Glas zaveznikov TRST, ponedeljek 29. julija 1946 UREDNIŠTVO i Via S. Pelilco U Telefon st 93354 In 3444S Leto II - St. 341 Ihnform&cLjski d n e d n i k A. k S. Cena 4 lire UGLASI: Gena za milimeter vlalne (širina ena kolona); trgovski U 27. mrtvaški I* 86 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni In pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vStet. Plačljivo v napiej. Oglase sprejema Izključno: S.PX, Socleti per la PubbliclU la Halla, Trst, ui Silvio Pelilco it. i. teL 94044 Cena posamezne Številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Danes popoldne otuoriteu mirovne Konference Attlee namesto Bevina Jutri bodo oblavlieni načrti mirovnih pogodb DE GAOLLE ZA MIROVNO SODELOVANJE Z ANGLIJO Bar-le-Duc, 29. julija General Charles de Ganile jr v Ser a j govoril v Bar-le-Duc ter se močno zavzel za anglo-francoski sporazum v okviru skupne mednarodne mirovne politike. Izjavil je, da bi svetovnemu miru grozila nevarnost, da bi ga žrtvo-vali spopadu med dvema prevladujočima svetovnima silama: Združenimi državami ter Sovjetsko zvezo, če ne bi Veliki Britaniji in Franciji uspelo da se dogovorita o skupni mednarodni politiki. Govor, ki ga je včeraj imel De Gaulle v Bar-le-Duc, majhnem< mestu severovzhodne Francije, je drugi, odkar je januarja odstopil kot ministrski predsednik. V govoru se je De Gaulle izrekel tudi, da bi Nemčija v bodoče imela 9 federalnih držav, na vzhodu meje na Odri, na zahodu na Renu, «Porurska orožarna» pa bi morala priti pod mednarodno ned gorstvo. LABURISTIČNA MISIJA V ZSSR IN NA POLJSKO London, 29. julija Mlaija narodnega izvršnega odbora britanske laburistične stranke je nedeljo odpotovala z letalom iz Londona na obiske Sovjetske zvez« in Poljske. Član misije je tudi Harold Laski, bivši predsednik Izvršnega odbora laburistične stranke. 18% POVIŠEK MEZD London, 29. julija Pariška radijska postaja javlja, da so v petek zvečer v I' ranciji dosegli sporazum splošnem 18% mezdnem povišku. PO POLOMU NOV DENAR London, 29. Julija V sredo bo prišel v obtok nov madžarski denar, kar predstavlja prvi korak madžarske vlade, da zatre Inflacijo, ki je dosegla silen obseg. En florint (nova valuta) bodo zamenjali za 400 milijard Pengov. Ukrepi, ki jih je medtem Izvršila vlada, so povzročili začasno krizo. V soboto kmetje niso hoteli v Budimpešti prodajati pridelkov. Budimpešta je tako ostala brez zelenjave, sadja in kruha. Pengo je doživel nov polom. Pol kilograma krompirja stane trenotno 20 milijonov pengoov; pred tremi dnevi je stal 9 milijonov. Osemčlansko britansko parlamen. tarno odposlanstvo, ki je nedavno obiskalo Madžarsko, je izjavilo, da Inflacije ne bo mogoče ustaviti brez zunanje pomoči. Treba bo znižati vojno odškodnino, ki Jo zahteva Sovjetska zveza. Prav tako bi bilo treba Madžarski vrniti zlato in druge vrednosti, ki so jih pokradli nacisti In ki so zdaj v zavezniških rokah. Na Madžarskem so uvedli tudi racionlranje kruha ter moke. Osnovni krušni obrok bo znašal 200 gramov. PARIZ, 29. julija — V Parizu so v teku zadnje pripraveza mirovno konferenco 21 držav, ki se bo pričela danes popoldne. Predvidevajo, da bo do danes prispelo v Pariz okoli 2.000 oseb, med katerimi bodo diplomati, prevajalci, tajniško osebje in strokovnjaki. Voditelje vsakega odposlanstva bo varovalo motociklistično spremstvo, agenti v civilu in policisti v uniformah pa bodo pregledovovali ceste, po katerih se bodo delegati vozili v Luksemburško palačo. Naloga prvega zasedanja mirovne konference bo določitev postopka. V konferenčnih krogih splošno menijo, da bodo vsaj v splošnih obrisih sprejeli način postopka, ki so ga nasvetovali ob priliki zadnjega zasedanja predstavnikov štirih velesil. Predvidena je ustanovitev splošnega odbora, katerega naloga bo vzporejanje dela podkomisij. Predvideno glasovanje bi bila navadna večina za vprašanja postopka in dvotretjinska večina za bistvena vprašanja. Predvidevajo, da bo otvoritveno zasedanje, ki se bo pričelo ob 17. uri, poteklo takole: 1 otvoritveni govor ministra Bidaulta; 2. izvolitev začasnega predsednika, ki bo predsedoval konferenci, dokler ne bodo sprejeli novega postopka; 3. izvolitev komisije za izdelavo postopka in komisije za poverilnice. Obe komisiji sc bosta sestali v torek dopoldne, plenarno zasedanje konference pa v bo torek popoldne. Govorili bodo voditelji odposlanstev. V soboto in v nedeljo so se v Luksemburški palači sčstali namestniki zunanjih ministrov, ki so razpravljali o predpripravah za današnjo konferenco. V nedeljo so razpravljali o objavi določil načrtov mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Madžarsko, Bolgarijo in Finsko. «BBC» je namreč v soboto sporočila, da so Velika Britanija, Sovjetska zveza in Francija pristale na Byrnesov predlog o objavi gornjih določil. Pred nekaj dnevi so v Ameriki objavili nekatere dele načrtov mirovnih pogodb. Ameriški zunanji minister Byrnes je zaradi tega predlagal, ,naj bi objavili vsa besedila. Na sobotnem zasedanju komisije za sestavo mirovnih načrtov niso pogledu objave dosegli nlkakega sporazuma. Britanski