad ni tako smejala ...
Ogarev
KORAK NAPREJ V RADARSKI TEHNIKI
Mornarica ZDA je začela uporabljati radarsko napravo, ki loči lastna in sovražna letala; pokaže jih v različnih barvah. Na radarskem zaslonu te naprave lahko obenem opazujejo predmete pobarvane v treh različnih barvah.
V PETIH MINUTAH DO MEDPLANETARNE POSTAJE
Znanstveniki ameriške družbe »Goodvear Aircraft Corporation« so predložili »Ameriškemu raketnemu društvu« načrt raketno vsemirske ladje, Id je vzbudil precej zanimanja. Ladja je težka 9000 ton in sestoji iz treh delov. Peljala bi lahko 35 ton tovora in bi do vsemirskih postaj, ki. bi krožile 830 km daleč od naše Zemlje, prišla v petih minutah.
Posebnost načrta so krila in pristajalne naprave, s katerimi je opremljen vsak omenjenih treh delov lad-jinega trupa. To zagotavlja, da po potrebi lahko vsak del ladje posebej in sam zase pristane na Zemlji. ŽARNICE, KI SPREMENE BARVO SVETLOBE Neko škotsko elektro-tehniono podjetje izdeluje® žarnice, ki svetijo v različnih barvah. Te vrste žarnice (imajo namesto ene, dve svetilni •nitki, med obema pa je majhna ploščica, ki preprečuje mešanje ■svetlobe. Žarnice bodo gotovo naletele na široko uporabo.
»Grozd« ostrig
se prilepljata na pokrov ostrige, g o prevrtata in izsesata os|trigo. Kako to naredita, je še uganka. Dr. Zei omenja kot najhujše sovražnike ostrig morske zvezde in ribo zlatobrova.
Stari ostrigar je z l-Oko pokazal na skupine kolov, ki gledajo iz vode kakih 150 metrov od obrežja. »To je gozd v morju«, je pripomnila žena. Na te kole se prilepijo mlade ostrige in tam ostanejo tri leta. Nas'ade je treba stalno nadzorovali. Kadar je morje razburkano, omaja marsikateri kol, ki ni dobro zasajen. Treba ga je takoj zravnati in utrditi. Na dnu morja se ostrige ne razvijejo tako kot na površju. Zanimivo je to, da so o-strige na kolih vedno večje proti vri u kot v globini.
Ostrige so okusna in lahko prebavljiva jed in vsebujejo vse najvažnejše vitamine, ki jih potrebuje človeško telo. To je važna ugotovitev, ki je ne smemo podcenjevati. Morda bi kazalo razširiti to dejavnost, ki je ob istrski obali šele v povojih, še na druge kraje, saj jih ob naši obali ne manjka. V nekaterih obmorskih državah Evrope, ZDA in Japonske so ostrige postale prava ljudska hrana. Gojenje ostrig se je v teh državah razvilo v važno gospodarsko panogo. Zakaj bi pri nas ne razširili gojenja ostrig, če imamo za to u-godne pogoje. Prav pa bi bilo, če bi se v prihodnjih letih pojavile tudi na našem notranjem trgu.
I	Odlomek iz knjige »Leteči Kranjec«
I	Vest, da se je pojavil v Jugoslaviji nov italent v moto-
|	športu z imenom »Leteči Kranjec«, se je po svetu hitro
s	razširila. K temu je zlasti pripomoglo dejstvo, da je »Lete-
|	či Danec«, ki je tedaj blestel na vseh mbdnarodnjh dirkali-
|	ščih, v Jugoslaviji nenadoma dobil nevarnega tekmeca. O
=	Nilsu Serensemu je govorila vsa Evropa in ga 'imela mi
i	edinstvenega športnika,
=	Da je moje ime postalo v svetu tako znano, se moram
i	v marsičem zahvaliti 'tudi svojim novim prijateljem, udele-
|	žfcncem mednarodnih dirk v Zagrebu: Killmeyerju, Be-
i	oketu, Butlerju 'in Serensenu. Kmalu po tekmi v Zagrebu
f	sem prejel njihova pisma, v katerih so mi sporočili svoje
I	pozdrave in izrazili upanje, da se bomo še letos videli v
g	Avstriji in še kje.
f	Nekega dne mi pismonoša prineso veliko pismo. Ze po
I	žigu sem spoznal, da je iz Bolgarije. Motoklub iz Sofijo
g	me je vabil, naj se udeležim tamkajšnjih mednarodnih mo-
i	tociklistiičnih dirk. Za potne stroške so mi ponudili tri tisoč
§	lovov. Podpisal sem prijavnico 'in jo odposlal.
1	Bolgarija takrat ni bila ravno v -prisrčnih odnošajih z
I	Jugoslavijo. Vprašanje je, ah bom sploh dobil .potni list
=	Pripravil sem dokumente. Oblekel sem dirikaško uniformo
I	in se dal fotografirati s čelado na glavi. Nato sem se s sli-
|	kami .in vabilom napotil na ljubljansko policijo.
I	»Kaj želite?« so me osomo vprašali na oddelku ea pot-
|	na dovoljenja.
=	»Potni list,« sem .vljudno odgovoril.
1	»Kam pa mislite potovati?«
=	»Po vseh evropskih državah na dirke. Jaz sem namreč
I	motoristični dirkač Leteči Kranjec.«
i	Kar na smeh jim je šlo. Zresnili so se šele, ko sem jim
I	pokazal vabilo iz Sofije. Bolgarsko pismo je šlo iz roke v
i|	roko. Uvideli so, da je le nekaj resnice v moji zahtevi.
I	Vendar je glavni šef majal z iglavo, kar je pomenilo, da ne
=	bo tako lahko.
=	»Veste, taka je stvar,« je začel razlagati. »Za druge
I	države bi vam dovoljenje še nekako dali. Z Bolgarijo pa je
=	križ. Tudi če vam mi damo dovoljenje, je vprašanje, če vam
1	bo dal vizum bolgarski konzulat v Beogradu!«
1	»Kaj ne morem vse to dobiti v Ljubljani?« sem ga
=	malodušno vprašal.
I	»Ne! Vsi konzulati vendar niso v Ljubljani. Tudi za
I	potni 'list se oglasite čez en teden.«
§	'»Kaj ni gotovo, da ga bom dobil?«
s	»Bomo videli.«
I	Pustil sem prošnjo, vabilo iin slike ter potrt odšel. Morij	da sploh ne bom dobil dovoljenja in kaj .potem? !	Cez teden dni se oglasim na policiji. Bil sem nemalo I	presenečen, ko mi komisar izroči lep rdeč .potni list, oprem-|	ljen z mojo diiikaško sliko. Še bolj pa sem se razveselil, ker =	je v njem pisalo: Avstrija, Nemčija, .Francija, Danska, Celi	škoslovaška, Poljska, Romunija, Madžarska, Italija in tia §	koncu Bolgarija. Zalivalil sem se in odšel, I	Na dan odhoda odpeljem -motor na ljubljansko postajo. =	.»Kam pa s to ropotijo?« me vpraša uslužbenec prtljaž-
1	nega oddelka, i	»V Sofijo,« sem odvrnil.
I	»iKaj pa boste v Sofiji s starim železom,« je skoraj
I	osomo nadaljeval.
s	»Na dirke grem. To je moje dirkalno kolo, kaj ne
1	vidite?«
i	»Tole je dirkalno motorno kolo? Veš te kaj, norčujte se
I	s kom drugim. Tale ropotulja je kvečjemu za staro železo,«
I	je dejjal uslužbenec. Pri tem se je nagnil k .tovarišu in mu
i	pošepnil: »Ti, osem let sem bil mehanik, pa me hoče pre-
|	pričati, da je to dirkalni motor.« Končno sva se le sporazu-
1	mela. Dal mi je vozovnico.
i	Prispel sem v Beograd in doživel veliko razočaranje.
I	Na bolgarskem poslaništvu mi niso hoteli dati vizuma'. Vse
1	moje nade so se na mali zrušile v nič. Ne bom videl Bol-
I	garije! Ze som se odločil, da se vrnem z večernim vlakom
I	v Ljubljano, ko se domislim: kaj če bi prosil za pomoč
I	beograjski motoklub? Brž ustavim nekega motorista in ga
I	povprašam, kje je ta klub. Prijazno mi pove in ko sem se
I	mu še predstavil, kdo sem in kakšne sitnosti imam, je sko-
i	čil s stroja ter mi stisnil roko, rekoč: »O, vi ste, Leteči
s	Kranjec!« Po kratkem razgovoru mi pravi, naj ga poča-
|	kam v klubu. Nato če z motorjem odbrzel po •predsednika.
Ni minilo pol ure, ko pribiti predsednik, že poučen
I	o mojih težavah. Gostoljubno me je povabil in takoj naro-
§	čil 'turško kavo- »Ne slabite za vizum. To je moja stvar.«
I	Ko sem mu povedal, da moram zvečer že odpotovati, je
§	zamahnil z roko: »Časa dovolj!«
Sedeli smo in sedeli za mizo, njemu pa se ni mudilo
i	nikamor. Postal sem nestrpen Ko je opazil moj nemir, mi
1	je še enkrat dejal: »Ne skrbite, vizum je 'moja skrb.« Po-
|	govarjali sano so dalje. 'Na mizo so prinesli steklenico ko-
f	njjaka. Nehote sem vprašal:
;	»Do kdaj pa je odprto poslaništvo?«
L;	»Jaz lahko grem k poslaniku kadarkoli hočem, ker sva
g	stara prijatelja.«
I	Nato je stopil k telefonu. 'Kmalu je dobil zvezo s sa-
|	mini poslanikom. Ze po prisrčnem .pozdravljanju sem spo-
I	znal, da sta res stara znanca. Predsednik mu na kratko ipo-
II	jasni vso stvar, nato odloži slušalko in odide z mojimi -li-=	s timan». Ne dolgo .potem se že vrne s potnim listom, na 1	katerem je bil -velik bolgarski žig in potrebni podpis. Ka-=	men se ¡mi je odvalil od srca,
I	V vlaku na poti proti Bolgariji sem srečal kar celo četo
I	dirkačev, ki so potovali v Sofijo. Med njirai ije bilo nekolik®
§	mlajših dirkačev iz Avstrije, drugi pa so bili Madžari ira
i	Romuni, Takoj smo s'e spoprijateljili, V nečem pa smo se
I	razlikovali: imeli so lepe motorje, novo pleskane in kro-
g	mirane.
Dan pred dirkami smo prispeli v Sofijo. Bilo nas je
g	okrog 12. Na železniški postaji so nas že pričakovali pri-
g	reditelji. Uslužno so nam pomagali razložiti motorna kolesa.
j§	Moljemu očesu seveda ni ušlo, da so imeli motorji mojih
g	tekmovalcev blatnike in vse tiste malenkosti, ki ;ih vidimo
I	na navadnih cestnih motornih kolesih. Pred postajo nas je
g	čakala dolga vrsta kočij. Naložili so nas in motorje v kočije
=	(Nadaljevanje na S, strani)
Večkrat smo že pisali o našem današnjem družbenem življenju, ki nujno terja -vsestransko sodelovanje žene. Toda zaradi te enakopravnosti položaj naših žena Se ni rožnat in za naše delavke in matere je posebno težko. Poleg poklicnega dela mora biti žena še gospodinja, mali in moževa tovarišica. Prav zato postaja gospodinjstvo pri nas družbeni problem. Za usmerjajne razvoja naših gospodinjstev je imela na nekem tečaju strokovnih učiteljic posebno zanimivo predavanje tovarišica Vida Tomšičeva. Ker je to predavanje važno in zanimivo za vse naše žene in ne samo za ozek krog udeleženk tečaja, ga prinašamo v celoti.
Ker nisem noben strokovnjak v gospodtijnjstrviu,- bi postavila svoje predavanje predvsem na teoretsko in politično osnovo in s' tem skušala pravzaprav pomagati našim kadrom, ki delajo na vzgoji v itej smeri, da ne bodo samo vedeli za tiste praktične stvari, katere je treba naše ljudi naučiti (kako jc treba kuhati, kako pospravljati, kako oblačiti itd.), ampak da tišji in mislim, da je to predvsem važno, ki delajo na tem, vedo, kako gledamo na gospodinjstvo, zakaj je gospodinjstvo stvar, na katero je troba gledati z veliko širšega stališča, kot smo to vajeni. Ce vam bo jasno, kako gledamo na to vprašanje, boste potem laže tudi vse tisto, dobro in strokovno prilagodili našfim potrebam, znali boste spajati razvoj znanosti s tem, kar hočemo mi, da bi gospoditijfjtvo postalo, Ce človek ve, kaj hoče, je mnogo bolj sproščena njegova lastna iniciativa, njegov lastni razmah in postane ustvarjalec na svojem področju. Tako naj bi se kader, ki dela na tem področju postal ustvarjalec novih pogledov na gospodinjstvo, ustvarjalec njegove nove vsebine.
Zdi se mi, da imamo danes opravka z dvema pogledoma na gospodinjstvo. Na eni strani, in to prevladuje, se pod tem predmetom in pod tem naslovom tudi v našem časopisju natančno razlagajo vse tiste spretnosti, ki naj jih obvlada predvsem žena, da bo družina bolje jedla itd.
