julij 201744 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 21. avgusta 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 21. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 20. številke revije Svobodna beseda: 1. Marija Törnar, Kolesarska 89, 9251 Tišina 2. Aldo Carli, Idrijske Krnice 44a, 5281 Spodnja Idrija 3. Milan Maček, Lahomno 44, 3270 Laško Rešitve križanke: ODSTRANITEV, PISMOTVORKA, RAM, ÈE, NAST, OGEL, NAIVKA, DOHODEK, MU, ANODA, OMARA, AMIN, RR, ZV, OBSEG, LV, SODEDIÈ, DIPLOMANTKA, ŽEJA, MORALA, OMAZ, AKAN, ERA, ROV, AKRA, TITO, JED, USNJE, AT, SPERANS, RT, AR, LENART, NAPLAVINA, OMERTA, TAKTOMER. Geslo: S smehom v nov dan B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 21. avgusta 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. NIZOZEMSKI FILOZOF (BARUCH; IZ ČRK: ZAPISNO) GESLO PARTIZAN- SKI PISEC HINKO BRATOŽ KONEC GESLA VZHOD (MEDNA- RODNO; IZ: SETA) DUŠAN JOVANOVIĆ ITALIJAN- SKI PISEC (IPPOLITO; NI: NIETO) PLAČILNA NESPOSOB- NOST DRAŽILNO NASLADILO DUHOVNIK, KI SPO- VEDUJE MANJŠE ALI VEČJE OZEMLJE, KRAJINA TROJA, ILION ESTONEC NAŠ SLIKAR ŠUBIC NIKOLAJ ERDMAN LIDIJA OSTERC BERILO TEŽA EMBALAŽE KOKOŠJI IZTREBEK RASTLINA Z NASPROT- NIMI LISTI IN BELIMI CVETI ALI SOCVETJI LETALSKI MITING POLTEMA IZDELO- VALEC OKEN SUKANJE IT. SKLA- DATELJ (ANTONIO) SODNI POSTOPEK NAŠA GOZDNA ZVER BORILNI ŠPORT SPOZNA- NJE SAMEGA SEBE VILKO UKMAR IGR. KNIGH- TLEY (IZ ČRK:ERIKA) EDEN OD PLANETOV; TUDI SL. TRGOVSKA DRUŽBA GLAVNO MESTO ŠVICAR. KANTONA AARGAU SKALA PREBIVAL- KA RTIČ PREBI- VALKA IRANA PRIPAD- NICA OSVO- BODILNE FRONTE PAPLER ANTON DNEVNO PLAČANO DELO GNEČA PIERRE ABELARD NEKOLIKO MOČVIR- NAT TRAVNIK OB VODI OSNOVNA TEKOČINA ŠVEDSKO ZIMSKO SREDIŠČE ZNAČILNA SLOVEN. SLADICA MAJHEN KAL JANEZ MENART SLOVENSKA KISLA VODA NASILJE DRŽAVA IRAČANOV OSSIP ZADKINE NAJVEČJA ŽIVAL VLAKNA ZA VEZANJE, PLETENJE KOBRA (IZ: JANA) OČE, TATA NAŠA POLI- TIČARKA PAVLINIČ KREBS ZNAMENJE, SIGNUM SANITETNI MATERIAL GLAVNO MESTO GRČIJE RAZČLE- NJEVANJE VZDEVEK GR. BOGA APOLONA ZDENKO VARGA NEKD. KAN. HOKEJIST (BOBBY) SAMO- STOJNO STOJEČA ENOSTA- NOVANJ- SKA HIŠA RIMSKA BOGINJA JEZE EMIL ZATOPEK SAMO- STANSKI BRAT ČAMPA DRAGO ČAČINOVIČ RUDI DRŽAVNI SVET BABICA (PRIMOR.) OSKAR LANGE PRISTAŠ DEMO- KRACIJE STAVBA SPLOŠČE- NA AKVA- RIJSKA RIBA JULIJ 2017.indd 1 17.7.2017 16:51:16 / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / B E S E D A 21 9 772463 821805 julij 2017 cena 3 eur Letnik III ISSN 2463-8218 “Zbogom orožje” Kolumna / Martin Premk Spomenik vojnam vseh žrtev Aktualno / dr. Danilo Turk Zahtevna pot do izvršitve arbitražne odločbe Aktualno / dr. Branko Marušič Sosedje pretirano zazrti v preteklost S T R A N 7 S T R A N 9 – 1 0 S T R A N 1 2 julij 20172 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... U T R I N K I Na Velikem polju je bila slovesnost v spomin na herojinjo Mihaelo Škapin Drino / Foto: Andrej Škapin Spomenik braniteljem slovenske zemlje na Cerju je ena izmed točk Poti miru. / Foto: Marijan Vončina Del udeležencev pohoda na Triglav 2017 med kratkim počitkom. www.svobodnabeseda.si B E S E D A O B L E T N I C A Koncert ob 100. obletnici prve svetovne vojne v Kobaridu Zbogom orožje, dobrodošli vojaški orkestri Pred sto leti je v Soški dolini še govorilo in odmevalo orožje. Na koncertu vojaških orkestrov 9. junija pa je v središču Kobarida 210 glasbenikov vojaških orkestrov iz Madžarske, Hrvaške, Ita- lije, Avstrije, Nemčije in Slovenije s koncertom pod naslovom Zbogom orožje skupaj igralo za mir in sodelovanje med narodi. Koncert je spadal v okvir pri-reditev ob 100. obletnici prve svetovne vojne in je na trg v središču Kobarida privabil ti- sočglavo množico. Poslušalci so ob koncu z gromkim aplavzom pospremi- li skupno izvedbo evropske himne Oda radosti in se tako zahvalili orkestrom prijateljskih držav kot tudi vsem govor- nikom na prireditvi. Častni pokrovitelj prireditve, predse- dnik republike Borut Pahor, je pouda- ril, da je vojna moralno dno naše civi- lizacije, odgovornost za mir pa je na- loga nas vseh, ki živimo in ustvarjamo danes. »Ko danes razmišljamo o času pred sto leti, se