zastopnik je predložil, naj bi objavili samo t ste dele pogodb, v pogledu katerih bi dosegli sporazum. Sovjetski zastopnik se je delni objavi uprl ln izjavil, da ne bodo smeli ničesar objaviti, če se ne odločijo, da objavijo celotno vsebino. Ameriški in francoski odposlanec sta izjavila, da se je mogoče zediniti tako na britanski kot na sovjetski predlog, britanski odposlanec pa je odklonil, da bi se pogajal o kakršni koli kompromisni rešitvi. V nedeljo pa je po dveurnem zasedanju namestnikov zunanjih ministrov, prišlo do sporazuma. Javili so, da bodo načrte danes zjutraj sporočili vsem ostalim 17 državam ter jih nato v torek zjutraj objavili v časopisju. Načrte bodo Istočasno objavili v Londonu, Washlngtonu, Parizu Iti v Moskvi. V soboto so uradno sporočili, da biltanski zunanji minister Bevin zaradi slabega zdravja ne bo prisostvoval mirovni konferenci. Ministrski predsednik Attlee se je odločil, da ^psebno nadomesti Bevina kot voditelj odposlanstva. Uradno poročilo pravi: »Zunanji minister je lahko zbolel; zdravniki so mu odredili najmanj teden dnj počitka. Ker Bevin ne more potovati v Pariz, je britanski ministrski predsednik sklenil, da se bo on udeležil konference kot voditelj britanskega odposlanstva. Ostali člani odposlanstva so prvi lord admiralitete A. W. Alexander, finančni ln zakladni tajnik Glenvil Hall in pod, tajnik zunanjega ministrstva Heo tor McNeil». Poročilo dodaja, da bo za časa Attleejevcga bivanja v Parizu prevzel funkcijo ministrskega predsednika lord predsednik cveta Herbert Morrison. Bevinove bolezni se niso ugotovili, mnenja pa so, da je vzrok bolezni prenaporno delo. Bevin se je zadnjič pokazal v javnostj v četrtek, ko se je v spodnji zbornici udeležil razprave o vprašanju Južne Tirolske. Včeraj so javili, da se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo. Glasnik zunanjega ministrstva je izjavil, da je Bevin ponoči dobro spal. Nadalje je izjavil, da potrebuje počitka, vondar pa njegovo zdravje ne povzroča skrbi. Britanski ministrski predsednik Attlee se je včeraj zvečer takoj po prihodu v Pariz sestal z ameriškim zunanjim ministrom Byrncsom. Vsebina razgovora ni znana. Sestala sta se na Attleejev poziv. Na tiskovni konferenci pred sestankom Je Bymes Izjavil, da bosta gotovo razpravljala o palestinskem minister ZSR vprašanju. Poleg tega je Bymes izrazil upanje, da bodo mirovne pogodbe z Italijo, Finsko, Madžarsko, Bolgarijo in. Romunijo podpisali takoj po pariški konferenci. Dejal je, da bodo Združene države podprle sklepe zunanjih ministrov v pogledu petih mirovnih pogodb, da pa si ameriška vlada pridržuje pravico, da preuči vsak novi ali dodatni predlog. Združene dižave si tudi pridržujejo pravico, da spremene stališče v pogledu vprašanj, o katerih štirje zunanji ministri niso dosegli sporazuma. Sovjetska vlada je v petek Imenovala naslednje odposlanstvo za mirovno konferenco: na prvem mestu je zunanji minister Molotov, njegov namestnik je Andrej Višinski; dalje so v odposlanstvu se londonski veleposlanik Fjodor Gusev, pnriškl veleposlanik Aleksander Bogomolov, Washlngtonskl veleposlanik Nikolaj Novikov, zunanji minister ZSR Litve Rotomsks, zu-nenjl minister ZSR Latvije Vale- skaln, zunanji Estonske Kruas. V soboto je prispel na poti v Pariz v Marseille kitajski ministrski predsednik dr. Vang felh Cleh, ki bo na mirovni konferenci zastopal Kitajsko. Istega dne dopoldne ata prispeli v Pariz jugoslovanska delegacija, ki jo vodi ministrski podpredsednik Kardelj in v kateri je ISO oseb, med njimi 30 žena, ter madžarska delegacija, v kateri je 20 oseb- Brazilska delegacija, ki Jo vodi zunanji minister Neves de l ontoura, Je prispela že v petek zvečer. Včeraj zvečer sta s posebnim vlakom prispela tudi avstralski zunanji minister dr. Herbert Evatt ln kanadBkl ministrski predsednik Mackenzle King. Grški mi-nstrskl predsednik Konstantin Tsaldarla je''včeraj z letalom zapustil Atene. Avstralski zunanji minister Evatt, ki Je prispel preko New Yorka v Southampton, je izjavil, da bo glavni smoter avstralske delegacije v Parizu ta, da prispeva k miru, ki bo odgovarjal važni vlogi, kt so jo igrali avstralski vojaki na kopnem, morju in v zraku na skoraj vseh bojiJLh sveta. Evatt je omenil, da jo Avstralija vezana na Veliko Britanijo in da se kot ena izmed britanskih držav ne more odtegniti Fvropl kljub temu. da je v nekem p.