Pravzaprav je cela vrsta novih priprav, strojčkov itd. usmerjena v to, da bo še bolj zaposlila ženo v ku-hintji in hiši, da bo postala nekakšen inženir tega doma in bo imela še manj časa za kaj drugega, za svoje udejstvovanje v javnem življenju. Vsi iti pripomočki naj služijo ženi, kot da je samo gospodinjstvo njen poklic. To je smer, za katero laliko rečemo, da je bila smer nafiega predvojnega šajlistva, to je tudi smer kapitalistične družbe v svetu, ki smatra, da je gospodinjstvo in materinstvo delo žene, ki se naj ne ukvarja z drugimi stvarmi, kot je primer v Švici, ki je sicer visoko razvita, kjer pa žene nimajo volilne pravite, ampak se od njih zahteva, da znajo vse te stvari v zvezi z gospodinjstvom in so se žene v to tudi, kot se zdi, vdale.
Kako pa mi socialisti gledamo na gospodinjstvo in njegov razvoj?
¡Mi ne gledamo na to v smislu obremenitve žene še z novimi dolžnostmi (na kmetih bo sicer nujno, da tisto ženo, ki je doslej iz neznanja im preobremenjenosti često popolnoma zanemarjala dom, naučimo osnov za ureditev zdravega življenja in jo torej deloma obremenimo s hišnim delom bolj kot v mestih, a perspektiva je ista). Naš pogled na gospodinjstvo je, da ga iz drobnega individualnega gospodinjstva, ki na ženske rame nalaga vso oskrbo družine, spremenimo v proces, ki bo razbremenjeval ženo, v vejo gospodarstva, v vejo družbene proizvodnje.
Na prvi pogled se vam zdi morda to nemogoče. Ali tak proces se že vrši. pred našimi očmi. Ves razvoj gre v tej smeri in danes smo že proti koncu tega razvoja. V zgodovini vidimo, da žena nekdaj ni delala samo tega, kar dela danes, ampak je bila tudi proizvajalec surovin za prehrano, obleko itd. Ni samo pridelovala lanu, ampak je delala tudi blago iz njega. Danes kupujemo že večinoma izgotovljeme oBleke, oziroma nam je jasno, da je treba še naprej razširjali konfekcijo. In kaj je drugega kot: zmanjševanje dolžnosti in razbremenitev žene, če čitamo n, pr. da se v Ljubljani rodi mesečno 300 do 400 otrok, toda od teh doma le še kakih 7 otrok? V starih časih se je vse to dogajalo doma. Ves razvcij gre naprej, sicer
korakoma, vendar se že mnoge in mnoge stvari prenašajo izven individualnega gospodinjstva, izven doma. Isti, celo še hitrejši razvoj laliko opazujemo" v vprašanju prehrane. Skratka: individualno hišno delo se že pretvarja v vejo gospodarstva.
Kot sem že rekla, gledamo na gospodinjstvo laliko na dva načina: kot na stalno zaposlitev žene, ki naj vse zrna, kar je tehnika ustvarila, in to uporablja pri delu v svojem gospodinjstvu, kar bi pomenilo v bistvu še večjo obremenitev žene, čeprav z moderno tehniko, ali pa da uporabljamo ves razvoj tehnike za •to, da razbremenimo žene in da pretvaiijamo to, ¡kar se dela po hišah, v vejo gospodarstva, To bomo dosegli, če bomo na gospodinjstvo gledali s stališča, da ni ta samo žensko hišno delo, ampak družbeno delo.
Napačno pa bi bilo misliti, da naj žena, ki je danes samo gospodinja in se ni kvalificirala za nič drugega, preneha delati in čaka doma prekrižanih rok na ta razvoj. Težnja po takem razvoju prihaja brez dvoma prvenstveno od tistih žena. ki so zaposlene izven doma in ki nočejo in tudi ne morejo biti sužnje doma. Saj vedo, da bo družina bolje živela, če prinese, 'tudi sama nekaj nedarja domov iin če s skupnimi silami urejajo svoije življenje. Saj niso redki primeri, ko se po dolgoletnem zvestem delu taki ženi, ki je samo gospodinja, očita, da je zaostala za možem in otroki, in se znajde v težkem osebnem položaju. Razvoj kaže, da bo žena prenehala biti zaprta med štirimi stenami -=- in to bo 'ugodno vplivalo na ženo, družino, in tudi na ljubezen med obema zakoncema.
Taki pogledi na gospodinjstvo so razloženi v skoraj 100 let stari knjigi, ki jo je napisal Engels, Učiteljice gospodinjstva bi morale poznati to delo, ki je eno temeljnih del marksizma glede položaja žene in glede gospodinjstva. Predvsem je važno vedeti, da so se oblike družine in vloga žene spreminjale. Zavedati se moramo, da tudi pri nas v Jugoslaviji živimo v času, ko se iz temelja menjava položaj žene v
'-■■■'^M. - Ji
. /I A . " \( «
.	.. '' ' 'I S
m i \ \
rn^M^M s X'vtl-
......., v v Vi::A JI <'
BffSl .....1!
m m,Mm.....mm
Letošnje poletne obleke so iz tenkega bombaža.
družini in družbi, Iz narodnoosvobodilne borbe smo prišle z volilno pravico. Tudi mnogo drugega se je že spremenilo. Ce bomo gledali na to s pravilnega stališča, ne bomo ob vsakem slabem pojavu kričali, da je to zato, ker je žena šla z doma. Res so trenutno posledice tega dejstva včasih slabe, toda krivda tiči v tem, da družba ni organizirala tistega, kar bi morala napraviti, ko je žena šla z doma. Razvoj pa zahteva, da žena gre z doma. Iz Engelsovega dela, 'ki sem ga omenila, je razvidno, kakšen razvoj je bil napravljen in kako se je ta proces povezoval z ' razvojem družbe. Prečitala vam bom dva odstavka iz te knjige, da boste videli, da stojimo s takim gledanjem na gospodistvo na trdnih marksističnih itleh, da to ni samo •tisto, 'kar si želimo, ampak kar se dogaja in se tudi mora zgoditi, Engels v svojem »Izvoru družine« govori o tem, zakaj je žena, ki je bila v začetku spoštovana voditeljica rodu, postala podložna in zakaj se je v moderni družbi začel proces njenega osvobajanja. On razlaga: »V starem komunističnem gospodinjstvu, ki je štelo mnogo zakonskih parov in njihove otroke, je bilo vodstvo hišnega gospodinjstva, ki je bilo poverjeno ženam, prav tako javno delo, družbi potrebna dejavnost, kakor pridobivanje življenjskih po-Irebščin, kar je bila naloga mož. S patriarhalno, še bolj pa z mono-gam.no posamično rodbino, se je to izpreimenilo, Vodstvo gospodinjstva je izgubilo svoj javni značaj. Družbe ni več zanimalo. Postalo je privatni posel: žena je postala prava služkinja, ki. je bila odrinjena od sodelovanja v družbeni proizvodnji. Šele velika industrija našega časa ji je — mi to samo proletarki — znova odprla pot v dražbeno proizvodnjo, toda tako, da je izključena iz javne proizvodnje in da ne more nič pridobivati, če izpolnjuje svoje dolžnosti v privabili službi družine, Ce pa hoče sodelovati v javni proizvodnji ter samostojno pridobivati, ne moro opravljati družinskih dolžnosti. In kakor se godi ženi v tovarni, tako se ji godi v vseh poslovnih panogah, vse do medicine in advokature. Modema posiamična družina (Engels govori o kapitalistični družbi) temelji na očibiem ali prikritem domačem suženjstvu žene, moderna družba pa je gmota, 'ki sestoji iz samih posamičnih družin kot svojih molekul. V veliki večini primerov, vsaj pri posedujočih razredih, mora biti danes mož tisti, ki pridobiva in hrani družino, to pa mu daje gospodujoč položaj, ki ne potrebuje nikakih juridičnih posebnih pravic. On je v družini buržoa, žena proletaria!.« (glej Marx-Engels: Izbrana dela II. del.)
V kapitalizmu je bila ženi že odprta pot v družbeno proizvodnjo, bila je postavljena pred alternativo: ali naj gre v tovarno (takart so delali po 10 in tudi 12 ur dnevne), in v tem primeru je bi'.o njeno privatno življenje razbito, ali pa naj ostane podrejena .družini. Na drugem mestu pravi Engels: »Že tukaj se v'di, da je osvoboditev žene m njeno izenačenje z možem nemogoče in bo nemogoče, dolder bo žena ločena od družbenega produktivnega dela in omejena na zasdbno domače delo. Osvobodilc-v žene bo mogoča šele tedaj, kadar bo laliko sodelovala pri proizvodnji v velikem družbenem merilu in jo ibo zaposlovalo domače delo samo še v neznatni meri. To pa bo mogoče šele z moderno \ oliko industrijo, ki ne dopušča samo žensko delo v veliki meri, ampak ga tako rekoč zahteva in teži čedalje bolj tudi za tem, da spremeni zasebno gospodinjsko delo v javno industrijo.«
(Konec prihodnjič)
Ce hočemo, da bodo rože v vazi dolgo sveže, jih moramo natrgati zjutraj, ko so sveže. Vodo v vazi moramo pogosto menjati in vedno malo podrezati stebla z ostrim nožem, in sicer poševno. Kože ne
smejo biti na prepihu.
»
Madeže od črnila na lesu bomo odstranili z raztopino citronske kristalne kisline v gorki vodi.
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
(Nadaljevanje
Za zdravljenje rahitisa je predvsem potrebno, da je stanovanje, kjer prebiva obok, svetlo, srulio, in dobro zračeno. Zello koristno je tudi spanje na prostem im zračne kopeli. Otroka moramo kopati vsak dan. Poleti so dobre slano kopeli, za katere vzamemo 100 gramov soli na veliko vode. Temperatura prve kopeli mora imeli 30 stopinj C, nato pa znižujemo temperaturo vode po 1 stopinjo na vsake bi minute, dokler ne pridemo do 32 stopinj C. Kopel sme trajati največ deset minut, Po slani kopeli oblijemo otroka z vodo, ki mora biti za 1 stopinjo hladnejša, kakor je bila kopel. Po obliva-nju otaremo telo obroka, da postane rdeče. Slane kopeli smemo napraviti vsak drug dan, toda le •poleti in če le mogoče, na prostem zraku, na soncu; oboku pokrijemo glavo z belim 'klobučkom ali rutico. Ob slabem vremenu ga kopljemo v sobi pri odprtem oknu, vendar samo podnevi. Vsega skupaj je boba napraviti 15 do 25 kopeli. Tudi sončne kopeli so koristne rahitičnemu otroku. Sončiti smemo otroka od drugega leta starostu. Pri otroku od enega do dveh let pa smejo biti sončne kopeli zelo kratke in otroka ne
in konec)
smemo pregreti. Po sončni kopeli ga je befca obliti z vodo (30 stopinj) in pustiti v senci.
Skrbeti moramo zato, da je v hrani. oboka dovolj vitaminov. Glede hrane se moramo posvetovati z zdravnikom. Tudi najmanjšim otrokom je dobro dajati sadne in zelonjadne sokove. Škoduje pa ralii likom, če dobijo preveč mleka in močna te hrane: kruha, peciva, krompirja in sladkorja.
Odlično zdravilo proti raliitisu je ribje olje, ki ima v sebi mnogo vitaminov »A« in D«. Ribje olje lahko dajemo tudi majhnim otrokom, Začnemo z nekaj kapljami in postopoma količino večamo, da ob letu dajemo že dve čajni žlički na dan. Oboku dveh do treh let dajemo že dve mali žlici ribjega olja dnevno. Nekateri otroci ribje olje radi pijejo in ga lahko prenašajo, drugim pa postaja v želodou slabo in dobe drisko. V takem primera moramo z dajanjem ribjega olja prenehati.
Na te načine laliko skoraj vedno preprečimo rahitis ali oboka ozdravimo, posebno če (bolezen še ni zanemarjena. To zavisi v prvi vrsti od matere, od pravilne nege in vzgoje oboka.
Pred dnevi je bil v Pliskovici zaključen petmesečni gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 45 deklet in žena. Nekaj obiskovalk je bilo tudi iz Krajne vasi in Kosovelj. Ob zaključku tečaja so gojenke priredile razstavo, ki je vzbudila veliko zanimanje. Najstarejša tečajnica, 60-letna žena, je naredila torto v obliki Triglava z morjem 'in zvezdo ter ježa z družinico. Razstavo si je ogledalo nad 1000 ljudi že v dopoldanskih urah. Obiskovalci so pridno pokušali torte, slaščice 'in likerje, ki so jih prodajale izdelovalke same. Že dopoldne so bile police skoraj izpraznjene in so morale tečajnice pripraviti drugo, da so lahko zadovoljile vse obiskovalce.
Tečajnice so hvaležne voditeljici tečaja tov. Sonji Rozi in Rozaliji Stoka, pri kateri se je tečaj vršil. Tovarišica Stoka je že stara praktična kuharica in je veliko pripomogla k uspehu tečaja. Vilma 'Kavčič je poučevala slovenščino in prirodopis, učitelj Albin Križman računstvo, Marija Gomizel pa 'krojenje in šivanje. Vsem se tečajnice prav lepo zahvaljujemo.
—an—

'S	Mm ,, . ..
V5®>' .-.«V,:. •.•v*-^'"-«'' 'v' -K
> < i <l4\ /<■>
i. Mmm^^' ::
I	N/s?
' ;'■<■ f .' '.'■: ! ■: '¡v; šSi;
, illte»
vri,- 'šp-Vii/ ■	v-iVV .