ne zdi ne daleč in ne neponovljiv. Zaznamuje ga prav suro- va podobnost s sodobnostjo, iz te kata- strofe so se potem porodile vse straho- te dvajsetega stoletja. Po koncu hladne vojne je bipolarno stabilnost zamenjala vrsta nepredvidljivih dejavnikov in da- nes lahko vnovič govorimo o propada- nju imperijev in o vzhajanju novih sil. Podobnosti in primerjave se zdijo ne- izbežne, odgovornost na naših rame- nih pa je še toliko težje breme,« je med drugim dejal predsednik Pahor. Ministrica za obrambo in predsednica nacionalnega odbora za obeleževanje obletnic prve svetovne vojne Andreja Katič je poudarila, da smo z državami, s katerimi smo bili pred sto leti na isti ali drugi strani, skupaj enakopravno so- odgovorni za mir, razvoj in napredek Evrope, in dodala: »Pomembno je za- vedanje, da si vsi delimo del sveta, na katerem živimo. Da si prizadevamo oh- ranjati mir in ga pomagamo vzpostav- // PIŠE: Vojko Hobič // FOTO: Iztok Pipan ljati tam, kjer ga kljub vsem naporom mednarodne skupnosti še vedno ni. Ni- koli se ne bomo strinjali o vsem. Vsi pa imamo pravico, da ljubimo svojo domo- vino, svoj narod in svoj jezik. Vendar pa nas ta ljubezen do domovine ne sme ni- koli zaslepiti, da ne bi več videli enakih hotenj drugih narodov. Medsebojno ra- zumevanje in mir sta namreč veliki – a žal tudi nadvse ranljivi – vrednoti.« Zbrane je nagovoril tudi kobariški žu- pan Robert Kavčič in množico opomnil, da mir ne pomeni zgolj odsotnosti voj- ne, temveč temelji na občutku varnosti, ki ga lahko zagotavljamo le s spoštova- njem in sprejemanju drugačnosti. Orkestri so izvedli solistične progra- me, v skupinskem nastopu pa so poleg Ode radosti zaigrali še Oj ta soldaški boben, Spomin na Sočo in Triglav marš. Naslednji dogodek spomina obletnic bo 17. septembra na Kolovratu, tam bo v muzeju na prostem uprizorjena 12. so- ška bitka, ko so združene avstro-ogrske in nemške enote zlomile odpor italijan- ski napadalcev. S tem se je končala so- ška fronta in se prenesla na reko Piavo. Tej bitki pa bo posvečena tudi letošnja razstava, ki bo v Kobariškem muzeju odprta 21. oktobra, na dan muzeja. Obiskovalci so do dobra napolnili osrednji kobariški trg. 3 B E S E D A 6–7: Kolumni Jože Poglajen: Skrivanje za zidom objokovanja Martin Premk: Spomenik vojnam vseh žrtev 8: Komentar O samodestruktivni gospodarski politiki Slovenije 9–12: Aktualno Zahtevna pot do izvršitve arbitražne odločbe Ciganska noč groze v Auschwitzu Sosedje pretirano zazrti v preteklost 14–17: V metežu zgodovine Vinko in Jakec, simbolna mlada junaka »Življenje, nevredno življenja« 18: Pripoved Partizanski sestanek na žagi v Spodnji Luši 19: Reportaža Poklon legendarnemu preboju na Menini planini 26–28: Dogodki 30–31: Imeli smo ljudi 32–33: Sporočila 37–38: Aktualno Lega Kopra v osrčju Evrope Fotografija na naslovnici: Koncert ob 100. obletnici prve svetovne vojne (foto: Iztok Pipan) SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: Janez Alič (predsednik), dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik. Odgovorna urednica: Jožica Hribar telefon: (01) 434-46-17 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F Po osmih letih, odkar je državni zbor sprejel sklep o postavitvi spomenika vsem žrtvam vojn, je trenutni predsednik države Borut Pahor odkril spomenik, to se pravi eno veliko in eno manjšo steno iz betona. Mimogrede, stali sta več kot milijon evrov. Pod obema zidovoma je iz pesmi, posvečeni narodnim hero- jem, ki so dali svoje življenje za svobo- do, iztrgan verz Otona Župančiča. Zakaj prav zdaj, po osmih letih? Le- tos so predsedniške volitve in treba je pohiteti z nabiranjem političnih točk. Toda sama slovesnost, kot je ta do- godek imenovan v vabilu državnega protokola, je vrgla senco na prvotni namen državnega zbora. Ustava Re- publike Slovenije v 7. členu pravi: »Dr- žava in verske skupnosti so ločene.