-.gledu njen glavni interes na Pacifiku. Kanadski ministrski predsednik je Izjavil, da Kanado zelo zanima vprašanje ustaljenosti v Evropi. Izjavil je, da morajo naredi vsega sveta sodelovati, da pre prečijo Izbruh novega svetovnega požara. Podčrtal je tudi, da morajo mirovni pogoji temeljiti na pravici. Voditelji vseh grških političnih strank so v parlamentu Izjavili, da grški narod enodušno podpira grško odposlanstvo na konferenci in da so grške zahteve po severnem Epi-ru, po meji z Bolgarijo ln po vojn! edekodn'nl nespremenljive. Otvoritvi mirovne konference bo prisostvoval tudi glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie. Tiranska radijska postaja javlja vest albanske telegrafske agencije, da je albanska vlada poslala zavezniškim vladam noto, s katero obnavlja nedavno prošnjo, da ji dovolijo udeležbo na mirovni konferenci. Nota pravi, da je Albanija med vojno Izgubila 50.000 ljudi ter da je bilo uničenih 69 poslopij. Italijani so odpeljali vae albanske ladje. Izgubljen je bil tudi ves državni zlati zaklad. V Tariz sta Istočasno s sovjetsko delegacijo prispeli tudi delegacija ukrajinske republike, ki jo vodi zur.anjl minister Manuilskl, ter delegacija Bele Rusije, ki jo vodi zunanji minister Klseljev. Marlal Tito ob priliki obislca v beograjski bolnišnici, kjer kažejo člani skupine britanskih plastičnih zdravnikov, ki delujejo v okviru ustanove UNRRA, jugoslovanskim zdravnikom zadnje britanske metode plastične kirurgije. Britanski zdravniki bodo ostali v Jugoslaviji pol leta ter bodo pomagali Številnim Jugoslovanom, ki so jih prizadele vojne poškodbe. Skupina, ki jo vodi dr. James Cuthbert, je izvedla doslej že okoli 100 operacij. Maršal Tito je bil zelo navdušen ter je izjavil, da doslej Se ni poznal tega važnega dela. Od leve na desno: Jelica, medicinka, ki tolmač\ za maršala Tita, maršal Tito,, dr James Cuthbert, Tito si ogleduje bolnika, ki mu je strel odnesel skoraj vso čeljust. Odnem mantlala jugoslovanskemu poslancu „Izdajalec in fašist“ dr. Dragoljub Jovanovič BEOGRAD, 29. julija — Beograjska radijska postaja poroča, da je ljudski poslanec za mesto in okrožje Pirot dr. Dra-goljub Jovanovič s svojim zadržanjem v narodni skupščini ob priliki razpravljanja o novih zakonih in zunanji politiki jugoslovanske vlade povzročil nezadovoljstvo med prebivalstvom Pirota in vsega okrožja. Na shodih, ki jih je priredilo prebivalstvo in ki se jih je udeležilo veliko število državljanov, so zahtevali, naj se dr. Dragoljubu Jovanoviču odvzame mandat. Odbor Ljudske fronte za okrožje »Prepričan sem, da smo na poli, ki bo privedla do miru" Delitev Palestine Arabci in Židje ne odobravajo LONDON, 29. julija — Načrt, ki so ga izdelali ob priliki unglo-ameriških razgovorov o Palestini v Londonu in ga zdaj Predložili predsedniku Trumanu, predvideva razdelitev Palestine v tri dele: v arabski, židovski in »rezervirani* del. Vsaka pokrajina bi imela svojo zakonodajo, ustanovili bi pa tudi osrednjo vlado, ki bi jo nadziral visoki komisar. Ameriški zunanii minister Byr- nos Je v petek na tiskovni konferenci p0tr(ju, da so ameriški odposlanci na konferenci v Londonu predložili načrt o delitvi Palestine. Dejal je, da bo o tem načrtu razpravljal s predsednikom Trumanom in da predstavlja ta načrt sč-glasno mnenje britanskih in amc-tL*xih strokovnjakov, da pa ne gre skupni predlog; Byrnes bo danes z ameriškimi delegati razpravni v Parizu. Ko ga je neki dopisnik vprašal, če ta razgovor pomeni, ^a ameriška vlada ni odločena o delitvi Palestine, je Byrnep_ to potrdil in izjavil, da bi imele ‘Zdru-■sene države le pravico, da poižjejc opazovalce, če bi ji povabili na bo- °oo konferenco o Palestini; 13°ki arabski odbor v Palestini je o Predlagani konferenci za resi ev Palestinskega vprašanja v Londonu odklonil, da bi še skupaj z Židi udeležil te konference. Tajnik odbora je lzjavll( da odbor udi ni prejel nlkakega uradnega vabila. Poleg tega je l2javil, da od-, bor v vsakem pogledu odklanja načrt za rešitev palestinskega vpra-i’anja z razdelitvijo dežele. Dejal Vda je rešitev nesprejemljiva ,ta- 110 s finančnega, kot tudi z uprav-dfiga in socialnega stališča. Britanska vlada je predložila Združenim državam, da bi nakazale palestinskim Arabcem 200 milijonov dolarjev, da bi jim s tem pomagali doseči kulturno enakost z Židi. Pravijo, da je ta predlog del načrta, ki ga je v petek Byrnes prejel od anglo-anuriAkcga metinega odbora, ki se je sestal v Londonu. Menijo, da bo Britanija v načelu Odobrila priselitev 100.000 Zidov v Palestino, vendar pa s pridržkom da je vselitev odvisna od nekaterih drugih ukrepov, med katere bi spadala tudi «razdelitev države*. Predsednik Truman se o tej vselitvi zaradi terorističnih dejanj v Palestini ni hotel izjasniti. V Jeruzalemu se nadaljuje živčna vojna, ki jo vodijo ž dovski teroristi. Po telefonu dajejo napačne alarme lu ha ta način vznemirjajo predvsem osebje v javnih uradih. Živci vsega prebivalstvo so zelo napeti. Policija je znova aretirala 50 oseb, ki so bile v začetku leta Izpuščene iz taborišča Latrun ter jih poslala v omenjeno taborišče. V petek je policija poleg tega v raznih delih dižave aretirala 376 Zidov, ki ao osumljeni terorizma. Zunanji minister Byrnes je ob priliki mirovne konference v Parizu sestavil poslanico Američanom, ki jo je v soboto zvečer po radiu prečital senator Tom Connahj. V poslanici pravi Byrnes: «V ponedeljek se bo 21 narodov, ki so se udeležili bojev proti osi v Evropi, sestalo v Parizu, da bodo' preučili mirovne pogodbe z Italijo, Finsko, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo. Osnutke teh pogodb so izdelale štiri glavne zavezniške države. Pariška konferenca bo natančno pregledala predlagane pogodbe, ko bo slišala stališča bivših sovražnih držav, bo dala