Poletni obleki iz lahkega bombaža ali svile. Črte so letos velika meda, kakor nam kaže prvi model.
swet so se
(Nadaljevanje s 7. strani) in odpeljali smo se. Cijazili smo se že pol ure, hotela pa nikakor ni hotelo biti. Sele čez poldrugo uto smo prispeli do njega in se ustavili. Menil sem: Sofija je pa od zlomka veliko mesto, če smo morali do prvega hotela voziti kar celo poldrugo uro. Sele pozneje sem zvedel, da so nas vozili po ulicah zaradi reklame. Ljudje na pločnikih se niso mogli načuditi mojemu Arielu, Smejali so se mi in nihče mi ni verjel, da sem •resničen dirkač,' Prireditelji pa so vljudno molčali.
Prvo novico o udeležencih dirk je objavil sofijski večemik. Tudi časnik je podvomil nad mojim motornim kolesom. Tako \je vsa Sofija vedela, da je Jugoslovan Starič sicer prijeten fant, ima pa nemogoče dirkalno kolo.
Trening je bil še 'tisto popoldne. Na dirkališče sem prišel ined zadnjimi, Tekmovalci so že brzeli po dirkalni progi, Btž sem opazil, da nima nihče pravega dirkalnega motorja, Menil sem, da se vozijo pač za zabavo. Njihovi motorji so namreč imeli zaganjače. Z njim so preprosto vžgali motor, ga zajezdili in se odpeljali. Zapeljal sem Ariel ob tribuno,. kjer je bil motopark. Gledalci so me radovedno ogledovali.
»Aha, to je pa Jugoslovan s svojim nemogočim motorjem!«
Najprej sem nameraval ogreti motor in preizkusiti dirkališče, Mehaniki so me morali porinili nekaj metrov, da mi je motor vžgali. Vse to se Ije dogajalo pred tribuno.
»Nesrečni Jugoslovan! Niti motorja ne more spraviti v tek, riniti ga morajo!« so se smejali gledalci.
•Počasi sem se zapeljal po dirkališču, da ugotovim dolžino proge. Izbrati bo treba primeren zobnik. Dirkališče sem ocenil že po prvem krogu, Zapeljal sem zopet na svoje mesto ob tribuni, prijel za orodje in vstavil drug zobnik.
»Ojej!« so .vzklikali gledalci. »Se mu (je že vse pokvarilo, pa še nobene brzine ni dosegel!«
Motor je bil segret. Zamenjal sem navadno svečico za dirkalno. V tank sem nali.1 posebnega goriva, Nadel sem si čelado in očala, čvrsto zategnil široki usnjeni pas in na levo nogo nataknil železno coklo. Vse to se je zdelo mojim opazovalcem na moč sumljivo.
»Kaj neki kani ta Jugoslovan?« so sc spraševali.
•Pognal sem motor, zagrmelo je in že sem se zapodil v pivi zavoj. Gledalci so vstajali s sedežev in od razburjenja grabili drug drugega za kravate. Pričakovali so, da se bom zdaj zdaj razletel ob ograji. Se malo. pa sem vozil sam. Vsi tekmovalci so se umaknili s proge, kakor da •bi jih bil s svojo »divjo« vožnjo po-metel z nje. Prevozil sem še nekaj ¡krogov .in se ustavil pred tribuno. Zasula me je gruča fotografov. Otipavali so motor in se čudili. Že zvečer je zvedelo mesto, da je dirkač Starič s svojim strašnim nemogočim motorjem prevozil progo v rekordnem času.

n
Na letošnjem obenem zboru Kmetijske zadruge so člani z zadovoljstvom poslušali poročilo upravnega odbora, ki je navajalo precejšnje uspehe. Upravni odbor je imel kar 14 sej, na katerih je razpravljal o vseli tekočih kmetijskih vprašanjih in jih ludi sproti reševal.
Kmetijska zadruga »ima osem odsekov, od katerih ima vsak svoj odbor. Najbolj delaven je bil lani živi-vmorejski odsek. Člani zadruge se zelo zanimajo za dvig prašičjereje. Sklenili so nabaviti plemenske svinje, kar bodo finansirali iz sklada za živinorejo. Naročili so večje število piščancev štajerske pasme m jih dali članom s 50 odstotnim .popustom. Zadruga rje dala precejšnjo pomoč tistim članom, ki so imeli nesreče pri živini, saj je v ta namen razdelila 119.530 d,in.
Vzporedno z izboljšanjem živinoreje, si kmetijska zadruga prizadeva izboljšati tudi poljedelstvo. Lani je iz Holandije naročila najbolj priznano i»n dobro sorto krompirja, ki ga je posadil Miha Penko iz Selc. Celoten pridelek so potem razdelili kmetovalcem za seme.
Dosedanje izkušnje kažejo, da se kmetje bolj zanimajo za živinorejo, kot za poljedelstvo. Občni zbor je zato sklenil, da se ustanovi sklad za gradnjo gnojničnih jam v znesku 600.000 din, da bi kmetje laliko pridobivali več gnoja, ki ga jim vedno primanjkuje. To je tudi vzrok, da sadijo manj kmetijskih kultur kot bi jih laliko.
Lani je zadruga odkupila 980.164 kg kmetijskih pridelkov in za te izplačala članom in nečlanom S.435.2S0 din. »Največ je odkupila sena in sicer 680.443 kg, za kar je izplačala 3,271,24S din, mleka pa je odkupila 181.139 litrov in zanj izplačala članom 3,063,S43 din. Zadruga ima težave, ker nima lastnega skladišča za shranjevanje odkupljenih pridelkov.
Zadruga se ukvarja tudi z odkupom lesa, ki ga oddaja raznim tovarnam in rudnikom. Odkupila je skupno 6.160 kubičnih metrov rezanega lesa.
Lani je 'kmetijska zadruga z vso svojo trgovsko dejavnostjo ustvarila 3,867.147 din dobička. Občni zbor je ta denar tako Je razdelil: 300.000 v sklad za živinorejo, 150.000 v sklad za sadjarstvo in čebelarstvo, 50.000 v sklad za pospeševanje perutninar-stva, 200.000 v sklad za kulturo in prosveto, 600.000 v sklad za gradnjo gnojničnih jam, znesek 1,887.529 din pa ostane nerazdeljenih. Ta znesek gre v skupen investicijski sklad, katerega bodo uporabljali za razne kmetijske potrebe, ki se bodo pokazale tekom leta. Iz dobička bo za-
Cene m trgu v
druga plačala še zadnjo anuiteto za traktor »Unimog« in sicer 529.6.1S din.
Kmetijska zadruga je lani nabavila motorni prašilcc, škropilnico, več na-hrbtnih in ročnih škropilnic ter pra-šilcev za uničevanje koloradskega hrošča. Veliko si je zadruga prizadevala, da bi člani poslali' v kmetijsko šolo čimvečje število otrok. Pri tem pa ni dosegla zaželenega uspeha, kljub temu, da je nudila potrebne štipendije.
Hranilno-ikreditni odsek je lani izdal 654.000 din posojil posameznim članom za nabavo umetnih gnojil, živine, semen in »popravilo poslopij.
S. J.
V Novi Gorici so bile cene prvim češnjam in grahu 80 din za kg. Letina češenj na Goriškem je zelo dobra. Zadružno podjetje »Flores« bo v inozemstvo izvozilo okrog 800 ton češenj.
V nedeljo je bila na Premu, rojstnem kraju pesnika Dragotina Ketteja, proslava v počastitev 60-.letnice Slovenske moderne. Na proslavo so prišli številni prebivalci iz dkoliških vasi in Ilirske Bistrice. Prisoten je bil tudi profesor Alfonz Gspan s soprogo ter predstavniki prosvetnih delavcev iz Ilirske Bistrice.
Proslavo je začel tovariš Grahor, predsednik SZDL Prem, nato pa je prof. Gspan v daljšem govoru prikazal pomen Slovenske moderne, literarno delo in življenje pesnika Dragotina Ketteja in ostalih tvorcev Slovenske modeme. Šolski otroci iz Prema so recitirali več pesmi Ketteja, Murna in Zupančiča, pevski zbori iz Ilirske Bistrice in Celj pa so zapeli več pesmi, med temi Kettejevo »Na trgu« v priredbi Va-
Zaključeli festivala ftlufca primorskih študentov
V soboto zvečeT je Klub primorskih študentov v 'Novi Gorici zaključil enotedenski študentski festival, ki ga je prejšnjo nedeljo začel v Sežani, Zaključni predstavi je prisostvoval tudi rektor ljubljanske univerze profesor, dr. inženir Anton Kubelj, predstavniki oblasti in množičnih organizacij. Ta prvi festival Kluba primorskih študentov, ki je s 130 člani dramske, glasbene, literarne in pevske sekcije priredil 41 nastopov, je obiskalo skupno nad 12.000 ljudi.
Spodnja Idrija
Naše kulturno umetniško društvo je uprizorilo opereto »Hmeljska princesa«, ki je pri občinstvu naletela na zelo »ugoden sprejem. Pri opereti je sodeloval orkester društva ■»Svoboda« pod vodstvom tovariša Erjavca. Tako igralca kot režiser Janko Flander zaslužijo vse priznanje. S »tem so pokazala, da se tudj v nali.em mirnem krajiu da nekaj napraviti. Želeli, bi le, da »bi se kmalu zopet izkazali s kako novo prireditvijo.
Odkritje spominske plošče
narodnemu heroju Vojku v Strugi pri Idriji
Na kraju imenovanem »V Strugi« v dolini Belce pri Idriji je bila v nedeljo le.pa spominska svečanost. Ob navzočnosti večjega štc-vula ljudi, predstavnikov oblasti in bivših borcev, so odkrili spominsko ploščo na kraju, kjer je bil 15. februarja 1943 smrtno ranjen Janko Premrl -Vojko. Tovariš Jakopič Albert -Kajtiinir je imel ob tej priložnosti spominski govor, ploščo pa je odkril Vojkov soborec Srečko Poljanec. Pevski zbor in godba na pihala iz Idrije sta izvedla krajši komemora-tivni program, bivši Vojkovi borci pa so izstrelili častno salve.
Tudi v Cerknem imamo mladinsko ljudsko univerzo
6'ilija Mirka ter Bučarjevo »Venček narodnih«. Godba na pihala je za-jgrala nekaj koračnic in tako je ■proslava kljub slabemu vremenu lepo uspela.
Po proslavi so vsi udeleženci odšli na skupne grobove padlih borcev v NOB, kjer je imel tovariš Grahor spominski govor. Na grobove so položili več "encev in rož. Te žalne svečanosti so se udeležile tudi matere in žene padlih borcev lin talcev. Moški pevski zbor iz Ilirske Bistrice je zapel ubrano ža-lostintko.
G. D.
Mladina na Postojnskem razpravlja o komunah
Pretekli četrtek je bil v Postajni plenum Okrajnega komiteja Ljudske mladine, ki se ga je udeležil na povabilo predsedstva tudi tovariš Franček Mirtič. Delegati so razpravljali o vlogi Ljudske mladine v komuni, o širjenju organizacije tudi v tiste predele, kjer je sedaj ni, o vzgoji mladega kadra, o pripravljanju komunskih konferenc in dru-• geni. V razjasnitvi nekaterih vprašanj in nalog organizacije je precej pripomogla obširna razprava tovariša Mi rtiča.
Na Postojnskem so bile doslej iko-munske konference v Ilirski Bistrici, Postojni, Cerknici in Pivki. Povsod so bila izvoljena nova komun-ska vodstva, V Postojni in Bistrici •pa so nova vodstva že krepko zgrabila za delo.
Plenum je razpravljal tudi o graditvi raznih igrišč v okviru splošne akcije TVD »Partizan« in Ljudske mladine. Nato je soglasno sklenil, da se začne letosi z deli za 13 igrišč za odbojko, ene atletske steze, treh nogometnih igrišč, nekatera igrišča pa bo mladina sama popravila, V Postojni bo mladinska delovna brigada sodelovala pri dograditvi stadiona.
Vogrič Marija
Kakor na drugih šolah tudi na naši gimnaziji dobro delujejo v prostem času razni krožki, ki imajo namen vzbujati pri dijakih zanimanje za vprašanja iz tehnike in prirodos'lovja. Dobro delujeta oba prirodoslovna krožka: prvi, v katerem so dijaki I. in II. razreda, se bavi z botaniko in zoologijo; drugi za dijake III. in IV, razreda pa zajema prodročje fizike, kemije in tehnike. Na krožkih, ki jih dijaki sami vodijo, dopolnjujejo snov predelano med poukom. Na krožku, Ikljub pomanjkanju najosnovnejših pripomočkov, so dijaki že napravili lepo število poskusov in pripravili krajša predavanja o temah, ikot so: reakcijski motorji, strela in strelovod, razvoj pomorstva, nafta — črno zlato, kovine in nekovine.
S posebnim zanimanjem zasledujejo dijaki revijo »Življenje in tehnika«, iz katere povzamejo načrte za gradnjo modelov in pre-
Gornje Otave
Pred desetimi leti je naša slavna armada osvobodila naše kraje. To pomembno obletnico smo proslavili tudi na O tavali dne 14. maja z uprizoritvijo igre »Punt«, petjem borbenih pesmi in recitacijami, ki so jih izvajali člani prosvetnega društva. Res jim je za njihovo prizadevanje 'treba datli priznanje, saj so pokazali veliko dobre volje pri učenju, kljub temu, da imajo čez dan trdo delo na polju.
