268
Kukovica vremenski prerok.
Kdor na kmetih živi, ima priliko viditi, koliko je kmetu za vreme mar in da bi ga že naprej vedil: Komaj vstane, pogleda na vreme, in prevdari po njem svoje opravila. In to ni čuda; zakaj vreme je podloga njegove poljske sreče in sploh njegove domačije. Zato vse zadene njegovo serčno žilo, kar vreme kaže ali prerokuje, naj bo mesec, ptiči ali dnevi, kteri po njegovih mislih vreme razodevajo.
Taki dnevi so:
1)  dvanajst dni pred božičem, kteri mu s svojim vremenam kažejo vreme dvanajst mescov prihodnjega leta. Al vreme teh dni se, kakor skušnje uče, le malo ujemajo z vremeni mescov prihodnjega leta, in večidel že pervi trije mesci kmeta zadosti prepričajo, da se tudi na ostalih devet ni kaj zanesti;
2)  sveti večer. „Kakoršen veter vleče sveti večer — pravijo — tak gospodari celo leto." Vem, da je sveti večer vlekel sever, in je potem res gospodaril po večjem; vendar nima ta prerokba stanovitne cene, ker je drugekrat skušnja vse drugač kazala;
3)  kakoršno vreme je svetegaPetra stol(22. svečana), tako je potlej štirideset dni. Vlani se je to poterdilo,  letaš pa je bilo vsake sorte vreme;
4)  če veliki petek dežuje, tisto leto nima dež teka. Vlani in predvlanskim je bilo res tako, in še eno leto, morebiti 1849, če je tudi deževalo, pa je bilo prec suho; vendar si ne upam reči, da je vselej taka.
Tudi 5) malokdaj se poterdi sveti Medard, da bi potem štirideset dni tako bilo kakor 8. dan rožnika; vem pa, da je bilo leta 1811 tako lepo, kakor svetega Medarda dan;   letaš pa ne.
So pak še druge znamnja lepega ali gerdega vremena, na ktere kmetje pazijo in si dobro ali slabo vreme obetajo; pa vendar včasih kaka pomota vmes pride. Tako je kazal zgornji kamen vrat iz žagrada v cerkev na I. če je bil moker, dež, če pa suh, pa lepo; leta 1833 mesca malega in velikega serpana in kimovca je bilo vse drugač: njegov pot je takrat kazal lepo. Se le v jeseni so novice to zastavico razvozlale. Silo veliko ledenih gora namreč je prignal sever v atlansko morje, ki so se tajale in mokroto je sever celo k nam prignal.
Vsak umen človek ve, da ptiči nekaj časa vreme naprej vedo; moder Stvarnik jim je to v natoro vtisnil, da si kaj poskerbe. Ce petelin zvečer po večerji poje, ali če se vrane po zraku z velikim vpitjem derve, če ptički k hišam pritiskajo, pride dež, nevihta. Od kukovice pa pravijo, „da bo letina slaba, če pride na golo, — dobra pa, če pride na zeleno ali na zelenje." Skušnja to zlo po-terjuje, mi ni ne vraža ne prazna vera, ker večidel je kukovica na golem pela kake 7 do 10 dni pred zelenjem, je bila slaba letina; če pa so bile bukve zelene, ko smo jo zaslišali, dobra letina. To je bilo le enkrat poslednjih deset let, kar jez vem.
Kukovica je eden tistih ptičev, ki pozimi pri nas ne ostanejo, ampak gredo v bolj gorke kraje, in se spomladi zopet k nam vernejo. Taki ptiči dobro vedo za čas, kdaj jim je odriniti. Ko pa tam, kjer bivajo, mnoge sape in nenavadni vetrovi vlečejo, tudi kukovico zmotijo, da pred pride, kakor je nje čas, to je, ona pride na golo drevje, in ta nje zmota nam kaže, da bodo nestanovitne sape in neuavadni vetrovi vlekli, in zmedeno vreme rodili, ktero tudi rastline v njih rasti moti, zaderžuje ter slabo letino napravi. Ti so moji dozdevki o kukovici kakor vremenski prerokinji. Kdor kaj boljega ve, naj pove; radi bomo slišali.                                                                          L. D.