Svetu zunanjih ministrov svoja priporočila. «Svet je obvezan, da upošteva ta priporočila in ne sme samovoljno odbiti niti črke, ko bodo po dokončani konferenci sestavljali dokončna besedila pogodb. aVemo, da so ljudje, ki mislijo, da bi bilo mnogo bolje, če štiri glavne zavezniške države na konferenco ne bi prišle s solidno pripravljenimi besedili. «Toda mirovnih pogodb, ki določajo meje in odločajo o kolonijah in ozemljih, ni mogoče uresničiti, če ne dobijo pristanka glavnih zavezniških driaav. «Ce ni vzajemnega s-porazuma med glavnimi zavezniki pred mirovno konferenco, je treba ta sporazum doseči na konferenci. «Pred 27 teti so se velike in male države zbrale v Versaillesu brez predhodnega sporazuma med velesilami. Toda sedanja glavna vprašanja je bilo treba predložiti v sporazum in odločitev Svetu štirih velesil; konec koncev dvomim, da bi majhne države imele v pieteklo-sti toliko možnosti izraziti svoje poglede o stvarnih predlogih za mir, kakor jo bedo imele na bodoči pariški konferenci. «Na žalost ni mogoč idealni sistem za določitev postopka v svetu, v katerem narodne države ljubosumno čuvajo svojo suverenost. mTo je moje sedmo potovanje v Evropo, odkar sem pred enim letom. postal zunanji minister. Namen vsakega mojega potovanja je bil, da pospešim vrnitev miru. sem se vrnil s težkim srcem. Toda po mesecih trajnih naprorov sem prepričan, da se bomo znašli na pofi, ki nas bo privedla k miru. Nihče sl bolj ne želi, da bi hitro prehodili to pot, kakor jaz. «Važno je, da pričnemo umikati zasedbene čete povsod, kjer to svetovna varnost dopmšča. «Važno je, da odpravimo eksplozije sporov o mejah ih ozemljih. Važno je, da določimo vojno odškodnino, da jo bodo mogli premagani sovražniki pričeti plačevati in videti kbnec poti. «Važno je, da pospešimo napore za dobavo večje količine živil, hiš in obleke. «3čle ko bo to končano, sc bodo pričeli narodi zavedati, kako dra-gocem je v resnici mir, in kazati splošno odločenost, da ne bodo izvršili atomskega samomora. «Zdi se mi, da je upanje za preprečitev nove in strašne vojne v veliki meri odvisno od hitrosti, s katero moremo odpraviti nevarne vzroke trenj, ki smo jih ptodedo-vali od zadnje vojne, «Odkar na primer postaja trenje med Jugoslovani in Italijani za Trst vedno močnejše in ostrejše in izpodkopmje edinost med velesilami, je težko za vse, da bi se spomnili temeljne resnice, da morajo ostati združene, ali pa bodo v nasprotnem primeru druga za drugo uničene. eSamo v mirnejših dneh, ko ljudi ne bo zaslepljala jeza in trpljenje, bodo lahko videli, kar more videti vsak otrok, da je namreč njihov interes na miru eden in nedeljiv. cTo kale, kako potrebna je hitra vzpostavitev mirovnih razmer; to Izključuje ovire, ki zavlačujejo postopek. Mir je stvar kompromisa. Kar smo dosegli doslej, Je posledica kompromisa. Ce bomo prišli samo do srede poti, bo brez koristi trdili, da nadaljnji kompromisi niso potrebni. Toda kompromisi, ki smo jih dosegli in kompromisi, za katere upam, da jih bomo dosegli, hočejo odpraviti sebične razlike v mnenjih in odrekajo prednosti nam in drugim, «Vedno, kadar zavezniške države zahteva iskanje miru izgladitev nasprotujočih si stališč zmagovitih za izgradnjo miru». «Ne smemo se odreči sodelovanju samo zato, ker ne moremo sestaviti miru točno v tisti obliki, ki jo želimo. eTokrat moramo nadaljevati z ustvarjanjem miru, in poleg tega napraviti se, da bo mir mogoče izvesti. Tokrat hočemo sodelovati z drugimi narodi v okviru Združenih narodov za izgradnjo ln razvoj miru. «Odločeni smo doseči, da bo mirovna pogodba pomenila začetek, ne pa konec naših prizadevanj za iz gradnjo mlru». Minister Byrnes je v soboto z letalom odp>otoval v Pariz. Na letališču se je zbralo okoli 3.000 ljudi. Navzoč je bil tudi predsednik Truman. Bilo je več govorov. Predsednik Truman je izjavil, da Amerika v celoti podpira Bgrnesovo delo, ki je usmerjeno k ustvaritvi miru, ki sloni na Atlantski listini in na listini Združenih narodov. Bgrnes je v svojem govoru primerjal tedanji položaj s položajem po prvi svetovni vojni, ko svet ni mogel računati s sodelovanjem Amerike, ki je bila razcepljena dve politični skupini. Byrnes je izjavil: e Amerika pa se nikoli več ne bo vrnila k pmlitikt izolacio-nlzman. Nadalje je izjavil, da upa v uspeh mirovne konference, da prt to ne pomeni pričetka miru, ker se mora mir roditi v srcih ljudi. «Z več kot z enega potovanja odločno zmagajb v veliki vojni, FRASER V MOSKVI London, 29. julija Bivši poveljnik britanske mornarice na Pacifiku admiral Fraser, ki je odpotoval v Sovjetsko zvezo na proslavo dneva mornarice, je prispel v Moskvo. Od prihodu so ga sprejeli sovjetski kontreadmiral Aleussls, funkcionarji sovjetskega vojnega min'strstva in predstavniki britanskega veleposlaništva. Moskovska radijska postaja je objavila, da Je admiral Fraser obiskal glavnega poveljnika sovjetskih pomorskih sil in podpoveljnika sovjetske vojske. Pirot je poslal predsedstvu narodne skupščine FLRJ spomenico, v kateri zahteva Jovanovičev odstop. V njej izražajo nezadovoljstvo in srd- meščanov Pirota zaradi sovražnih napadov dr. Dragoljuba Jovanoviča in omenjajo, da je to njegovo zadržanje v skupščini le nadaljevanje njegovega dela med okupacijo. Zloraba zaupanja, ki Jo je prikrivala že v Ljudski fronti je — kot pravi spomenica — podobna napadu na svoje ljudstvo in izdajstvo domovine.