Tovariš učitelj je govoril o pomenu proslave in poudaril pomen in ugled naše države v svetu, ter velike uspehe, ki smo jih dosegli na gospodarskem in političnem polju.	P. Anton.
Velik razmah telovadbe io športa v Cerknem
V zadnjem letu sta telovadba in šport dobila v Cerknem mnogo novih prijateljev zlasti med mladino in pionirji. Mnogo dijakov in dijakinj se je vključilo v telovadno druš'tvo Partizan in.se udeležilo številnih tekmovanj. Zlasti je. potrebno omeniti povečano zanimanje za smučanje, laliko atletiko, nogomet, odbojko, košarko in za strelstvo.
Seveda bi bilo zanimanje za šport še večje, če bi imeli lastno in lepo urejeno igrišče. Sedanje igrišče, ki ije občinska last, le za silo služi svojemu namenu. Upajmo, da bodo odgovorni predstavniki oblasti pokazali v prihodnje več razumevanja glede tega vprašanja.	E. L.
Idrija
Društvo žena »Štefka Majnik« skrbi med drugim tudi za vzgojo mladih in dobrih gospodinj. Tako je pred kratkim organiziralo gospodinjski tečaj, kjer so mlada dekleta veliko pridobila v praktičnih gospodinjskih delih, iMesitni ljudski odbor je tečaj podprl z SO.000 dinarji in tako pripomogel k dobremu uspehu tečaja.
prostejših učil. Pri tem se je posebno izkazal dijak II. razreda Cankar Jurij, ki je izdelal brez vsake pomoči in iz lastne iniciative model parnega stroja, detektor in elektromotor.
Do sedaj ni bilo nobenega primernega prostora, zato so krožki delovali kar v učilnicah, zdaj pa so v kleteh, kjer so bili nekdaj zapori italijanskih karabinjerjev, izdelali laboratorji za fiziko in kemijo. Prostor je v glavnem urejen, manjka le še oprema.
Dobro deluje tudi fizkul turni krožek, v katerega so se vključili predvsem boljši dijaki, katere to ne moti pri učenju in imajo za šport posebno veselje. Poleg vadbe prostih vaj igrajo s' posebnim veseljem odbojko in nogomet. Zal pa v Cerknem še ni primerne telovadnice pa tudi športno igrišče še m dograjeno.
Na šoli je tudi šahovski krožek, ki je priredil turnir. Fitatelistični ima nekaj navdušenih članov, ki se redno tedensko sestajajo in urejajo zbirke.
S posebnim veseljem je šolska mladina sprejela vest, da Ljudska univerza organizira v okviru svoje dejavnosti tudi mladinsko univerzo, ki bo prirejala predavanja poljudnega značaja za mladino. Do s'edaj so se dijaki le včasih lahko udeležili večernih predavanj, z novo pobudo pa jim bo dana možnost, da bodo poslušali predavanja v popoldanskih urah. Predavali bodo profesorji, nekatera predavanja pa bodo pripravili tudi sami dijaki.
Makuc Marija
Zaslužene Kazni za tatvine
Pred Okrajnim ljudskim sodiščem v Kopru so se te dni zagovarjali Murgeli Franc, Mrak Feliks in Čer-nigoj Slavko, vsi trije iz Goriškega zaradi vloma v hišo Merassi Jožefa iz Valdoltre. Obtoženci so bili zaposleni v delavskem naselju Slovenija ceste v Valdoltri in so ob priložnosti vdrli v omenjeno" hišo ter odnesli večjo količino keramičnih ploščic v vrednosti okrog 25.000 dinarjev. Ljudsko sodišče je za to dejanje obsodilo Murgelija in Mraka na 4 »mesece zapora, Černigoja pa na 3 mesece. Škoda je sicer večja, kajti v omenjeni hiši manjka okrog 12 kvadratnih metrov navedenih ploščic, vendar je preiskava ugotovila, da so ti obtoženci krivi samo za tretjino te škode.
Prav tako se je pred dnevi moral zagovarjati pred Okrajnim ljudskim sodiščem zaradi vdora v stanovanje Fontanot: Marije v Beneših v Milj-skih hribih Rihtarec Florijan iz Ča-kovca na' Hrvaškem, zaposlen v delavskem naselju Slovenija ceste v Valdoltri. Obtoženec je priznal tatvino ženskega dvokolesa in raznega perila v vrednosti 15.000 dinarjev. Zaradi tega mu je ljudsko sodišče prisodilo 3 mesecev zaporne kazni s povračilom škode.
PROLOG
Kakor vsak dan, je rog oznanil, da je poštna ladja prispela v Palmar1).
Čolnar, suhljat mož z odrezanim uhljem, je hodil od vrat do vrat in sprejemal pošiljke za Valencijo3). Ko je prišel do malega trga, koder je tekla edina uličica vasice, je ponovno zatrobil na rog in oznanil svojo prisotnost prebivalcem koč, ki so bile raztresene po bregu kanala.
Jata skoraj golih otrok je kot častna straža obdala čolnarja. Mož, ki je štirikrat na dan premeril Albufero^), da je prinašal v Valencio sadove ribolova, odnašal pa vse, kar je bilo vasici nujno potrebno, se je zdel otrokom, ki so zrasli na otoku trstja in blata, skrivnostno in sanjavo mikaven.
Iz Canamelove gostilne, Iti je bila najvažnejša v Palmaru, je prihajala skupina žanjcev, ki so nosili na ramah vreče; šli so proti čolnu, da bi jih zapeljal v domačo vas.
Čoln, ki je mirno ždel na mrtvi vodi, v kateri so se zrcalili cinasti odsevi, je bil podoben veliki krsti. Prekomerna
') Palmar — krajevno ime (nastalo iz lat. palma manus = dlan, pa tudi spodnjli del vesla.) Op, prev.
2)	Valencia — glavno mesto istoimene španske pokrajine ob izlivu reke Guadalaviar, 4 km oddaljeno od Sredozemskega morja nasproti Balearsikim otokom. Ima približno 408 000 prebivalcev. Op. prav.
3)	Albufera — nastalo iž »Albuhera«, kar pomeni v španščini vodni bazen. Pisatelj ima pred očmi močvirnato
jezero blizu svojega rodnega mesta z imenom »Albufera de
Valencia«. Jezero ali bolje izsušeno močvirje meri 80 kvadratnih kilometrov. Bogato je z ribami in vodnimi pticami Op. prev.
teža potnikov in blaga ga je preveč potapljala, tako da je gladina vode dosegla skoraj krov. Jadro v obliki trikotnika je imelo nekaj zaplat iz temnejšega platna in z vrba jambora je visela zbledela cunja, ki je nekoč imela barve španske zastave in je staremu čolnu dajala uraden videz.
V čolnu je bil zrak prenapolnjen z ostrim vonjem po raznovrstnem smradu: lepljivih kožali, luskah rib, ki so živele v blatu, po umazanih nogah in zamaščenih oblekah, ki so zaradi stalnega drgnjenja dale sedežem v čolnu svetlečo patino.
Zanjci, ki so sestavljali pretežni del potnikov, so bili iz vasi Perello,1) ki Je bila na meji jezera, blizu morja; komaj so čakali, da bodo odšli. Čoln je bil natlačen z ljudmi in za nove ni bilo več prostora.
Vse, kar je prihajalo v čoln, je izzvalo mrmranje in grajo; ljudje so se kopičili ali iskali drugod večjo svobodo gibanja. Potniki, ki so vstopali v Palmaru, so z evangeljsko ponižnostjo sprejemali dež psovk od onih, ki so že imeli na brodu svoj prostorček.
Toda možiček je obrnil proti potnikom, ki so se vkrca-vali, tisti del glave, kjer je imel odrezan uhelj, kot ne bi hotel poslušati njihovih ugovorov. Z vnemo je grmadil kože in vreče, ki so bili na bregu in so mu jih ženske podajale.
— Potrpite . . . Dal Bog, da bi v nebesih našli toliko prostora kot tukaj! ... — je ponavljal.
Čoln se je potapljal vedno bolj, toda čolnar, ki je bil ustvarjen za mnogo drznejše podvige, se ni niti zmenil.
že se ni bilo mogoče več ganiti, a možiček je še vedno trobil v svoj rog med enoglasnimi kletvami . . .
Zaboga! . . . Ali se še ni lopov zadovoljil? . . . Kaj bodo morali prebiti tam cel dan na jesenskem soncu, ki je pošev sijalo?
Nenadoma so vsi prisotni obmolknili. Na robu kanala se je prikazal mož. Podpirali sta ga dve ženski. Bleda, tresoča se prikazen s steklenimi očmi in zavita v odejo.
Pod žgočim sonoem se je zdelo, da bo voda zdaj zdaj
■i) Perello — krajevno ime. Op. prev.
zavrela. Vsi so se potili in skušali so se izogniti dotiku z bližnjim; toda mož se je tresel in šklepetal z zobmi.
Ženski, ki sta ga podpirali, sta grobo zmerjali vse, ki se niso umikali in dajali prostor bolnemu. Bil je to žanjec, bi je šel k sorodnikom v Ruzafo, da bi ozdravel od preklete močvirske mrzlice, ki si jo je bil nakopal na rižnih poljih AlbM-fere.
Ali niso bili vendar ljudje, kaj? . . .
—	Za božjo voljo, gospodje . . . dajte prostor! — sta volili ženski.
In prikazen, ki jo je tresla mrzlica, je kot odmev ponavljala v valencijskeni narečju in z glasom, ki se je trgal med zono, ki ga je obhajala:
—	Za božjo voljo! ... Za božjo voljo! . . .
S potiskanjem si je odprl prehod med nečutečim in sebičnim ljudstvom. Potem, ko je prostor zmanjkal, se je spustil na ila, med noge potnikov, In se tako zleknil z obrazom na konopno obuvalo in blatne kmečke čevlje.
Toda prizor ni preveč vznemiril ljudi, zakaj čoln so uporabljali za prevoz vsega mogočega: od pošte do nosilnic, od živil do krst.
Bolnike iz Palmara so prevažali v Ruzalo5), da bi jim zdravili mrzlico, iu ko je umiral kak razdedinjenec, ki ni imel niti čolnička, so postavili krsto v čoln, pod sedež, kjer se je prevažala med brezbrižnostjo potnikov, ki so se smejali in klepetali ter z nogami bili po žalostnem zaboju.
Spet so začeli godrnjati. Kaj neki čaka, hudobec? Se nekaj je manjkalo ... In skoro vsi so se zasmejali ob pogledu na dvojico, ki je stopala iz Canamelove gostilne.
—	Stari Paco! — so zavpili, — Paco Canamel!
Bil je to kot sod debel možakar, ki se je slovesno, skoraj skakaje bližal in v otročji govorici tožil. Podpirala ga je Nel-letta, njegova žena, ženska z razkuštranimi plavimi lasmi, z dvema zelenima in živahnima punčicama, ki sta božali kot žamet.
5) Ruzafa — predmestje Valeneie. Op. prev,
Prod dnevi smo pokopali Marijo Bizjak — Maričko Čadeževo —, ki je umrla zaradi nesreče v 73. letu starosti. Pokojna je bila poznana kot babica, ki je svoj težak in odgovoren poldic izvrševala celili 36 let na področju 17 vasi in še izven Podnanoške doline, Za babico se je izšolala v Babiški šoli v Ljubljani leta 1912, Vešča in požrtvovalna v svojem poklicu je rešila življenje prenekaterim materam in otrokom. Z veseljem je nudila pomoč ranjenim partizanom celo v tveganih Okoliščinah med narodnoosvobodilno borbo. Naš osvobodilni pokret je podpirala moralno in materialno. V borbi za svobodo ji je padel sin Miroslav.
Njeno življenje je bilo ena sama bol in njena pot posdana le s trnjem, vendar ni nikoli obupala. Vztrajna in žilava je kljubovala vsem nadlogam, zlasi v ''asu obeh vojn in v času fašizma, ki tudi njej ni pruzanesel. Tedaj ji je bilo odvzeto službeno mesto, katero je prevzela druga, fašizmu naklonjena babica.
Če v življenju ni bilo na njeni poti rož, zelenja in sonca, je bilo tega obilo na njeni poslednji poti. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, ki so tako pokazali svoje sočustvovanje družini. Ob odprtem grobu je njej, v življenju pevki, zado-nela v slovo »Poljana toži«.
Topla zahvala vokalnemu kvinte-
tu m poštnemu kolektivu iz Postojne in vsem ostalim žalujočim.
Vaščan.
Tudi v Sežani nov grob
Preteklo soboto jc tajništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora prejelo iz Ljubljane žalostno vest, da je v tamkajšnji bolnišnici umrl uslužbcinec omenjene ustanove Viktor Špeli. Pokojni jc bil rojen v Kozarščah pri Starem trgu in je dopolnil komaj 32 let. Spehova družina je znana iz partizanskih časov. Narodni osvobodilni borbi je dala vseh pet otrok, 4
V kratkem bodo na ravnini v vznožju hriba Sermin pri Bertokih začeli z deli za ureditev letališča koprskega Aerokluba. Prostor bodočega letališča je zelo ugoden, ker je smer vzletišča proti morju, odkoder vedno piha veter. Predvidevajo, da bodo glavna dela na letališču končana do septembra, ko bodo v počastitev 10-obletnice osvoboditve priredili letalski miting. Republiški oblastni organi so za uresničitev tega načrta pokazali veliko razumevanje in so ga vsestransko podprli.