« V okvir državne proslave ne sodi moli- tev ne nadškofa ne kakšnega drugega duhovnika. Prav je, da se mrtvim, žrt- vam vojn, posvečajo molitve in maše, toda ne kot del državne slovesnosti. Spomenik naj bi bil posvečen žrtvam, ne pa izdajalcem lastnega naroda, esesovcem, kar so domobranci v res- nici bili. Esesovski general Rösener je ob njihovi prisegi Hitlerju dejal: »24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobran- stva ... Iz majhnih krdel belogardistič- nih legionarjev je na moj ukaz zraslo slovensko domobranstvo …« Po vojni so dobili zasluženo kazen, kot vsi izda- jalci povsod po Evropi. Pahor jih je v svojem govoru imenoval žrtve revolu- cionarnega nasilja in krivičnih obsodb. S tem je razžalil vse borce, ki so dali svoje življenje za svobodo, pobite tal- ce, vse umrle in zažgane v taboriščih. Ne vem, ali bo predsednik Pahor po- skušal prepričati tudi nemške politike, naj se »spravijo« z esesovci in posta- vijo kašen skupen spomenik tudi »žrt- vam nürenberših procesov«. S svojim govorom je odvzel »spomeniku« v Ljubljani njegov prvotni namen. Vprašamo se, ali je spomenik »name- njen spravi slovenskega naroda ali žrt- vam vseh vojn«. Če upoštevamo, na katerih »žrtvah« temelji spravni pro- jekt, potem gre v primeru dvojne na- membnosti tega spomenika dejansko za delno zanikanje narodnoosvobodil- nega boja, upora zoper okupatorje, ki ga Pahor označuje kot revolucionarno nasilje. Po meri zagovornikov »nev- tralnega« in obče veljavnega določa- nja »vseh žrtev« je določena sprava (kot druga namembnost). Tako pripisana nevtralnost spomenika vsem žrtvam nastopa kot plašč, za ka- terim stoji Katoliška cerkva na Sloven- skem, ki poskuša izenačiti kolaborante s fašizmom in nacizmom z njihovimi žrtvami in s tem oprati sramotna de- janja ljubljanske škofije. Postavljeni spomenik naj bi v svoji »neobremenje- nosti« v bistvu predstavljal materialni (trden) vir za krepitev »sprave« po na- črtih RKC, ki pa hkrati že dolgo nasto- pa kot glavna sila razkola, ki si lasti vse vidike našega življenja. Groteskno pri spomeniku vsem žrt- vam je, da še bolj razdvaja državo. Zato je spomenik sramoten, nepotre- ben in nekoristen. Draga in pompozna betonska bloka sta sama sebi namen. Hladen narcisoidni selfi politične pro- pagande, poškropljene z žegnano vodo koristoljubja. U V O D N I K Narobe svet: Spomenik žrtvam in njihovim krvnikom // PIŠE: Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije julij 20174 N O V I C E Novi eksponati v Parku vojaške zgodovine v Pivki Vojaškemu muzeju Slovenske vojske je s pomočjo sistema me- njav uspelo pridobiti tri izjemne eksponate, ki bodo dopolnili zbirke Parka vojaške zgodovine. Zagotovo najprepoznavnejši eksponat je motocikel Harley- -Davidson WLA, ki so ga izdelovali za potrebe ameriške vojske med drugo svetovno vojno in po njej. Jugoslovanski partizani so 20 teh legendarnih motociklov dobili 19. aprila 1945, tik pred koncem druge svetovne vojne, ko so zahodni zavezniki v šibe- niško pristanišče poslali velike količine različne vojaške tehnike. Drugo vozilo je znameniti ameriški tovornjak GMC CCKW, ki so jih med letoma 1941 in 1945 izdelali neverjetnih 640.000. Omenjeni tovornjak so igrali vitalno vlogo pri os- krbovanju zavezniške vojske med osvobajanjem Evrope. V Jugoslavijo so znameniti »džejmsi« prišli v okviru ameriške vojaške pomoči med letoma 1953 in 1957. Skupaj je prišlo skorajda 10.000 ameriških tovornjakov, med katerimi je bilo kar 8.260 CCKW-jev. Zadnje izmed pridobljenih vozil je Dodge WC 52, ki je služilo številnim namenom: od prevoza vojakov do transporta opre- me in streliva. JLA jih je tako kot CCKW-je pridobila v okviru ameriške vojaške pomoči. Vsa tri vozila so popolnoma delujoča. Harley-Davidson WLA je obiskovalcem že na ogled v okviru zbirk, posvečenih obdobju druge svetovne vojne. Preostali dve vozili pa bosta javnosti prvič predstavljeni na septembrskem XI. festivalu vojaške zgodovine. A.S./foto: Vojaški muzej Slovenske vojske Pobratenje med novogoriško in goriško borčevsko organizacijo Organizacija (sekcija) ANPI - Vsedržavnega združenja partiza- nov Italije, mesta Gorica, je na svoji letni skupščini predlagala, naj bi se ta organizacija in organizacija ZB mesta Nova Gorica tesneje povezali. V ta namen naj bi sprejeli posebno listino o pobratenju. Predsednica goriške sekcije ANPI - VZPI, profesorica zgodo- vine Anna Di