* Ob koncu zahtevajo v spomenici, da se onemogoči izdajalsko delovanje Jovanoviča, posebno pa naj se mu zabranl, da bi govoril v imenu ljudstva mesta Pirot. MeJčani zahtevajo, naj se dr. Dragoljub Jovanoviču odvzame poslanski mandat ter naj se jim omogoči, da bodo izvolili novega poslanca, ki bo pravično branil koristi ljudstva in I ga zastopal v skupščini. »Tanjug* poroča, da je ns so-! botnem zasedanju narodne skup- j ščine Srbije neka skupina ljudskih poslancev predložila, naj dr. Dragoljubu Jovanoviču odvzamejo mandat. Izvršni odbor narodne skupščine je predloge sprejel ter storil potrebne korake pri narodni skupščini Srbije. Ko so številni poslanci z govori krepko obsodili Jovanovičevo delo proti glavnim pridobitvam narodne osvobodilne borbe, je skupJČina predloge sprejela. Dr. Dragoljuba Jovanoviča niso izvolili v skupščino z neposrednim ljudskim glasovanjem, temveč ga je Imenovala narodna skupščina sama. V soboto je bilo drugo izredno zasedanje ljudske skupščine republike Srbije. Skupčč in a je soglasne izglasovala zakon o volitvah ljudskih poslancev v ustavodajno skupščino republike Srbije. Skupščina je soglasno izglasovala zakon o volitvah ljudskih poslancev v ustavodajno skupščino srbske republike. V teku zasedanja Je srbska ljudska skupččina sprejela predlog, o odvzemu mandata poslancu dr. Dragoljubu Jovanov'ču ki so Ea predložili nekateri poslanci. Poslanec Cotič, ki je bil 15 /let član narodne kme<'Ke stranke, je podal jasen opis Jovanovičevega položaja med okur?oljc, položaja, ki ga je označil kot »izdajalskega do lastne stranke ter do lastnega naroda*., Cotič je označil Jovanoviča za novega zastopnika fašizma. Ko Je Jovanovič poizkušal protestirati. je Cotič med burnim odobravanjem večin4 izjavil: »Kdor poizkusa izpodkopavati -.spehe, ki so jih dosegla ljudstva v osvobodil- ni borbi je izdajalec in fašist.* Govornik je označil Dragoljuba Jovanoviča za »izdajalca kmetske stvar:*. Poslanec Dirkanin, ki je član narodne kmečke stranke preko 20 let, je dejal, da ae je Dragoljub Jovanovič »pokazal skrajnega reakcionarja in Izdajalca*. Približno 10 poslancev je glasovalo proti predlogu, da bi odvzeli Jovanoviču mandat, ali pa ae je vzdržalo glasovanja. Na predsednikov poziv je Jovanovič nato zapu-st 1 dvorano. Ker so Jovanoviča izvolili v skupščino kot zastopnika narodne kmetske stranke, je zbornica povabila izvršni odbor te stranke, naj imenuje drugega kandidata, ki bo nadomestil Jovanoviča v skupščini. TITOVA POTOVANJA OBISK GORENJSKE Beograd, 29. Julija Maršal Tito, ki se mudi na potovanju po Jugoslaviji, je v soboto obiskal Spilit. Na svečanosti, ki jo je priredilo poveljstvo jugoslovanske mornarice, je govoril jugoslovanskim mornarjem. Tito, ki v času odsotnosti nadomešča zunanjega ministra, ki je odpotoval v Pariz, je obiskal tudi ladjedelnice, nato po. je sprejel zastopmike množičnih organizacij Splita in Dalmacije. Podelili so mu tudi častno meščanstvo. Udeležil se je tudi svečane prte obletnice ljudske vstaje v Korenici (Lika). Slovesnosti je prisostvoval tudi glavni ravnatelj ustanove UNRRA Fiorello La Guardia s sodelavci, Množica je navdušeno vzklikala slavnemu gostu, gtneralir simu Stalinu, Sovjetski zvezi in sovjetski ter jugoslovanski vojski. Fiorello La Guardia in Tito sta se dan prej sestala v Zadru. Agencija tTanjugv poroča, da je maršal Tito v soboto zvečer pntoval skozi Ljubljano v smeri preti Gorenjski. JESENI KONEC RACIONIRANJA V ZSSR London, 29. julija Moskovska radijska postaja je javila, da bo jeseni v vsej Sovjetski zvezi končano racionlranje kruha, moke in žitaric. Radio je dodal, da so v zadnjih dveh mesecih v Sovjetski zvezi odprli 4300 pekarn. Pred sodbo v Niirnbergu Britanski tožilec zahteva smrt za vse NUERNBERG, 29. julija — »BBC* poroča, da je britanski višji tožilec na razpravi proti glavnim nemškim vojnim zločincem sir Hartley Shavvcross v zaključnem govoru, ki ga je imel v soboto, zahteval za vše obtožence smrtno kazen. pravo so preložili na današnji dan, ko bo kot zadnji govori francoski javni tožilec. Britanski tožilec je govoril o nemški brutalnosti proti partizanom v raznih delih Evrope. V ukazu, ki ga je izdal Keitel, Je odredil, da so nemške čete dolžne, da uporabijo vsa sredstva, da ohranijo red, ln sicer tudi proti ženam ln otrokom. Neposredno so bili v to zapleteni Goering, Ribbentrop, Keitel, Jodl ln Kaltenbrun-ner. Vsi so enako krivi za režim terorja, ki so ga nacisti uvedli v vseh državah, ki so jih podjarmili Sir Shavvcross je nato govoril o usodi Češkoslovaške ln Poljske. Ko je omenil usodo Poljske pod Nemci, je dejal, da bi že ta zločin zadostoval, da bi obtožili nacistične voditelje, če tudi ne bi bilo drugih obtožb. N^to Je govoril o podrobnostih načrta za uničenje Zidov, o čemer