Stari ljudje pravijo, da je bilo nekoč na Koprskem zelo razvito «Vilogpijstvo. To potrjuierio Stare murve, ki jih še danes vidimo po vaseh, Letos bodo napravili poskuse z gojenjem sviloprejke tudi v kopr skem okraju. V ta namen je svilo-gojska postaja v Pristavi v Novi Gorici že poslala 20 unč semena sviloprejke. Seme so poslali v Ankaran in v Umag, kjer je dovolj murvinega drevja, katerega listi služijo kot hrana sviloprejkam.
Zavod za pospeševanje gospodarstva je k akciji za obnovo in razširitev oljčnih nasadov dodala še eno važno akcijo. Organiziral je več praktičnih tečajev za prevepljenje oljk v Šmarjah, Stranjami, Izoli in v Korlah. S tečaji bo Zav od nada-
sinove in edino hčer. Eden izmed bratov je padel v borbah pri Ba-binom polju leta 1944, drugi jc umrl na posledicah vojne leta 1947, zdaj pa je odšel za njima še Viktor. Staršev ni. imel več. Kot partizanski borec je prehodil s Šlandrovo, Bračičevo in C.radnikovo brigado ter z Zidanškovim bataljonom in tanko vsk i m odredom glavnega štaba vso Primorsko, Dolenjsko, Štajersko, velik del Koroške in Hrvatske. Za svoje hrabre vojne podvige je bil večkrat odlikovan. Po vojni je nastopil službo pri notranji upravi. Bil je član ZKS, SZDL, Združenja vojaških invalidov', ZB, Avto-moto kluba in lovske družine. Vrlega uslužbenca in tovariša bomo ohranili v svetlem spominu vsi, ki smo ga poznali.
Lovska družina Pivka je bila osnovana 1946 leta in je štela IS članov, danes šteje že 45 članov. Povojna leta so bila za družino zelo kritična. Člani so bili v veliki večini novinca, brez potrebnih lovskih izkušenj. Lovišče družine je bilo skoro prazno, ker so ga prejšnji gospodarji samo izkoriščali.
Prva naloga mlade lovske družine je bila skrbeti za povečanje sta-loža divjadi. Z vztrajnostjo so dosegli lepe uspehe in imajo danes v lovišču lepo število jelenov, srn in druge divjačine.
Ijeval po vseh tistih vaseh, kjer gojijo oljke. Namen teh tečajev je v prvi vrsti ta, da bi vsi kmetje precepih svoje oljke s cepiči žlahtne in bolj donosne oljke sorte »Belica«, ,ki daje debelejše siadove in večji odstotek olja,
Zadnja dva tedna je bilo med našo mladino zelo živo. Vsak večer vaja, in včasih ne samo ena. Zadnje dni prejšnjega tedna pa je vse hitelo, da pravočasno pripravi oder.
V soboto zvečer je proslavo za' desetletnjijčo osvoboditve zapela šolska mladina s pesmijo Naša vojska. Olrmi prosvetnega društva so odigrali enodejanko V. Zupana »Punt« in spevoigro po narodnih pesmih »Vasovanje«. Ta je posebno ugajala gledalcem. Šolska mladina je nastopila s prizorčki in baletom »Mak«. Posebno ljubki so bili otroci iz vrtca., ki so izvajali ritmično vajo »Peričice«. Proslavo so zaključile lrtladinke »Partizana« z baletom.
Tako smo se tudi Kortežani spominjali dnevov pred desetimi leti. Tovariši, ki so nastopali, zaslužijo pohvalo, Obljubili so, da jih bomo kmalu zopet gledali na odru.
—-ar—
Kot v vsakem lovišču, so tudi v pivškem lovišču roparice, ki neusmiljeno mesarijo plemenito divjačino, Bazen lisic, kun in drugih roparic, so v lovišču tudi volkovi. Da bi obdržala sedanje število divjačine, se je lovska družina vrgla z vso odločnostjo na volkove. V preteklih dveh letih je pobila 14 volkov, 120 lisic in kun in precejšnje število divjih mačk ter raznih kla-težev.
Lov na volkove ni lahka zadeva. Lotvec mora žrltvovaitji marsikatero noč v lovišču, če hoče imeti uspeh. Da bi bil lov na volkove čim uspešnejši, je lovska družina zgradila dve lovski koči in dve preži. Vrednost drage nove koče je 250.000 din. Material za gradnjo so dobili na prostovoljni način. Prispevali so ga nekateri lovci in podjetja. Lovci so sami zgradili kočo s prostovoljnim delom. Pobudo za graditev je dal tovariš Sila, ki se je tudi pri gradnji najbolj izkazal.
Člani lovske družine so mu za idejo in uspeh pri gradnji zelo hvaležni. Ob odprtju koče so mu podarili lovski nahrbtnik.
V okviru Prvega festivala primorskih študentov so v Sežani tc dni nastopale razne skupine s kulturnimi prireditvami. Dramska ekipa postojnskih študentov je uprizorila komedijo »Človek, ki jc videl sinrt«, ki jc zlasti v dragem in tretjem dejanju kar dobro uspela in je polna dvorana igralce nagradila z navdušenim aplavzom. Prav tako so se dobro postavili s pevskim nastopom. zlasti zbor iz Postojne, pa tudi oni iz Idrije. Zal da jc bil obisk pevskih koncertov razmeroma maloštevilen. Sežančani se rajši navdušujejo za odrske prireditve. Prav pa bi bilo. da bi take študentovske prireditve bolj organizirano obiskovali naši gimnazijci.
*
Igrišče Otroškega vrtca so »zasedli« odbojkarji. Vsak dan v popoldanskih urah je ta prostor poln »rdečih in plavih« srajc, ki si podajajo žogo čez visečo mrežo in vso kaže, da se bo ta lepi šport v Sežani krepko razvil in udomačil na kljub nogometašem, ki so jim noge v zadnjem času nekako odrevenele. Širok venec mladih in starih Se-žančanov obojega spola z zanimanjem spremlja odbojko in se uri v »navijanju«. Morda bi kazalo igrišče posuti z drobnim, čistim peskom, da bi igralci ne bili umaza-zani kakor rudarji,
a
Res, da je na Krasu za vprašanjem vode največji problem les, ki ga uporabljamo za kurjavo, vendar se nekam čudno sliši, da so pri sežanskem podjetju, ki se bavi s prodajo drv, ta drva poleti dražja kakor pozimi. Neka javna ustanova je te dni telefonično naročila pri tem podjetju pet kubičnih metrov bukovih drv. Podjetje je odgovorilo, da ima na razpolago prav lepa, suha in zdrava drva, med katerimi je kak polenček hrastevine in morda celo jelševje, zato pa da stanejo ta drva »samo« 2600 din kub. meter in pa za prevoz bodo zaračunali po 150
din od kubičnega metra. Podjetje je dobavilo naročniku namesto »malce mešanih, zdravih bukovih drv« kup tretjerazredne šare, med katero jc bila prava redkost bukovo polence, poltrhljcn les, največ akacijevine. Poleg lega jc bila še mera pomanjkljiva. Ali temu podjetju res ni nič do trgovskega ugleda in solidnega poslovanja. Tako blago smo plačevali v začetku pretekle zime največ 2000 din za en kubični meter, pa so morala biti zdrava drva in poštena mera. Seveda bo našlo podjetje kakršen koli užaljen izgovor, kajti vedno jc potrošnik tisti, ki godrnja in je »siten«, ker se upira vsiljevanju nemogočih cen in obupne kvalitete blaga. Omenjeno podjetje gotovo nima namena, da bi sodelovalo pri pobijanju cen in dviganju življenjskega standarda, četudi bi bila to po njegovi organizacijski strukturi prva dolžnost.
POMJAN
Pomjan jc znana vas v Slovenski Istri. 2e pod nekdanjo Avstrijo je bila sedež občine. Med narodnoosvobodilno borbo je bila močno partizansko oporišče in je dala veliko partizanov.
Pomjančani skrbno obdelujejo svojo zemljo, ki pa jim ne daje dovolj kruha za življenje. Pred leti so poskušali združiti svoja gospodarstva v delovno zadrugo, da bi tako laže obdelovali zemljo, toda ni šlo, Razšli so se in začeli znova po starem. Pravijo, da v »brežinah« živijo bolje tisti, ki imajo ono samo kravo, kot tisti, ld jih imajo več, pa morajo seno kupovati.
Splošni razvoj tudi Pomjančanov ni pustil ob strani. Ljudska oblast je pomagala, da so v vas dobili , elektriko, sami so zgradili vodnjak, material pa jc dala občina. Danes jih več ne mori skrb, kaj bo v poletnih ineseoih, ko bodo morali hoditi po vodo k izvirkom v dolino. Že premišljujejo, kako bi vodo speljali po hišah. Voda in luč, to je vsekakor lep napredek!
Prvega maja letos so odprli novo šolo. To je ne samo za Pomjan, temveč za celo občino Šmarje velik dogodek. Nova šola ima dve veliki učilnici in stanovanja za uči-teljstvo. Odkar pomnijo, ni v vasi nastalo nič novega. Le cerkveni zvonik je avsrrjska oblast nekaj popravila.
Za popravilo cest, ki povezujejo Pomjan s sosednjimi vasmi, je letos določenih 3 milijone dinarjev. Posebno težko čaka na popravilo cesta, ki pelje iz Pomjana do križišča na Rojcih. Pomjančani težijo za tem, da bi zgradili novo cesto iz Babi-čev, preko Rcjcev in Diličev, Čo bo prišlo do, uresničitve te njihovo želje, je še vprašanje. Cesta bi koristila tudi za razvijanje turizma, saj je Pomjan naravnost očarujoča razgledna točka, odkoder je lep razgled na Koper, morje in Trst.
G. B.
Slaven je bil ta Canamel! . . . Vedno je bolehal in se cmeril, njegova žena pa je postajala vedno lepša in vedno bolj zapeljiva. Z visokega pulta v svoji krčmi je vladal nad Palmarom in nad celo Albufero.
Gostilničarjeva bolezen je bila bolezen, ki je navadna pri starih ljudeh: preveč razpoložljivega denarja in preveč hrane. O tem si se prepričal, če si pogledal njegov trebuh, njegov veseljaški obraz in obe lici, ki sla nabrekli silili proti nosu, kot bi ga hoteli utopiti, ter dve očesci, ki sta se izgubljali v masti.
Vsi bi bili rade volje zamenjali svoje nezgode z nezgodo zalitega gostilničarja: — Ce bi si po potrebi moral služiti kruh na močvirnih rižnih poljih, z vodo na ledvicah, ne bi niti vedel, da je bolan . . .
Don Paco je stegnil nogo po čolnu, se še vedno držal Nellette in nekaj zamrmral proti tistim, ki so se norčevali iz njegovega zdravja. Njega bi vprašali, kako se počuti! . . . Zaboga! . . .
Gostilničar je sedel na stol, ki so mu ga potniki ponudili s slovesno uslužnostjo, kakor to stori kmečki človek bogatašu, medtem ko je Nelletta vračala vljudne pozdrave onim, ki so se ji poklonili zaradi njene bujne lepote.
Možu je pomagala odpreti ogromen sončnik, postavila zraven njega košaro živil za pot, ki ni mogla trajati dlje ko tri ure, in slednjič ukazala možičku z rogom, naj bo do njegovega Paca čimbolj obziren.
Stari je odhaja! v Ruzafo, kjer bi preživel kak teden v svoji hišici. Sel je tudi na pregled k dobrim zdravnikom, kajti on, revček, je bil prav zares bolan . . .
Nellelia se je nasmehnila, ko je izgovarjala te besede s posebnim poudarkom in božala svojega mastnega in debelega Paca, ki se je ob najmanjšem premiku čolna tresel kot žolča. Za zlobne poglede ljudi, polne norčevanja in posmeha, Iki so z ljubke in bohotne žene prehajali na tisti kup mesa in masti, ki je bil pod ogromnim sončnikom stisnjen y dve gube, se sploh ni zmenil.
Čoln je ob sunku vesla, uprtega ob breg, zdrsnil po kanalu, Nelletta pa je še dalje na vse strani priporočala
svojega sopihajočega in debelega moža. Na licih ji je neprestano igral zagoneten nasmeh.
Kokoši so sledile brodu in brskale med obrežnim grmičevjem. Cele družine rac so potrepavale s perutmi ob ladji-nem nosu, ki je motil prozornost vode. V njej so odsevale vegaste koče in črni čolni, ki so bili zasidrani zraven ribnikov. Le-ti so bili pokriti s slamnatimi strehami, ki so bile le za spoznanje višje od vodne gladine. Nad strehami so se dvigali leseni križi kot simboli božjega varstva nad jeguljami . . .
ze zunaj kanala se je čoln pomaknil med rižišča, ogromne površine blata, iz katerega so bodli bronasti klasi.
zanjci so se pogrezali v blato in se pomikali naprej z majhnim srpom v rokah; čolni pa, ki so bili črni in tenki kot gondole, so se polnili s snopi.
Iz te vodne flore, ki je bila kot nadaljevanje kanalov, so se od časa do časa dvigale na blatnih otočkih bele hišice, ki so jih krasili veliki dimniki. V teh stavbah so hranili stroje, s katerimi so po potrebi poplavljali ali osuševali zemljo.
Med visokimi bregovi se je vila mreža kanalov, koder so vozile jadrnice riž. Ker ie bil spodnji del teh čolnov neviden, se je zdelo, kot da ogromna trikotna jadra kot prikazni sama drsijo po zelenih njivah v tihem večeru.