Gianantonio, je predlog utemeljila z dolgim in natančnim opisom skupnega boja proti fašizmu pred in med drugo svetovno vojno. Pri tem je posebej poudarila ustanovi- tev skupnih partizanskih enot, ki so se z orožjem uprle prodoru nemških vojaških enot na Goriško. Bitka, ki je zahtevala veli- ko žrtev med partizani, je zaznamovala zgodovino primorskih Slovencev in Italijanov in ostala v zgodovini kot goriška fronta – La battaglia di Gorizia. K temu zgodovinskemu razlogu je dodala tudi našo skupno dolžnost: bojevati se proti novim obli- kam fašizma in proti vse bolj nevarnim nacionalizmom. Predsedstvo OZB NOB Nova Gorica je sprejelo predlog gori- škega ANPI - VZPI. Slovesni podpis listine o pobratenju naj bi bil na slovenski in italijanski strani v prvi polovici septembra letos, vsekakor pa v dneh pred proslavo priključitve Primorske k matični domovini. Katjuša Žigon Branili bodo vrednote NOB in protifašizma V Kulturnem domu na Ravnah na Koroškem je Mladi forum SD Mežiške doline na začetku julija pripravil dobro obiskano okroglo mizo z naslovom Politično medgeneracijsko sodelo- vanje. Gost srečanja je bil prvi predsednik Republike Sloveni- je Milan Kučan. Napredek v neki družbi je po Kučanovih be- sedah odvisen od soočanja različnih konceptov, kjer morajo določene politične stranke, ki v svojem delovnem opusu ne poznajo besed konsenz, dialog in sodelovanje, svoje delovanje spremeniti v korist Slovenije. Na vprašanje, kje vidi medgeneracijski most med mlajšimi in starejšimi politiki ter zakaj se ta most ne širi, ampak venomer oži, je Milan Kučan odgovoril, da ta medgeneracijski most, ki povezuje mlajše in starejše generacije politikov, predstavljajo oziroma morajo predstavljati skupne vrednote in cilji za dobro države. Znanje, sociala in razvoj predstavljajo most, ki povezu- je generacije iz roda v rod. Kučan se je dotaknil tudi sprave in potvarjanja zgodovine, ki je velik problem v Sloveniji, saj kot posledico prinaša apatičnost mladih v povezavi z zanimanjem za politiko. Mlade zanimajo prihodnost, delovna mesta, stano- vanjska vprašanja, znanost in ne preteklost. Andrej Omerzel, predsednik Mladega foruma, je na to odgo- voril, da dokler bo Mladi forum deloval v Sloveniji, bodo vred- note protifašizma in NOB vedno cenjene, spoštovane ter go- reče branjene pred umotvori in lažmi, ki jih ustvarja desnica. »'Nič o mladih brez mladih' mora biti naš moto v prihod- nje. Ne sme se nam dogajati, da bodo ljudje v jeseni svojega življenja odločali o temah, ki se dotikajo mladih. Treba je razširiti politično izobrazbo med mladimi, poudariti, da vsak glas šteje na volitvah in da mora biti glas mladih močno za- stopan s predstavniki, ki so mladi in izobraženi,« je še pou- daril Andrej Omerzel. S.A./Foto: Mladi forum Nosil bom rdečo zvezdo »Koncert Svetlane Makarovič in sodelujočih umetnikov, ki jim je mar in ki hočejo s svojo pesmijo kovati nov svet. Z rdečimi Dodge WC 52 bo v Pivki postavljen na ogled septembra letos. Milan Kučan (desno) in Andrej Omerzel (levo) na okrogli mizi na Ravnah. 5 zvezdami na prsih, simbolom upora in svobode, nas bo pesem združila v nekdanjem tovarištvu, ki pozna resnično zgodovino te dežele, je ne potvarja in s ponosom govori o njej! Čas je, da združimo moči za boljši jutri, in ni ga, ki bi nas znal bolje združiti kot pesem.« Tako se je glasilo oznanilo koncerta, ki je privabil ljudi, ki mislijo enako in so ponosni na pravo zgodovi- no slovenskega naroda. Takšen prizor je bilo mogoče zaznati med številnimi poslušalci, ki so se zbrali na Kongresnem trgu z zastavami, titovkami in ponosom v srcu. Ideja avtorjev, katerim je mar za preteklost in prihodnost našega naroda, se je kot plaz prelevila v glasbeno senzacijo na Kongresnem trgu. Koncert, kot je bilo napovedano, je odseval simbol svobode, svobodne družbe, uporništva, novega življe- nja, odseval je simbol rdeče zvezde, ki po mnenju umetnikov predstavlja najsvetlejši del slovenske zgodovine, predstavlja združitev prebivalstva, pogum, da smo se uprli krivici, zatira- nju, uničevanju. Na koncertu so med drugim nastopili Svetlana Makarovič, Andrej Rozman Roza, Primož