sta bila Keitel in Jodl to< u° poučena. Množično pobijanje dov je postala takorekoč državna industrija0*Pomorili so 12 milijonov žena in mož. , Ob koncu govora je sr Shaw-cross izjavil, da mora biti ta proces mejnik v zgodovini civilizacije, ki ne bo pokazal le končne zmage pravice nad krivico, marveč tudi, da so narodi vsega sveta zdaj odločeni braniti načelo, da «mora imeti posameznik večjo vrednost ket država«. Tožilec se je nato vprašal, ali je mogoče delati razliko med bolj in manj odgovornimi zločinci. O Ribbentropu je dejal, da je enako kot drugi tudi on le navaden zločinec. Fibbentrop s1 je ob tej ugotovitvi snel slušalko in zastokal, kot da mu je slabo. Vendar sl je nato opomogel in ® sklonjeno glavo poslušal dalje. Ob koncu govora pe sir Shaw-cross omenil Goethejev stavek, da bo nekega dne usode, zadela nemško ljudstvo, «ker je izdalo samo sebe in se posivno pokoravalo vsakemu zločinskemu norcu, ki se je skliceval na njegove najnižje nagone«. Ta stavek je zelo razjezil Franka, bivšega generalnega guvernerja Poljske. Prebledel Je ter začel nekaj mrmrati, nakar se Je obrnil k svojem sosedu Rosenbergu. Ko so sodniki vstali, Je vstal tudi on in uporno obrnil sodnikom hrbet. Ostali obtoženci so nepremično stali, dokler zadnji sodnik ni zapustil dvorane. ATENTAT NA SHJAHRIROVO STANOVANJE London, 29. julija V soboto ao v Batavlji vrgli ročen bombo v hišo lndonez1 jakega voditelja Shjahrlra. Vsi policisti oproščeni odgovornosti Obtoženci so ravnali brez predhodnega "sporazuma volje,. Obtožba ni mogla dokazati, kateri izmed agentov so povzročili smit in ranitve Vrhovno zavezniško vojaško sodišče je v soboto dopoldne oprostilo štiri agente civilne policije vsake odgovornosti zaradi streljanja v Skednju dne 10. marca t. L, ko sta bili dve osebi ubiti in dvajset ranjenih. Agenti so bili obtoženi nenamernega umora in namernih poškodb s strelnim orožjem. Razprava je trajala 10 dni. Sodbo je izrekel predsednik tričlanskega sodišča polkovnik K. Weber. Prvi dan razprave je sodišče po sporazumu med obrambo in obtožbo odločilo, da med razpravo ne bodo objavili imen obtožencev In da jih bodo označevali s Aevllka-mi. Prvotno je bilo obtoženih istih, dejanj sedem policistov, izmed kar terih pa Je sodiSče oprostilo tri že 19. Julija, ker obtožba ni mogla dokazati, da bi kdo izmed teh streljal v katerem koli trenotku incidenta. Predsednik sodišča polkovnik Weber se je v začetku svojega 45 minutnega govora zahvalil obrambi in obtožbi za »spretno in pravično delo*, nato pa Je povezal vse dogodke, ki so privedli do usodnega spopada. Po ponovitvi teh dogodkov je navedel zakonske vire, na katerih temelji sodba in je podrobno opisal člena 40 In 110 Italijanskega kazenskega zakonika. IZ KOROŠKE Prjsldva obletnice »Koroške kronike" eKoroSka kronike», glasilo britanske obveščevalne službe na Koroškem je 20 julija slavila prvo obletnico svojega uspelnega in zaslužnega dela med korotkiml Slovenci V soboto, 20. t. m. so se na povabilo Sefa Britanske obveščevalne službe v Celovcu, g. S Kar pa zbrali vsi nameščenci . Novica je govorila, da jima je civilna policija na barkovljanskem bloku grozila z naperjenimi samokresi in ju žalilas. 2. uPreiskave so pokazale, da ti dve osebi ne predstavljata dnevnika «Ce Soir in da sta potovali pod lažnim imenom. Obe sta izjavili, da grožnje in žalitve, ki so o njih pisali v članku, na noben način ne odgovarjajo resnici. Nihče izmed njiju ni Imel potrebnega obveznega dovoljenja, ki ga morajo imeti vsi potniki, ki željo obiskati področje A Julijske krajine. Zdaj sta dobili potrebno dovoljenje za zapustitev področja». Stroški za 5 poslopij v Gorici in Gradiški bodo znašali 65 milijonov 500 tisoč lir Priprave za izvedbo načrta za zgraditev ljudskih stanovanjskih hiš v Gorici in Gradiški so že v teku. Po tem načrtu bodo v Gorici na občinskem zemljišču v ulici Garzaroli zgradili 3 stanovanjska poslopja s skupno 44 stanovanji in v Gradiški dve poslopji s 24 stanovanji. Tudi v Gradiški bodo postavili hiše na občinski zemlji, toda zemljišče še ni določeno. Za vsa dela so predvideli skupni izdatek 65 milijonov 500 tisoč lir. Od tega zneska bodo 23 milijonov potrošili za obe poslopji v Gradiški in 42 milijonov in 500 tisoč za zgraditev hiš v Gorici. Z deli bodo verjetno začeli že v začetku prihodnjega meseca. Razen omenjenih del je v načrtu postavitev novega šolskega poslopja v Podsabotlnu, ki bo nadomestilo staro šolo, ki je bila med vojno porušena. Prvotni načrt za zgraditev šole so opustili, ker je bil prostor nezdrav, po novem načtru pa bo šola stala na dobro Izbranem prostoru, ki bo odgovarjal zdravstvenim zahtevaim. Tiskovna konferenca Goriški upravnik major James E. Long bo imel jutri v torek 30. t. m. ob 14.30 uri običajno tiskovno konferenco s krajevnimi novinarji. NESREČA NEMŠKEGA UJETNIKA Neki nemški vojni ujetnik je pred nekaj dnevi popravljal zračni kompresor v garaži Head Quarters Company motor pool. 88. divizije ter ee pri tem zaradi nezgode pri delu močno opekel. Ko je nekaj isker preskočilo v bližnji bencinski rezervoar, je