Potniki so se pogovarjali o pridelkih in sočustvovali z nesrečo tistih, ki jim je soliter žalil polja.
Čoln se je pomikal po mirnih kanalih z rumenkasto vodo, v kateri je zlato odsevalo. Podvodnim rastlinam je gladina rezala šope. Jezero Je bilo mirno, da si lahko zaznal sleherni najmanjši šum in, ko so glasovi obmolknili, si razločno čutil dihanje bolnika, ki je ležal pod sedežem, in Canamelovo tožbe. Čolni so se izgubljali, slišal si le jasne udarce vesel, ki so padali na deske palube, ali škripanje jamborov ali krik čolnarjev, ki je opozarjal na svojo prisotnost za ovinkih v kanalih.
Čolnar je spustil veslo, skočil čez noge potnikov na drugi konec čolna, da bi razpel jadra, kajti izkoristiti je moraj večerni vetrič.
Zdaj so bili na jezeru, v tistem delu Albufere, kjer jo je zapirala makija0) gostih trstov in otočkov, ki otežkočajo plovbo.
Obzorje se je širilo.
Medtem ko je čoln drsel in se izogibal trstov, so potniki opazili v bližini krpo kopnine, ki je služila za nasip, na njej pa postavo sedečega moškega.
Oni iz Palmara so zavpili:
— Sangonera! . . . Pijanec Sangonereta je!
Pomahali so mu s klobuki in ga vprašali, kje neki je ukradel tisto jutro in če misli noč pretolči na tistem jeziku zemlje.
Sangonera pa ni odgovoril, temveč, ker ga je ropot motil, je vstal, smešno poskočil, se dvakrat udaril po zadnjici, kot bi se hotel ponorčevati iz njih, in ponovno resno sčdel.
Veter je vztrajno naraščal, jadro se je napelo, zato se je čoln nagnil, tako da je potnikom na palubi zmočilo obleke. Voda, ki jo je ladijski nos drzno rezal, je vedno močneje grgotala.
Zdaj so bili sredi Albufere, ki je bila sinja in gladka kot beneško zrcalo. Oblaki so blodili daleč nad vodami kot kosmi bele volne in na obrežju Deheze7) je bilo opaziti lovce s tropi psov. Proti kopnini so velike obrežne vasi valovile na površini vode.
Veter je pomnožil svoje sunke in videz pokrajine se je spremenil. Gladina se je še bolj nakodrala in voda se je pobarvala kot morje zeleno. Dna jerera ni bilo videti in na peščenem obrežju so valovi razlili kot jantar prozorno peno, podobno mavričnim milnim mehurčkom.
Čoln je nadaljeval svojo pot in vozil, v razdalji seveda, ob obali Dehese. Druga za drugo so se prikazovale sipine, na čigar hrbtih so se jasno odražale koče gozdnih čuvajev, ograjene z grmičastimi pasovi in skrivenčenimi bori, ki so dobivali sanjske videze zmrcvarjenih udov.
c) Makija ■—• vrsta grmičastega gozda, največ v Italiji in Španiji. Op. prev.
") Dehesa — zemljišče v bližini Albufere; pomeni toliko kol »pašnik«. Op. prev.
10 lei svobode i Ja
Pisma uredništvu
Društva Partizan koprskega okraja se skrbno pripravljajo za Pokrajinski zlet, ki bo 12. junija v Kopru. Kot domačim se namreč dobro zavedajo, da imajo razen dolžnosti gostitelja- tudi nalogo pokazati na zletu napredek telesne vzgoje na Koprskem, ki se je začela razvijati po osvoboditvi brez vsakih tradicij, v okviru društev pa šele pred tremi leti.
Danes se bomo pomenili nekoliko o matičnem društvu — koprskem Partizanu, ki so ga ustanovili leta 1952. V dveh in pol letih obstoja je uspelo požrtvovalnim organizatorjem in vaditeljskemu kadru močno razširiti vrste vseh oddelkov, hkrati pa ustvariti pogoje za kvantitete ,r kvaliteto. 'Letos so sicer inTeli nekaj zaostankov zaradi popravila telovadnice, vendar skušajo zamudo nadoknaditi zdaj z večjo prizadevnostjo. Predvsem pa »ameravajo izpolniti obveznost do Pokrajinskega zleta in nastopiti na
tej največji telovadni manifestaciji Primorske s 400 telovadci.
V okviru koprskega Partizana gojijo zraven telovadbe tudi razne športne panoge, predvsem odbojko, košarko in lahkoatletiko.
. Na zletu bosta nastopili v ljudskem mnogoboju moška in ženska vrsta. Najpopularnejša športna panoga je odbojka, čeprav bi bilo treba misliti tudi na druge panoge, ki imajo tu lepe gopoje razvoja, zlasti na plavanje.
Predvsem pa moramo omeniti veliko pomoč, ki jo daje matično društvo drugam drušvom v okraj,u, zlasti glede vaditeljev in sploh strokovnega izpopolnjevanja kadra ter pomoči v materialnih sredstvih. Ta pomoč se bo še povečala v teh dneh, ko zaključujemo priprave v zvezi s Pokrajinskim zletom. V prihodnje pa bo ena glavnih nalog društva, da razen vzgoji novega kadra posveti veliko pozornost vključevanju delavske in kmečke mladine, ker so zdaj pretežno zastopani le dijaki in dijakinje.
Lep kulturni uspeh v Braniku
V okviru .proslave desete obletnice osvoboditve je IKUD »Franc Zgonik« iz Branika uprizorilo Nu-šičevio kompdijb o>Gospk ministrica«. Predvsem je treba pripomniti, da tako kvalitetno in dovršeno predstavo malokdaj vidimo na podeželskih odrih. Dobro izbrani igralci, odlična mimika in dokaj lep jezik nas opozarjajo na temeljit študij. Režiser Bizjak Mirko je izoblikoval preproste kmečke ljudi v dobre igralce.
Razume se, da brez težav ni šlo. Vaditi so pričeli konec marca. Razen učiteljskega kadra in dveh dijakov so bili drugi igralci kmeiie in delavci na progi, ki se dan za dnem vozijo v Gorico na delo. Kljub temu se niso obotavljali prihajati zvečer k vajam, ki so trajale pozno v noč, Treba je bilo temeljito delati, kajti »Gospa ministrica« je eun najboljših in seveda najzahtevnejših Nušičeviili komedij. Premostitev vseh težav je zahtevala od režiserja dokaj truda in znanja. Omeniti je treba, da nastopajo tudi BtarCjši ljudje slkupaj z mladino in s tem dokazujejo razumevanje do kulturnega udejstvovanja, ki ga ni v marsikateri vasi. Sicer pa je v Braniku nekaj zares talentiranih igralcev, tako Robič Sonja (ministrica), Križman Danilo (Čedo), Zdovo Envin (ujec Vasa), Čebron Perina (Kata) in drugi.
Tako so se Braničani predstavah svojemu občinstvu v najboljši formi. Da bi bila komedija občinstvu docela jasna, je Zdovc Ervin pred predstavo razložil položaj 'jugoslovanske vlade pred drugo svetovno vojno ter nato predstavil igralce po vlogah. Igralci so nastopali docela brea treme in so se tako vživeli v
vloge, da si imel občutek, da stoje pred teboj pravi Srbi. Mogoče je kdo tu pa tam karikiral, a je vendar v bistvu pokazal vse svoje znanje. Bilo je nekaj zares dovršenih prizorov, ki ¡jih vidimo samo pri| poklicnih igralcih koprskega gledališča in drugih odrov. Tako na primer med oj.jce.rn Vasom in Cedom v 3. dejanju, družinski prizor iz 4. dejanja itd. Občinstvo 'je zapustilo dvorano navdušeno nad uspehom domačinov, Zaradi velikega zanimanja bodo komedijo ponovili. Gostovati pa nameravajo tudi v Štanjelu, Temnici in v drugih vaseh Krasa in Vipavske ter s tem dvigati zanimanje za kulturno udefstvova-nje na vasi.
Joško Hočevar.
V dvorani Doma sindikaLov v Ljubljani so minulo soboto odprli razstavo »10, let svobode na severnem Jadranu«. Razstavo je priredila pomorska srednja šola v Piranu s pomočjo in sodelovanjem koprskih podjetij — Splošna plovba Koper v Piranu, Ribič Piran, Ladjedelnica Piran, Riba Izola in drugih.
Razstava je že zato vzbudila pozornost, ker je prva te vrste, prirejena v naši ožji domvini. Razen tega pa nam daje zelo zanimiv in nazoren prikaz našega pomorskega udejstvovanja in doseženega napredka na tem področju v 10. letih po osvoboditvi. Okusno sestavljeni pregledi in grafikoni, bogato ilustrirani s fotografijami, seznanijo obiskovalca s pionirskim delom naših prvih pomorščakov ter prizadevanji in napori, da gospodarsko izkoristimo možnosti, ki nam jih daje naša obala. Kaže naše splošne napore za zgraditev in dvig nove jugoslovanske trgovinske mornarice.
S tega gospodarskega vidika so vsekakor najzanimivejši podatki o rasti naših pomorskih podjetij — Splošna plovba, Ribič, Riba itd. Iz teh podatkov pa obenem lahko tudi vsak laik razbere gospodarsko utemeljenost ustanovitev in nadaljnje krepitve pomorstva kot izredno pomembne gospodarske panoge, ki presega okvir koprskega okraja.
Obenem nam razstavljena dela gojencev pomorske srednje šole prikazujejo delo te ustanove in njeno vlogo pri vzgoji naših pomorskih kadrov. Modeli jadrnic, ladijskega parnega stroja, maketa sodobno urejenega pristanišča in drugi izdelki naših bodočih pomrslcih častnikov in strokovnjakov, na drugi strani pa fotografije iz življenja in dela gojencev šole, so stvarno del našega Jadrana, ki ga je uspelo prirediteljem razstave na zanimiv in privlačen način prikazati številnemu občinstvu.
Tako je razstava obenem slika našega hotenja, pa tudi naših doslej doseženih uspehov pri tem, da zaži-vimo ob našem morju, od katerega so nas 9toletja odrivali.
Pred desetletji so po veliki — cesarski cesti — škripali težki parizar-ji. Furmani so pokali z biči, žvižgali in vriskali. Življenja je bilo nič koliko...
Puste in prazne stojijo danes, nekoč daleč naokoli poznane furmanske gostilne, Prav tako so prazni veliki hlevi, kjer je .nekoč stala cela vrsta konj. Stari ljudje še vedno Ta-di pripovedujejo, kako veselo in živo je bilo takrat. Hvalijo stare čase in grajajo sedanje in še ljudi po vrhu. Da pa danes na splošno živimo boljše kot takrat, tega ni mogče zanikati. Ljudje pri nas so inieli nekoč obdelane trikrat več zemlje kot danes, vendar so bili velikokrat lačni. Danes pa imajo obdelano manj zemlje, pridelajo pa več, ker zemljo bolje obdelujejo. Še se spominjam, ka-
Fr. Peirara: Soneti in kancone
(Nadaljevanje s o. strani) prikaže v prevodu celesa (podčrtal Stanko Skerlj) Petranko«. Tako si lahko razlagamo, da so v knjigo prišli nekateri prevodi, ki bi najstrožjega merila ne prenesli in bi jih prevajalec brez gornjega namena morda ne vključil v zbirko.
(Na to pionirsko delo Gradniko-vo delo pozabljajo tisti, ki tu pa tam zapišejo trdo besedo na račun njegovih prevodov. Problem večje ali manjše trdote v prevodih pesnika Gradnika ne moremo obravnavati tako ločeno, marveč strogo v zvezi z njegovim originalnim pesniškim ustvarjanjem. Niti malo v nečast niso ah ne bodo Gradniku prevodi (n. pr. Zlobcev Leopardi), ki jih bo mlajši rod doprinesel v zakladnico slovenske prevodne poezije.)
Pa še nekaj. Gradnikov prevod Petrarke ni nastal »v enem dušku«, To je delo dolgih let, desetletij celo. Zato niso prevodi tako enotni ne po moči nc po barvi prevajalčeve umetniške besede. Ta stran prevodov je po svoje zanimiva, saj je niso zabrisali niti po-praksi, ki jih je vnesel v prevode starejšega datuma.
Obširna uvodna beseda univ. prof. Stanka Skerlja pa priča o zelo na tankem in podrobnem po-
znavanju pesnika in dobe. Je več kot samo uvod, je prava študija, tki nam razgrinja to najsvetlejše poglavje italijanske lirike. Kljub temu, da je razmerje Pc-trarka— Prešeren nekoliko podrobneje omenil in nakazal, v katero smer naj bi se vršilo to zanimivo raziskovanje, ter opozoril, da je za to že skrajni čas, bi si vendar želeli nekoliko več, saj so tako redke prilike za taka razmotrivanja. Se posebno bi bilo to prišlo prav študirajoči mladini, kateri je —• ne med zadnjimi — izbor namenjen.
Med drobne pomanjkljivosti knjige bi štel to, da niso soneti označeni z rimskimi števili originalnega štetja, kakor je to navada pri •izdajanju »Canzoniera«; da niso prvi verzi v kazalu v abecednem redu; da ni izbor razdeljen v dva dela: »In vita di madonna Laura« ter »ln morte di madonna Laura«, Zdi se mi, da bi to poslednje bilo potrebno, kakor bi bilo zelo koristno prvo in drugo.
Oprema Milana Arneža je zelo okusno in lepo delo. Prav je, da je dal vsebinsko tako pomembni knjigi tako zunanjo obleko.