Siter, Darko Nikolovski in drugi. Tržaški partizanski pevski zbor pa je za konec z odličnim izbo- rom pesmi občinstvo navdihnil s partizanskim duhom upor- ništva in poguma. Dogodka so se udeležili številni predstav- niki mlajše generacije, kar je še posebno navdihujoče, saj je bil eden izmed ciljev avtorjev koncerta predstaviti vrednote narodnoosvobodilnega boja na malo drugačen način, kar jim je s tem programom vsekakor uspelo. Besedilo in foto: Mitja Tomažič KoDVOS se je srečal z ministrico za obrambo Predstavniki Koordinacije domoljubnih in veteranskih orga- nizacij Slovenije (KoDVOS) smo se 18. julija 2017 udeležili srečanja z ministrico za obrambo Andrejo Katič. S strani ZZB NOB Slovenije sva našo organizacijo zastopala predsednik Tit Turnšek in generalni sekretar Aljaž Verhovnik. Pogovor je tekel o pravilniku na podlagi katerega Ministrstvo za obrambo sofinancira dejavnosti veteranskih organizacij. Dotaknili smo se tudi zakonodaje. V pripravi je namreč Zakon o nevladnih organizacijah, ki posega tudi v delovanje veteran- skih organizacij. Ministrici smo predstavili naša stališče glede tega. Pogovor je tekel tudi o predlogih Zakona o obrambi in Zakona o Slovenski vojski. Predstavniki KoDVOS-a so ministrici sporočili tudi, da bodo prihodnje leto potekale pomembne prireditve ob 100-obletni- ci konca prve svetovne vojne in dogodkov, ki so sledili zaradi posledic vojne. ZZB NOB Slovenije je na srečanju posebej izpostavila, da smo najstarejša veteranska organizacija v Sloveniji, ki bo pri- hodnje leto praznovala 70-letnico delovanja. Naravni zakon žal določa, da veterani druge svetovne vojne odhajajo iz na- ših vrst. Zato smo še posebej občutljivi na omadeževanje bor- cev ter imena naše organizacije v javnosti. Te aktivnosti so v porastu. V zadnjem času je bilo oskrunjenih več spomenikov NOB, številni borci pa izražajo veliko razočaranje nad odno- som države do blatenja njihovega boja za svobodo. Pri tem je ZZB NOB Slovenije povdarila, da pričakuje večjo angažiranost državnikov ob takšnih dogodkih. Aljaž Verhovnik / Foto: MORS Števerjan (Italija): V Števerjanu pri Gorici so člani ANPI - Vsedržavnega združe- nja partizanov Italije iz tega kraja, 12. julija 2017 odkrili spo- minsko ploščo Radoslavu Klanjščku-Jakcu, generalpodpolkov- niku JLA. Slavnostni govornik je bil nekdanji Klanjščkov tes- ni sodelavec, upokojeni polkovnik Milan Gorjanc, član pred- sedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije. Na prire- ditvi je spregovoril tudi domačin Saverij Rožič, ki je med drugim povedal, da je hiša sedaj v lasti ita- lijanskega državljana, ki pa ni imel nič proti posta- vitvi spominske plošče na fasadi svoje hiše. Radoslav Klanjšček se je rodil februarja 1925 v zaselku Križišče v občini Števerjan. Sedemnajst let star je skupaj z več kot štiridesetimi Števerjanci vstopil v 3. bataljon Severnoprimorskega odreda, iz katerega je aprila 1942 nastala Gradnikova brigada. V boju za Črni vrh nad Idrijo, septembra 1944, se je Klajnšček izkazal z veliko hrabrostjo in je kot poveljnik čete v 2. bataljonu precej pripo- mogel k zmagi nad domobranci. V napadu na Železnike konec novembra 1944 je bil namestnik poveljnika bataljona in spet se je izkazal kot hraber in iznajdljiv borec. Zato je kmalu za tem postal poveljnik 2. bataljona. Njegova hrabrost in drznost, hkrati pa poveljniška razsodnost so bile lastnosti in razlog, da je komaj dvajset let star, 10. marca 1945, postal najmlajši po- veljnik partizanske brigade – Gradnikove brigade. Po osvoboditvi se je izobraževal na sloviti vojaški akademiji Frunze v Sovjetski zvezi, pozneje postal poveljnik tankovske brigade v Kragujevcu, zatem načelnik Uprave oklepnih in me- haniziranih enot v Generalštabu JLA in načelnik Vojaške aka- demije kopenske vojske v Beogradu. Leta 1981 je bil na lastno željo premeščen v Slovenijo, kjer je postal pomočnik povelj- nika 9. armade, leta 1982 pa poveljnik Teritorialne obrambe Slovenije. Umrl je v še vedno nepojasnjenih okoliščinah v he- likopterski nesreči na Veliki gori leta 1984. Besedilo in foto: Miloš Lozič julij 20176 K O L U M N A Jože Poglajen Skrivanje