to povzročilo požar, k; je zajel nemškega ujetnika. Ta se požaru ni mogel pravočasno izogniti in se mu je vnela obleka. Čeprav so mu hitro priskočili na pomoč, Je vendar utrpel zelo hude opekline. Plemenito dejanje zavezniških vojakov Vojaki 88. divizije pridno nadaljujejo velikodušno »dobrodelno kampanjo*, za katero je dal pobudo vojaški duhovnik podpolkovnik Hale. Ob vsaki priliki podpirajo in nudijo pomoč bolnišnicam, sirotišnicam in drugim podobnim zavodom na področju, k; ga upravljajo. Pred nedavnim so vojaki, ki obiskujejo protestantsko cerkev v ulici Diaz, zbrali vsoto dsnarja In ga razdelili med šest starčkov. Vsota, ki so jo zbrali vojaki, je precejšna in bodo obdarovanci z njo šest mesecev lahko skromno živeli. Aretacija kalllcev reda Civilna policija je identificirala in aretirala tri osebe, ki so v četrtek zvečer na pobudo manifesta n-tov vdrl« v vojašnico civilne policije v Solkanu, da bi zahtevale izpustitev nekaterih aretirancev. Te osebe, ki so jih po identifikaciji aretirali, so naslednje: Ivan Jug, Aniton Srebernič in Ludvik Černe, vel trije iz Solkana, NOVI VOZNI RED S 1. avgustom bodo na avtobusni prog; Gorica-Trst pomnožili število voženj. Novi vozni red bo naslednji: odhodi iz Gorice ob 7, 14.15, 18.30; odhodi Iz Trsta ob 8, 13. 19; prihodi v Gorico ob 9, 14.20, 20; prihodi v Trst 8.20, 15.15,19.30, ŠPORT PREHRANA POZIV KOMISIJE ZA ČIŠČENJE Četrti oddelek Komisije za čiščenje v Trstu je 27. t. m. izdal sporočilo, da je prejel prošnje za -ponovni sprejem v službe. Prošnje so vložili: Rugo Giordano, CaHigaris Marcello, Vittl Giuseppe, Buoro Vincenzo ln Smiciklas Massimilia-no. Kdor koli bi imel kaj proti navedenim osebam, naj to naznani Komisiji v teku 7 dni po Izdaji sporočila. V naznanilu je treba točno navesti ime, priimek to bo Kmetijska zadruga uporabljala naslov. j stroje za svoja dela. Brezplačno razdeljevanje živil. Sepral sporoča, da ee je danes začelo Izredno brezplačno razdeljevanj« naslednjih živil: otrokom do 4 let ln osebam nad 65 leti po eno škatlo kondenziranega sladkanega mleka; vsem potrošnikom med 4 in 65 letom po eno škatlo sočivja. Potrošniki morajo navedena živila dvigniti v teku 10 dni- Moka za polento. Danes se je pričelo po pokrajini razdeljevanje moke za polento. Vsak potrošnik dobi po 1 kg moke. V nekaj dneh se bo pričelo tudi razdeljevanje moke za polento za potrošnike v Gorici. ODBIRANJE ŽITA ZA SEME Kmetijska zadruga v Gorici sporoča poljedelcem, da Jim od 1. do 31. avgusta t. L daje “a razpolago strojni obrat za čiščenje ln odbiranje semenskega žita v Krminu. Odškodnin* ** uporabo strojev znaša 40 lir za stot žita. Zadruga priporoča poljedelcem, naj čiščenje svojega žita opravijo v navedenem roku, kajti pozneje BERNARD — PRVAK TENIŠKEGA TURNIRJA V PARIZU Pariz 29. Julija V Parizu je se v soboto zaključil mednarodni teniški turnir. V finalni igri posameznih gospodov je Marcel Bernard (Francija) premagal Drobnija (Češkoslovaška) z 2:6, 6:4, 6:3 to 6:2 to s tem postal prvak turnirja. PREDZADNJA ETAPA «PETIT TO UR DE FRANCE* Dijon, 29. julija Na predzadnji etapi krožne kolesarske dirke v Franciji med Aix Les Beins in Dijonom, ki meri 294 km, je zmagal Italijan Leoni, kateremu je sledil Nizozemeo Van Schendel, tretji pa je bil Francoz Bourlon. V skupni klasifikaciji vodi še vedno Francoz Vietti za eno minuto ln pol pred Italijanom Robičem. RADIO TRST II 411 m * 7*1 ho Ponedeljek, 29. julija 17.80 glasba lz Mlramara; 18 uverture; 18-15 radijska univerza; 18.30 pestra koncertna glasba; 19 predavanje: Britansko novinarstvo; 19.15 literarna ura; 19.45 klavirski koncert prof. Mlrce Sancinov*; 20 napoved časa, vesti v slovenščini; 20.15 ital. vesti; 20 30 plesna glasba; 20.45 predavanje: Angleški premog; 21 zaključek. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A L S. RADIJSKIM NAROČNIKOM Opozarjamo radijske naročnike, da morajo do 31. t. m. plačati drugi obrok letne naročnine. Po poteku tega roka bodo morali naročniki plačati globo, ki jo za zamudnike predpisuje odredba št. 98, ki je b;la objavljena v Uradnem listu Zavezniške vojaške upravo. Pri plačilu naročnine je treba predložiti radijsko knjižico. Kdor te knjižice ne bi imel, naj se zglasi na registrskem uradu, oddelek za radio, v ulici Udine št. 1, med 8 in 13 uro, ali pa na uradu v ulici Torreblanca 19 .(tel. 36-06) WILLIAM S AROV AN 10. CIOVISKA KOMEDIJA 10. poglavje STARA ZGODBA Na športnem Igrišču ltaške srednje šole so bile razpostavljene zapreke za tek. Tistega Jutra so se vadili 4 dečki. Vsi so Izvrstno tekil ln »v lepem stilu preskakovali zapreke. Telovadni učitelj By-field j« s kronometrom v roki pristopil k zmagovalcu. »Tokrat je šlo boljše, Ackley», Je rekel dečku, ki gotovo ni bil navaden človek ln tudi nič posebnega. Bil je vljuden dečko kot vsi taksni, ki pripadajo družinam, kuterlm skozi desetletja ni manjkalo hrane, obleke in stanovanja ln ki vedno obiskujejo sebi enake družine. »Seveda -se boj moral še mnogo naučiti — mu je dejal telovadni učitelj — toda mislim, da boš danes prav gotovo zmagal.* »Storil bom vse, kar bo y. moji moči.