Naj bi Petrarka Primorske založbe bil prvi močnejši kulturni most, ki smo ga vrgli do sosednjega naroda. Marijan Brecel.j
ko smo včasih sejali samo staro kranjsko pšenico, katera nam je dajala še kar dober pridelek. Danes pa se-jemo nove vrste pšenice, ki nam dajejo dvakrat večji pridelek. Rmetie se zelo zanimajo za vsako novo sorto in mnogi preizkušajo, kaj bi se bolje obneslo.
Lani je bilo za naše vinogradnike precej žalostno. Vino je čakalo v 'kleteh, 'kupcev pa ni bilo od nikoder, cena je padla. Temu so bili največ krivi pridelovalci sami, ker so ob trgatvi pretiravali s cenami mošta. Kupci so se prestrašili, visokih cen in so se obrnili drugam. Letos pa so začeli z nižjo ceno in se je potem kupčija lepo razmalinila. Največ vina so pokupila velika podjetja kot »Vino Gorica«, »Slovenija-vino«, »Vinea« in razna druga. Kmetje so že tatkoj po trgatvi oddali več kot polovica vina. Cene so se potem od meseca do meseca polagoma dvigale. Kupčija z vinom je bila vsekakor ugodna. Nekateri vinogradniki pravijo, da bi dobro naredili, če bi bili s prodajo vina do jeseni počakali. Tako pojmovanje je pogrešilo, saj so s tem, da so ob trgatvi oddali polovico vina, omogočili drugi polovici višje cene. Ako bi vsi naenkrat vrgli v prodajo vse vino, bi cena padla. Pregovor pravi: »Zdrava duša v zdravem telesu«. Tako je tudi tukaj dobro blago, zdrava kupčija.
Ze smo dobili prve češnje, katerim bo kmalu sledilo zgodnje sadje. Tudi tu bo potrebna zdrava kupčija. Kmetje radi dosežejo čim višje cene, Upravičeno pa je njih godrnjanje in pritožbe, če slišijo, da se blago, katero so oddali po zmerni ceni, v Ljubljani ali v Kranju prodaja še enkrat dražje in tudi več. Cene bi morale biti take, da bi bili proizvajalci zadovoljni, potrošniki pa bi dobili blago po zmogljivosti, njihovih plač. Prejšnja leta se je dogajalo, da so gospodinje v mestih hodile blago na trgu samo od daleč ogledovat, ker so bile ceno previsoke, Sadja ni nikoli toliko, da bi ga ne mogli kormunirati. Geslo vseh naj bi bilo: Vsakemu delovnemu človeku in še posebno našim otrokom nuditi sadje po cenah, ki mu bodo dosegljive.
S. V. D.
Tovariš uredniki
Pišem Vam iz Škocijana, koprskega predmestjza, ki- se mu vsekakor obeta nagel industrijski razvoj. Ze sedaj jc na tem področju število podjetij, ki zaposlujejo naše delavce. Ko pa bo zgrajena tovarna motornih koles, bo prav gotovo Škoci-jan eden najbolj živahnih predelov Kopra. Razen tega pa se na tem predelu križajo ceste na vse smeri in tu imajo tudi prebivalci bližnje okolice, ki prihajajo v Koper po raznih ojtravkih, nekako postajo. Spričo tega je treba na vsak način pričakovati vetdno večji gostinski promet, kar pa sedanje gostišče »Iskra", kakor kaže, nikakor ne misli na to. Med tem ko bi to gostišče v prvi vrsti s solidno postrežbo z vsem, kar si gost zaželi, lahko vzorno poslovalo in si tako ustvarilo potrebna sredstva za- preureditev krasnega vrta z dvema igriščema za balincanje Ud., se zdaj težko, morda komaj vzdržuje. Zakaj toreji si osebje lega obrata ne prizadeva za boljše poslovanje. Čemu še vedno v tem gostišču ne nudijo gostu toplih jedil, ki bi- jih lahko? To so vjirašanja, ki jih postavlja malone sleherni gost, ki se v tej gostilni ustavi,
Stvar pa je taka. Bivše gostinsko podjetje »Zarja«, ki. je med drugim upravljalo tudi to gostilno, je v ta objekt investiralo precejšnjo vsoto. Toda dela, ki so bila opravljena za preureditev kuhinje, so bila tako ne-načrtna, da je sanitarna inšpekcija prepovedala kuhanje. Sedanji poslovodja pa se za stvar ne zavzema, čeprav bi se dalo z majhnimi sredstvi urediti to gostišče u vzorno restavracijo. Do kdaj se bodo torej gostje pritoževali?
Čas teče in nič ne reče, kakor pravi pregovor. Delavcev pa je v Skoeijanu vedno več, ki morajo vsak dan pešačiti v mesto, če se hočejo okrepčati s toplo juho ali čimerkoli že. Čas je, da bi. se nekdo spomnil tudi na to. če se že poslovodja za to ne zmeni, potem naj Ljudski odbor mestne občine poskrbi za razvoj turizma in gostinstva pri nas, da bodo tudi v Skoeijanu — razjvijajočem se industrijskem centru Kopra imeli udobno gostišče.	—dal—
Avtobusni promet v turistični sezoni
Ker se je začela turistična sezona, želimo avtopodjetjem, ki vzdržujejo redne zveze med tukajšnjimi kraji, in potovalnim, ki prodajajo vozne listke, povedati nekaj besed z željo, da jih dobrohotno upoštevajo.
Naš čas zahteva brezpogojno točnost, kar pa naša avtopodjetja vse premalo upoštevajo. Imajo lepa in sodobna vozila, po večini opremljena z radijskimi sprejemniki, ki redno napovedujejo točen čas. Tudi sprevodnikova ura bi bila lahko naravnana po tej napovedi in s tem provočasen 'odhod avtobusa). Prki-ksa pa je največkrat taka: po voznem redu je! na pr. odhod avtobusa ob 6.55. — toda radio napove že 7. uro, potem se navadno šele pojavita šofer in sprevodnik, — in po-kažeta- na uro v avtobusu, češ naša ni niti še sedem! Če drugod po svetu vzdržujejo promet točno po voznem redu, zakaj ne bi tudi pri nas zmogli kaj takega!
Pripeti se tudi tole: potnik kupi v Kopru vozno karto na pr. do Izole. Gre v avtobus, med vožnjo pa sprevodnik zahteva ponovno plačilo voznine, ker je sedel v Slavnikov
avtobus in ne v avtobus podjetja Primorje, za katerega je imel vozno karto, Smola je tudi v tem, da imata oba odhod ob 7.15. Sicer se domačin, ki večkrat- potuje, tudi. temu privadi, zalo pred vstopom pogleda na lisetk in na napis na avtobusu, toda v sezoni bodo prihajali potniki, ki ne bodo seznanjeni s temi podrobnostmi našega prometa. In koliko bo takrat nesporazumov in slabe volje.
Dolžnost Organizatorjev prometa je, da skušajo preprečiti take nevšečnosti, morda z vidnimi- napisnimi tablami ali s pregledom vozovnic pri vstopu v avtobus ali kakorkoli.
Tudi prodaja vozovnic na koprski avtobusni postaji je o času največjega prometa precej pomanjkljiva. Takrat bi vsekakor kazalo uvesti posebno blagajno za rezervacijo in ugodnostne vozovnice, katerih izdajanje vzame mnogo več časa, kar povzroča zamujanje pri potnikih na krajših relacijah in s tem upravičeno negodovanje.
Morda se zdijo te stvari malen-koslie, vendar so dovolj velike, da bodo povzročile precej kritike na račun prizadetih avtopodjet-ij, če te stvari ne bodo urejene. Potnik
Spet nova žrtev alkohola
Kakor smo že neštetokrat slišali in čitali, da je prekomerno uživanje alkohola škodljivo človeku i» človeškemu zdravlju, nam ta dejstva ponovno potrjuje dogodek 45 letnega NOVAK Ivana iz Knežaka, ki je šel v ponedeljek popoldne 16. 5. 1955 iz Knežaka v Koritnice zdrav. V Koritnicah pa je začel pa njegovi navadi popivati. Proti večeru je bil že tako vinjen, da ga noge niso hotele držati, zato se je zavlekel na bližnji vrt, kjer je obležal v nezavesti.
Ko so ostali gostje opazili, da mu je slabo, so ga prenesli v bližnjo lopo ter se trudili in mu pomagali, da bi ga spravili k zavesti in življenju. Toda vs'e zaman. Proti jutru je NOVAK Ivan izdihnil.
Ta dogodek naj bo ponovno opozorilo vsem vinskih bratcem, ki ne vedo kdaj jim je dovolj alkoholnih pijač.
G. F.
OBJAVE
KAVARNA »SINDIKALNI DOM«, PIRAN je prenehala s poslovanjem dne 10. januarja 1955 in stopila v likvidacijo dne 17. maja 1955.
Pozivamo vse dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti, in vse upnike, da prijavijo svoje terjatve v roku 38 dni.
KAVARNA »SINDIKALNI DOM« Piran — v likvidaciji
OBJAVA
Tajništvo Okrajne zveze prosvetnih društev Gorica sporoča vsem prijavljencem, da prireja
"Večer pesmi, recitacij in glasbe«
dne 4. junija letos.
Tajništvo OZPD Corica

Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov:
Icao ta priimek ................................
F/lV231iČO _...._______
FcSta
Ivorcčnteo boaa pU&aS, ko prejmen vs2o. pciožatoel
Don _____________________________
(Lastnoročni podpis)
[Prvo športno tekmovanje radijskih ustanov FLRJ
J ,
KOLESARSTVO
V	soboto in nedeljo je bilo v ¡Ljubljani prvo športno tekmovanje radijskih ustanov Jugoslavije na čast desetletnici osvoboditve. Tekmovanja so se udeležile športne ekipe radijskih postaj Beograd, Zagreb, Ljubljana in Koper, ki so se pomerile v odbojki, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Najbolj homogeno moštvo je imela ljubljanska radijska postaja, ki je o-svojila tri prva in eno drugo mesto. Največje presenečenje pa so pripravili tekmovalci koprskega radia, ki so se plasirali na drugo mesto v skupnem plasmanu pred Zagrebom in Beogradom.
V	odbojki je bila glavna borba za prvo mesto med Koprom in Ljubljano, medtem ko sta bili drugi dve ekipi precej slabši. Koprčani so v postavi Abram, Klasinc Tugo, Omladič, Skarja, Tome in Vesel prepričljivo premagali svojega najnevarnejšega nasprotnika z 2:0 (15:13, 15:3) in osvojili prvo mesto. Drugo mesto je zasedla Ljubljana, tretje Beograd in četrto Zagreb,
Tudi v namiznem tenisu sta bili najboljši ekipi Ljubljana in Koper V odločilnem srečanju je Ljub-iljana premagala Koper s 5:4 in osvojila prvo mesto. Tretje mesto je zasedel Zagreb, četrto pa Beograd. Najboljši individualni uspeh
je imel Vesel (Koper), ki je premagal vse svoje nasprotnike,
V	streljanju je bila Ljubljana brez konkurence, saj jc osvojila pet prvih mest, na šesto mesto pa Se je plasiral Koprčan Polak. Končni vrstni red je naslednji: 1. Ljubljana 617 krogov, 2. Koper 505 (krogov, 3. Zagreb 487 krogov in 4. Beograd 483 krogov
V	šahu sta bili najboljši ekipi Ljubljane in Beograda, dočim so Koprčani izgubili vsa srečanja z visokimi rezultati. Končni vrstni red je naslednji: 1. Ljubljana 12 in pol točk, 2. Beograd 12 točk, 3. Zagreb 8 in pol točk in 4. Koper 3 točke. V koprskem moštvu je zadovoljil samo Omladič. ki je na prvi deski dosegel 2 in pol točke (83%).
Končni vrstni red tekmovanja je naslednji: 1. Ljubljana 18 točk. 2, Koper 12 točk. ■ tretje in četrto mesto pa si delita Zagreb in Beograd s 7 točkami. Prehodni pokal zmagovalca ■ je osvojila Ljubljana, stalne pokale za posamezne discipline pa Ljubljana za streljanje, namizni tenis in za šah ter Koper za odbojko.
Športna tekmovanja radijskih u-stanov bodo odslej vsako leto. Prihodnje leto bodo v maju v Zagrebu.
NOGOMET
¡raí sp3*eiBieb w saliocltrai sl@wenski lica!
Odločilno srečanje v zahodni slovenski ligi -med Novo Gorico in ljubljanskim Krimom v Novi Gorici se je zaključilo z neodločenim rezultatom 2:2. Tako delita obe ekipi še naprej .prvo in drugo mesto z istim številom . točk — vprašanje prvaka pa bo verjetno vse do zadnjega kola ostalo odprto. Krimu in Novi Gorici more prekrižati račune samo še Grafičar. Medtem ko nimajo druga moštva nobenih praktičnih izgledov za pivo mesto.
Za tekmo med Krimom in Novo Gorico je bilo po vsem goriškem okraju ogromno zanimanje in je prav škoda, da je hud naliv preprečil pričakovani obisk. V**prvem polčasu so prevladovali na igrišču domačini, ki so v pivih 20 minutah dosegli vodstvo 2:0, pozneje pa so popustili. Izenačenje gostov gre predvsem na račun dveh grobih napak obrambnih igralcev Nove Gorice.