za zidom objokovanja P red dnevi so iz Vatikana sporočili, da se je mešana rimskokatoliška in pravoslavna komisija po dobrem letu dni razšla brez skupnih ugotovitev o ravnanjih kardinala Alojzija Stepinca v času Neodvisne države Hrvaške, zlasti leta 1941, ko so ustaši z blagoslovom Cerkve, na čelu katere je bil Stepinac, množično kla- li srbsko prebivalstvo in nasilno pokristjanjevali pravoslavce. To so ustaši počeli s tako vnemo, da se je celo Nemcem, ki so bili kljub »neodvisni« državi resnični gospodarji Hrvaške, zdelo prehudo in so nadaljnja klanja vsaj deloma preprečili. Komisijo je ustanovil papež Frančišek in s tem za nekaj časa pre- ložil podpis dekreta o Stepinčevi svetosti. Na Hrvaškem je zaradi te papeževe poteze nastal vik in krik. Da bi vsaj za silo po- mirili svoje vernike, so vrhov- ni cerkveni krogi in tudi del laičnih razlagalcev cerkvenih resnic takoj, ko je bila obja- vljena Frančiškova odločitev o ustanovitvi mešane komisi- je, hiteli razlagat, da papež nikakor ne dvomi o Stepinče- vi svetosti. Da je torej njegova razglasitev za svetnika tako rekoč že dejstvo. Oziroma da sta preložitev formalne odlo- čitve in ustanovitev omenjene mešane komisije zgolj pape- žev ekumenski manever, da bi se zbližali že tisoč let sprti rimska in pravoslavna cerkev. In seveda da je bil papežev namen s to komisijo dokončno oprati »ustaškega vikarja« Stepinca vsake krivde za grozote, ki so jih uprizarjali ustaši – skratka Stepinca prikazati za brezmadežnega tudi v času krvave ustaške vladavine. Trdijo, da si je kardinal Stepinac svetniško avreolo zaslužil s tem, ko je posameznikom pomagal iz ustaških krempljev, predvsem pa zaradi svojega neizprosnega nasprotovanja komunistom. Na drugi, pravoslavni strani imajo pomisleke o svetosti »ustaškega vikarja«. Pri tem je značilno, da Hrvati zanikajo celo dokumentirano oznako za Stepinca, da je bil ustaški vikar. Precej sprenevedavo trdijo, da je bil Stepinac NDH-jevski vikar samo formalno, ker ga je imenoval kar Pavelič, NDH pa z Vatikanom ni imela uradnih stikov. Poleg tega Stepinac ni bil samo ustaški vikar, ampak tudi domobranski, še dodajajo (nekateri) hrvaški doktorji zgodovine (kot da bi bil zato kaj manj sokriv za ustaške pokole in pokristjanjevanje). Pravoslav- na stran sicer priznava nekatera njegova dobra dela, kot je bilo re- ševanje nekaterih posameznikov, zlasti Judov iz ustaških krempljev, a hkrati opozarja, da Stepinac nikoli ni resno in uradno protestiral zoper zločine, ki so jih počeli tudi v imenu Katoliške cerkve, kaj šele da bi se vsaj na tiho opredelil za narodnoosvobodilno gibanje. Zato morda ni bil zločinec, nesporno pa je bil sodelavec zločinskega usta- škega režima NDH. Čeprav je zelo težko verjeti, da se je NDH dogajala za hrbtom kar- dinala, da torej Stepinac o množičnih zločinih nad Srbi in Judi ni nič vedel, sta na drugi strani v to trdno prepričani hrvaška Cer- kev in dobršen del javnosti. Večina hrvaških vernikov trdno veruje v njegovo popolno nedolžnost in tako na vse načine pritiskajo na papeža Frančiška, da Stepinca razglasi za svetnika. Na to, ali bo sveti oče svetniški dekret po fia- sku omenjene mešane komisije tudi res podpisal, pa bo treba še počakati. Če ga ne bo, kar je sicer malo verjetno, bi bilo to jasno sporočilo ne samo hrva- škemu, ampak tudi slovenskemu kleru, da nobeno hudodelstvo ni opravičljivo, tudi tisto v imenu Boga ne. A tudi če bi papež po kakšnem čudežu res zavrnil Stepinčevo povišanje v svetnika, je težko verjeti, da bi se trdo jedro slo- venskega klera samokritično zazrlo vase, ko drugim razla- ga zgodovino. Zgodovina slovenske Katoliške cerkve je na moč podobna zgodovini Katoliške cerkve v NDH. Obe sta namreč v marsikdaj tudi zločinsko, vsekakor pa hudodelsko udinjanje oku- patorjem opravičevali z brezkompromisnim bojem pod okriljem grehov odpuščajočega vsemogočnega Boga zoper brezbožni ko- munizem. Hrvati so k temu dodali še krvavi obračun s Srbi. Da- nes pa hočejo to prikazati kot patriotsko, Bogu všečno dejanje za narodov blagor, tiste, ki so bili na vrhu cerkvene piramide, pa prikazati kot svetnike. V tej luči je bilo nedavno