* ^ »Vem — je dejsjr telovadni, »čl- telj — danes ne boš imel hudih nasprotnikov, toda čez dva tedna jih boj Imel veliko, ko bo prvenstveno tekmovanje za vso dolino. Zdaj pojdi pod prho to glej, da se za popoldne ne boš preveč utrudil.* »Da, gospod*, je odgovoril dečko. Ko se je že nekoliko oddaljil, se je penadoma ustavil to vprašal: »Oprostite, kako pa je hitrostjo ?» »Ne tako slabo — mu je odgovoril učitelj. — Toda niti ne preveč dobro. Sicer se pa jaz na tvojem mestu ne bi preveč brigal z* hitrost. Teol tako, kot sem te učil ln boš videl, da boa prvi.* Ostali trije tekmovalci so stali ob strani ln prisluškovali temu razgovoru. »Videti je kot kaka gospodična — je rekel edep Izmed dečkov osta-l.ma dvema. — Toda kljub temu je vedno prvi. Kaj delaš Sam, da ne moreš uspeti?* »Zakaj ne uspem? — je dejal Sam. — Kaj pa tl? Zakaj ga ne potolč«š?» »Bil sem drugi-* »Drugi ali tretji v tem ni dosti razlike*, je odvrnil drugi dečko. »Hubert Ackley, da bi nas tolkel — je dejal Sam — saj nas je lahko sram-* »Saj rea — je dejal drugi dečko __ toda nič se ne da storiti. Teče boljše kot ml, pa konec.* Telovadni učitelj se Je obrnil k trem ln jim s popolnoma spremenjenimi glasom dejal: »Dajte dečki, razgibljit* se. Prezgodaj Je še, da bi počivaj; na lavorikah. Pojdite na svoja mesta in začnite zrova.* Dečki so brez besed odšli na svoja mesta, telovadni učitelj pa jim Je dal znamenje za nov tek. Potem ko so pričeli teči, Je telovadni učitelj odločil, da bodo mb-rali pred popoldansko tekmo še večkrat poizkusiti. Zdelo se mu je, da bo zmagal Hubert Ackley. Šolska soba s« Je hitro polnila to stara učiteljica gospodična Hicksova je čakala, kdaj bo šol-sk. zvoneo dal znamenje za mir In tišino, ki naj bi sledila. To je Imo znamenje zh začetek vsakdanjega vzgojnega pouka, ali pa tudi za zabavo Itaških dečkov to i deklic, ki so blU zdaj še v srednji Boli ln bodo v kratkem vsaj v teoriji pripravljeni za vstop v z.vljenje. Homer Macauley je kar v nekakšnem zamaknjenju opazoval deklico, ki je v tem trenotku vstopila v razred in ki se je Imenovala Helena Eliot. Brez dvoma je to bila najlepša deklica na svetu. Vrhu tega je bila še močno ošabna; toda Homer ni mogel misliti, da bi bila vedno takšna, saj vendar ni mogla Imeti na sebi takšne napake. Kljub temu pa je bila za zdaj, pri vsem njegovem občudovanju, ki ga je čutil do nje, vprav ta ošabnost tista stvar, zaradi katere je v šoli največ trpel. Takoj za njo je vstopil v razred Ubert Ackley ln ko je prišel blizu Helene, sta st polglasno izmenjala nekaj besedi, kar je Homerja silno razjezilo. V tem je zazvonil šolski zvonec ln učiteljica je dejala: »Mir zdaj. Kdo manjka?* »Jaz — Je rekel nelcl dečko. Ime mu je bilo Joe Teranova in je veljal za šaljivca vsega razreda. Cetvorlca ali petorlca njegovih zvestih somišljenikov, ki so tvorili njegovo komično — pobožnja-sko družbico — skratka njegovi oboževalci — so takoj pokazali, .kako močno cenijo njegova po- gumno in smešno dejanje. Toda Helena Eliot in Hubert Ackley sta se obrnila in zaničevalno pogledala te neotesane sinove ubogih ljudi, kar je Homerja tako razdražilo, da se je brž, ko so se drugi nehali smejati, piskajoče to zaničevalno zasmejal v obraz zaničevanemu Hubert to obževanl Heleni. Nato so je obrnil proti Joeu ln mu dejal: »Kar pa se tiče tebe, Joe, tl pevem , da molčj kadar govori gospodična Hicksova.* »Dovolj s takimi neumnostmi, Joseph*, j« dejala gospodična Hicksova, se obrnila k Homerju iu dodala: »To velja tudi zate, dečko.* Nato je napravila kratek premor in strogo pogledala po raz-redu ter dejala:* »Nadaljevali bomo o Asircih tam, kjer smo jih pustili včeraj. Zahtevam, da je vsakdo izmed vas pozoren to da pazljivo poslusa- Najprej bomo prečitall naše besedilo o stari zgodovini, nato pa bomo ustno raz-pravljall o tem, kar smo prebrali,* Šaljivec si ni mogel kaj, da ne bi izrabil te sijajne prilike za novo potegavščino ter je dejal; »Nak, gospodična Hicksova, nikar ne razpravljajmo ustno, ampak rajši molče, tako bom mogel vsaj mirno spati.* Njegovi najzvestejet so se »pet hrupno Zasmejali, ostali pa so se z gnusom obrnili vstran. Gospodična Hicksova šaljivcu ni takoj odgovorila, ker je bilo po lQl strani težko zanikati, do je bil šaljivec duhaprlsoten, po drugi s rani pa J« bilo vse pr*J *ot lahko umiriti ga na ravno tako duhovit način. Toda ugnati K* j® bilo na vsak način treba. Končno mu je dejala: »Nikakor ne bi smel biti nesramen Joseph, zlasti kadar imaš prav ln jaz... napak-* t »Zelo mi j« žal, gospodična Hicksova — ji Je odgovoril šaljivec — zares se nisem mogel zdržati. Vi govorite o ustnem razpravljanju. Kakšno dirugo vrsto razpravljanja pa še imamo. Toda nič za to. Zal ml je, da sem vas prekinil.* Z narejeno svečanostjo to kot da bi hotel osmešiti svojo domnevo, je dejal to pri tem napravil takšno kretnjo, kot da h popustil: »Sioer pa kar nadaljujte, gospodična Hicksova.* »Hvala, Je odgovorila gospodična, dečki zdaj pa pozor.* »Pozor?, j« brž pristavil Joe, kar poglejte Jih. saj vsi na pol spe-» L(Nfl4£j}eyanJ& prihodnjič).