Lep uspeh so zabeležili v nedeljo igralci Postojne, ki so v Ljubljani nepričakovano premagali Slovan z 2:1, dočim v drugih srečanjih ni bilo presenečenj. Koprski derby med Auroro in Piranom se je končal z visoko zmago Aurore {5:2), Grafičar je premagal Izolo s- 5:1, Triglav pa Branika z 2:1.
Do prihodnje nedelje je tabela zahodne slovenske lige nalsednja:
Krim	IS	10	2	1	53:13	22
Nova Gorica	13	10	2	1	50:14	22
Grafičar	13	9	1	3	53:17	19
Aurora	13	6	2	5	17:23	14
Slovan	14	6	0	8	22:32	12
Postojna	14	4	4	6	12:19	12
Izola	13	4	2	7	19:26	10
Triglav	14	4	1	9	13:40	9
Piran	13	3	1	9	19:31	7
Branik	14	3	1	10	15:40	7
• V mladinskem nogometnem prvenstvu koprskega centra sta se v ¡Kopru razšla Stil in Piran z neodločenim rezultatom 0:0, v Izoli pa je Izola premagala Auroro z 2:1,
V nedeljo bo v koprskem okraju ocenjevalna vožnja motoristov
Komisija za moto-šport okrajnega odbora ljudske tehnike v Kopru bo priredila v nedeljo ocenjevalno vožnjo motornih vozil na področju okraja. Začetek vožnje bo v nedeljo, 22. maja ob 14. uri v Kopru. Sodelovali bodo vozači vseh društev okraja z motorji vseh kategorij, s prikolicama in s športnimi avtomobili. Posebnost letošnje ocenjevalne vožnje bo tudi sbeljanje z zračno puško med vožnjo.
Sprejmemo v uk več vajencev za radiotehnike, električarje, mehanike in brivce Ponudbe pošljite pismeno ali osebno na
SPLOŠNO OBKTNO PODJETJE
PIRA M, Garšlbaldijevcsi

JADRñNñ
JP JgJg
§aoaio3*j¡<ava 2 (S - PoštevS predaš 2
Kolesarska zveza Slovenije je organizirala v nedeljo tradicionalno kolesarsko dirko v Podutiku pri Ljubljani v počastitev kolesarjev, ki so padli med drugo svetovno vojno. Dirke se je udeležila tudi mladinska ekipa koprskega Proleterja, od članov pa le Bonin, ker sta Dellasanta in Brajnik zaradi bolezni ostala doma.
Koprski mladinci so osvojili prvo mesto v ekipnem in individualnem plasmanu. Zmagal je Rajko Piciga, V.iisintin je zasedel tretje mesto, Brajnko pa šesto.
Med člani .je zmagal Flajs (Odred), Bonin pa se je plasiral na deveto mesto.
V nedeljo popoldne je bila v koprskem zalivu badicionalna istrska regata, ki so se je udeležili številni veslaški klubi iz istrskih obalnih •mest in iz raznih krajev Slovenije. Prireditev je precej motilo slabo vreme, kar ije seveda vplivalo na rezultate. Vsa piva mesta so zasedli tekmovalci iz Kopra, Izole, Pulja in Reke, eno drugo mesto pa so osvojili člani »Savice« iz Ljubljane.
\jr
Sah ¥ Kopni
Na turnirju za šahovsko prvenstvo Kopra so doglej odigrali 9 kol. Največ izgledov za osvojitev prvega mesta ima Zorman, ki ije do zdaj nabral 6 in pol točke, dve partiji pa ima prekinjeni. Na drugem mestu je Oblak s 6 točkami.
Na turnirju čebtokategornikov pa si je zagotovil prvo mesto Klanjšček, ki ima dva kola pred koncem 9 točk. Na drugem mestu je Krs tačic s 7 in pol točkami.
NEDELJA, 22, 5.: 8.15 Veselo majsko jutro ob slovenskih narodnih motivih; 8.40 Za naše kmetovalce; 9,00 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje šolskih aktivov — gimnazija Bovec; 13,45 Glasba po željah; 15.00 Deseta obletnica osvoboditve — tekmovanje prosvetnih društev — PD Tolmin; 16.00 Tisoč in en takt. . . nedeljski pro-menadm koncert: 22.10 plesna glasba.
PONEDELJAK, 23. 5.: 13.45 Lahka glasba; 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Domači zvoki; 20.00 20' nemške zabavne glasbe: 20.40 Narodne pesmi Slavonije — Vojvodine — in Srema; 21,10 Modest Mu-sorgski: Boris Godunov, simfonij-ska sinteza; 21.30 Radijska univerza; 21.40 Slovenski narodni motivi v klavirski literaturi; 22.00 Plesna glasba.
TOREK, 24, 5.: 11.00 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje šolskih aktivov — »Gozdarska šola« Idrija',; 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno življenje na Primorskem; 20.00 Kontrasti v ritmu; 20.30 P. Mascagni: »Cavalle-ria rusticana« — opera — R, Le-oncavalle »I pagliacci« — ooera; 22.30 Plešite z nami.
SREDA, 25. 5.: 13.45 Zabavna glasba in objave: 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Domači zvoki; 20.00 Koncert mešanega zbora CDJLA iz Beograda: 20.40 Srbske narodne pesmi s partizansko tematiko; 21.00 Kulturni pregled; 21.10 20' z orkestrom Mantovani; 21.30 Iz dobrih knjig; 22.00 Plesna glasba.
ČETRTEK, 26. 5- 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo; 14.45 domači zvoki; 20.40 Glasba; 21.15 Grupa Dalmatincev; 21.30 Naš program prihodnjega tedna; 12.40 Koncert moškega zbora primorskih študentov iz Ljubljane; 22.00 Plesna glasba.
PETEK, 27. 5.: 11.00 Koncert jugoslovanske glasbe; 13,45 Glasba po željah; 14.45 Domači zvoki; 20.00 Koncert operne glasbe; 20.40 Narodne pesmi; 21.10 Nočni komorni koncert: dela Beethovna in I-Iayd-na; 21.30 Morja široka cesta, 21.40 Nastop dekliškega zbora X. gimnazije v Ljubljani; 22.00 Plesna glasba.
SOBOTA, 28. 5.: 13.45 Zabavna glasba in objave; .14.00 Ali veš, kaj je to?; 14.40 Tržaška kulturna kronika; 14.45 Domači zvoki; 20.00 20' znanih lahkih moltivov; 20.40 Narodne pesmi: 21.00 Iz Wagnej-je-vih oper; 21.30 Radijska igra; 22.30 Plesna glasba.
razpisuje NATEČAJ Pomorske srednje šole za šolsko leto-1955/56.
Pomorska srednja šola je popolna srednja strokovna šola, ki pripravlja srednji pomorski strokovni kader Šola traja 4 leta,
Po končani šoli imajo absolventi možnost, da dobijo službo na ladjah trgovske mornarice kot oficirji krova m stroja, pri pomorskih podjetjih, v podjetju :htk in skladišč, pri zunanje trgovinskih podjetjih, špediter-skih podjetjih, v pomorski agenciji ter sploh pri podjetjih pomorske in sorodne dejavnosti.
Razen tega se po določenih predpisih lahko vpišejo v Višjo pomorsko solo, ah pa nadaljujejo študij na nekaterih fakultetah (n. pr. matematika, astronomija, tehnika).
Pogoji za sprejem v šolo so naslednji:
1.	da so dijaki telesno in duševno zdravi m sposobni za pomorsko službo, kar- ho ugotovil šolski zdravnik s specialnim pregledom pred sprejemnim izpitom;
2.	da so uspešno dovršili nižjo gimnazijo:
3.	da opravijo z uspehom sprejemni izpit iz slovenščine in matemati-'ke_ v obsegu gradiva za dovršeno-nižjo gimnazijo;
4.	da niso starejši od 17 let.
Zdravniški pregled in sprejemni
izpit bo 15., 16. in 17. junija v Pomorski srednji šoli v Piranu ob S. uri. .
Prošnje za sprejem, kolkovane s 30 din, pošljite na ravnateljstvo Pomorske srednje šole v Piranu, najkasneje do 13. .junija 1955.
K sprejemnemu izpitu morajo . kandidati prinesti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in potrdilo staršev, da se smejo vpisati.
Sola ima svoj internat, v katerem lahko stanujejo in se hranijo vsi dijaki proti predpisani i-zdrževahimL
RAVNATELJSTVO
POMORSKE SREDNJE SOLE V PIRANU
Dragi bralci. Zadnjič mi je uspelo popeljali vas malo po naših najlepših turističnih krajih in vam obrazložiti trenutno turistič,no vzdušje in razpoloženje ob Slovenski obali. Zal pa se moram potožiti, da so me v tej lepi pomladi zapustili skoraj vsi ustni in pismeni dojhsniki, nepismenih pa tako nisem nikoli veliko upošteval. Zdi se mi, da so vsi preveč zavzeti s splomladan-skim delom, z radostjo nad prelepo prirodo in z veseljem nad dežjem, ki nam je poškropil žejno zemljo, ki nam bo dala obilo plodov, če ne bo prišlo v teku leta do presenečenj, kakor pravijo politiki in gospodarstveniki.
V svoji zapuščenosti sem hotel napraviti »internu« vsaj s penzio-nerji, ki so imeli svoj parlament v bivši Loggi v Kopru, pa sem moral na žalost ugotoviti, da so se tudi oni odselili, kakor spomladanske lastovice. Prepričan sem bil, da mi ne bodo odrekli pomoči, ker so oni ob naši obali najbolje poučeni kolobarji, toda zaman sem jih iskal. Nekdo mi je zašepetal na uho, da So se razkropili po raznih barih in »oštarijah« ter da imajo leteče seje. na katerih si povedo samo kratke najnovejše novice iz vsega sveta, nimajo pa časa več za dolge diskusije, dokler ne dobijo svojega sedeža.
Turli prijatelja Mikina nisem mogel iztakniti nikjer, ker je član desetih odborov, vsaj tako mi je zatrdila njegova žena. Kasneje sem pa zvedel, da se Mikin le tako pred ženo izgovarja, da jo lahko popiha s' hiše in si lajša preostali dnevni
čas s »kvartini« po koprski okolici.
Spotikajoč se po Kopru sem okoliš opazoval z odprtimi očmi, kakor se spodobi pažljivemu dopisniku. Ugotovil sem n. pr., da bodo tudi letos koprsko obmorsko kopališče začeli urejevati, ko bo sonce močno pripekalo in ko bo na kopališču kar mrgolelo golih hrbtov. Kaj hočemo, stara navada je železna srajca, pravi staro-slovanski pregovor. Ob tej priložnosti moram pohvaliti mestno občinsko upravo, ki tako vzorno skrbi za trajno higi-jenslco razstavo v javnem stranišču pri avtobusni postaji. Ni mi znano, če so poročijo o tej razstavi poslali tudi stalni konferenci jugoslovanskih mest, ki je pravkar zasedala v Sarajevu. Na vsak način je ta razstava prvovrstna turistična atrakcija, Nasprotno se pa ta uprava zelo zavzema za ureditev javnih nasadov, le škoda, da jim je odmerjeno tako malo prostora.
Turistična žilica mi tudi ta leden ni dala miru, pa sem spet obiskal Portorož. Z veseljem sem lahko ugotovil, da obnovitvena dela na hotelih kar lepo napredujejo in po zatrjevanju najodgovornejših bodo do glavne sezone tudi končana. Zagotovili so mi tudi, da v naprej ne bodo več delali takih napak, da bi zidali v času, ko bi moral Portorož že na veliko požirati turiste, ampak bodo prenavljali, obnavljali, prezidavah, dozidavah in pleskali v zimskem času, ko je sezona mrtva. Rekli so mi, da je to tudi velika zasluga mojega prizadevanja in mojih pozitivnih kritik. Drjbil sera sto-ods,tot.no obljubo, da
se bo tudi »ribja restavracija« zbolj-šala, zlasti ko bo dobila v soseščini močne konkurente. Stimulans ji bodo dali sami gostje, ki jo bodo zapuščali, če se ne bo izboljšala, kakor Zapuščajo podgane potapljajoča se ladjo.
V Kopru sem tudi ugotovil, da se je na veliko razbohotila gradbena dejavnost. V Šemedeli vsevprek podirajo vinograde in vrtove, na katerih bo letos zraslo precej »če-tvorekov« in »petorčkov«. Pravijo, da bo v jeseni in prihodnjo pomlad dobilo streho nad dvesto družin, ki so s svojim stalnim moledovanjem pri stanovanjskem uradu in raznih komisijah že skoraj obupali nad svojo bodočnostjo. Obenem mi se pa vsiljuje misel, da bo lesena ograja okrog impozatne-ga bloka pri »Triglavu« dobila svojo trajno domovinsko pravico, ker se dela v prezemlju bloka ne premaknejo nikamor, tako, da stanovalci tega bloka živijo nad neprestanim prepihom, oziroma nad prvorazrednim jjrepihom, ker so stanovanja v bloku uvrstili v prvi plačilni razred.
Kakor vidite, sem bil ta teden v svojih kritikah zelo skromen, to pa po krivdi splošnih razmer popuščanja napetosti na vseh štirih vetrovih. Upam, cla se bodo prihodnji teden zglasili poklicni kritiki, ki v vsakem jajcu najdejo dlako in mi poslali material v obravnavo, Prosim pa, da ostanejo objektivni, razsodni in po možnosti tudi kolikor-toiliko uvidevni. Za drugo bo že Vane poskrbel.
Nasvidenje Vane