z državnim in cerkvenim blagoslovom na Kongresnem trgu uprizorjeno skri- vanje za dvema zidovoma objokovanja vseh »revolucionarjev in protirevolucionarjev«, ki so tako ali drugače umrli med okupaci- jo in po njej, samo še eno od sprenevedanj o lastni zgodovini. Ne le cerkveni vrh, na debelo se je oportunistično sprenevedal velik del slovenskih politikov s predsednikom Pahorjem na čelu, kar je še bolj usmiljenja vredno. Tudi zaradi te oportunistične zlizanosti politike s slovensko RKC je Slovenija vse bolj podobna Hrvaški. V slabem seveda. Čeprav je zelo težko verjeti, da se je NDH dogajala za hrbtom kardinala, da torej Stepinac o množičnih zločinih nad Srbi in Judi ni nič vedel, sta na drugi strani v to trdno prepričani hrvaška Cerkev in dobršen del javnosti. Večina hrvaških vernikov trdno veruje v njegovo popolno nedolžnost in tako na vse načine pritiskajo na papeža Frančiška, da Stepinca razglasi za svetnika. 7 O b odkritju čudnega spomenika so deževale čudne izjave, sicer pa je tudi odkritje spomenika »vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam« še en naš edinstveni primer državniške zabitosti. Če bos- te poskusili poiskati podoben spomenik v kakšni drugi državi, ga boste iskali zaman. V tujih drža- vah imajo nalogo spominjati na vse žrtve vojne spomeniki ali grobni- ce neznanemu vojaku ali junaku. Običajno so posvečeni točno dolo- čenim vojnam, neredko pa ostanki neznanega vojaka ali junaka spo- minjajo in simbolizirajo vse vojne in vse padle v vojnah, ki jih je bo- jevala neka država s svojo vojsko. Oblika spomina na padle in umrle v vojnah je lahko tudi kenotaf, prazna grobnica, posvečena posame- zniku ali vojakom, katerih ostanki ležijo drugje. Ob grobnicah ali ob spomenikih neznanim junakom se običajno lahko samo polagajo venci, ne sme se pa imeti kakršnih koli političnih govorov. Verjetno je to razlog, zakaj smo pri nas dobili to edinstveno »osrednjo državno spominsko obeležje za prebivalce sloven- skega ozemlja, ki so kot vojaki različnih armad padli v vseh voj- nah, zlasti pa med prvo in drugo svetovno vojno. Posvečeno je tudi civilnim žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja.« V svoji zgodovini so se »prebivalci slovenskega ozemlja« res veliko vojskovali. Tako lahko ob tem spomeniku častimo spomin prav na vse: na Kelte, ki so se bojevali proti rimskim osvajalcem, na stare Slovane, ki so se v vojnah upirali pokristjanjevanju, pa na vojake kmečkih vojsk v uporih proti fevdalcem, tudi na janičarje, ki jih je tu vzela turška vojska, na vse slovenske fante, ki so v čast noremu francoskemu cesarju svoje kosti pustili nekje v Rusiji, do tistih fantov, ki so jih habsburški pokvarjenci za svoje imperialistične interese kot »kanonfuter« pošiljali v smrt v Galiciji ali ob Soči. Potem pa pridemo do bistva, do druge svetovne vojne in »revoluci- onarnega nasilja«. Zakaj se tu ne omenja še »inkvizicijsko nasilje«, saj so med drugo svetovno vojno belogardisti in ustaši pobijali ljudi tudi samo zato, ker niso bili verni (da o srednjem veku, ki ga tudi časti spomenik, niti ne govorimo), nam je lahko jasno. Prav simbol- no se je spomenik znašel ravno poleg ljubljanskega lokala Pr' ske- let'. Čeprav (ali prav zato) so morali iznad lokala odstraniti reklam- nega okostnjaka, bo verjetno postal to predvsem spomenik »žrtvam revolucionarnega nasilja«. Seveda nedolžnim žrtvam, čeprav so se lahko »različne armade« imenovale tudi gestapo ali SS. Ne glede na to, da so najvišji predstavniki države ob odkritju spo- menika zatrjevali, da to ni spomenik »spravi«, ampak le »kaže pot k spravi«. Torej je ta spomenik samo še en korak k njihovi »spravi«. Tisti »spravi«, ki bi enačila vojake zavezniške vojske, ki so se boje- vali za svobodo, s tistimi, ki so se bojevali v zločinski organizaciji SS zoper lastni narod in zoper celotno človeštvo. Tisti »spravi«, ki je ljudje sploh nočejo, kar je pokazala tudi peščica prisotnih ob od- kritju spomenika. Tisti »spravi«, ki se bo »zgodila« takoj, ko bodo politiki z njo nehali posiljevati ljudi in o preteklosti začeli govoriti dejstva in resnico. Kot smo slišali, naj bi ta dva betonska stebra, ki predstavljata spomenik, tudi pomagala prenehati širiti sovraštvo. Prav tisti, ki so prišli k odkritju in blagoslovu spomenika, so večinoma tudi tisti, ki s svojimi lažmi, sprenevedanjem ali molčanjem o resnici zlorabljajo drugo svetovno vojno za širjenje sovraštva in povzro- čanje umetno ustvarjenih delitev. Da bo tudi ta spomenik v priho- dnosti zlorabljen za povzročanje novih delitev in sovraštva, smo lahko prepričani. K njemu bodo šli polagat vence le tisti, ki imajo izkrivljen pogled na zgodovino in jim je res vseeno, če polo- žijo venec »prebivalcu slo- venskega ozemlja«, ki je bil ubit kot vojak Waffen SS na straži ob koncen- tracijskem taborišču v Nemčiji, ki je kot pripadnik Vojske Republike Srbske pobijal pri Srebrenici (tudi tak primer imamo), ki je kot pripadnik Sloweni- sche Landeswehra (švabobrancev) deloval po ukazih SS, ki je kot avstro-ogrski vojak obešal ženske in otroke v Srbiji med prvo sve- tovno vojno ali pa je kot rimski legionar iztrebljal cela plemena v Cezarjevih galskih vojnah. Vsi »prebivalci slovenskega ozemlja« se v svoji zgodovini pač niso bojevali za svobodo in plemenite cilje, za obrambo slovenskega ozemlja oziroma za dobro Sloven- cev in njihovih prednikov. S tem spomenikom smo, kot smo slišali, postali »zrela država«. Resne in zrele države jasno ločijo in znajo na glas povedati, kdo si v njihovi zgodovini zasluži zgodovinski spomin in kdo samo spoštljiv odnos do posmrtnih ostankov. Pri nas pa smo junake in zločince zmetali v isti koš, kar je lahko do- brodošlo samo zločincem. Da je celoten spomenik »vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanimi žrtvami« tako kot celotna »spravna prizadevanja« popolnoma zgrešena brca v temo, so očitno opa- zili tudi v uradu predsednika. Sprva je bilo zamišljeno, da bo odkritje betonske gmote nekoč jeseni, da bi se lahko odlično ujelo s predvolilno kampanjo trenutnega predsednika kot vrhunec nje- govih »spravnih prizadevanj«. Pa so očitno raje nekoliko pohiteli in odkritje izvedli sredi poletne vročine in dopustov, kot bi upali, da bo vse skupaj čim hitreje utonilo v pozabo. Večina ljudi bo betonsko gmoto verjetno res kmalu pozabila, upajmo pa, da ob- našanje in sprenevedanje predsednika, predvsem v zvezi z drugo svetovno vojno, ne bo pozabljeno vsaj tja do volitev. K O L U M N A Martin Premk Spomenik vojnam vseh žrtev Resne in zrele države jasno ločijo in znajo na glas povedati, kdo si v njihovi zgodovini zasluži zgodovinski spomin in kdo samo spoštljiv odnos do posmrtnih ostankov. julij 20178 K O M E N TA R dr. France Križanič O samodestruktivni gospodarski politiki Slovenije 2012 – 2014 O bdobje od februarja leta 2012 do septembra leta 2014 lahko z vidika vodenja gospodarske in ra- zvojne politike v Sloveniji pojmujemo kot enotno. V tem času smo imeli dve vladi dveh različnih koa- licij, ki sta ju vodili Slovenska demokratska stranka (od 2012 do 2013) in Pozitivna Slovenija (od leta 2013 do 2014). Prva vlada je zastavila in začela izvajati program, ki ga je druga nadaljevala. Značilnosti slovenske gospodarske politike 2012–2014 so bile: omejevalna fiskalna politika, ki je počasno rast bruto domačega produkta spremenila v vnovično upadanje (ustvarila je krizo dvojnega dna), zmanjševanje kreditov gospodarstvu, razpro- daja oziroma načrt prodaje razvojno intenzivnih podjetij (izpeljane prodaje Heliosa, Fotone, Elane), infrastrukturnih podjetij (izpelja- na prodaja Letališča Jožeta Pučnika), mrežnih podjetij z razvejani- mi nabavnimi in prodajnimi tokovi v Sloveniji (uresničena prodaja Mercatorja) ter bank (prodana je bila NKBM). Obenem se je v letih od 2012 do 2014 s polnim zamahom izvajala finančna perspektiva Evropske unije 2007–2013. Gre za načrt plasiranja proračunskih sredstev, s katerim je bil v Slovenijo vpeljan evropski razvojni model: spodbujanje raziskav in razvoja v podjetjih z državno pomočjo, tako da država pokrije del stroškov. V te projekte nosilci gospodarske poli- tike 2012–2014 niso posegli na način, da bi zmanjšali spodbude uva- janju razvoja. Maja leta 2012 je bil v Sloveniji sprejet Zakon o uravnoteženju javnih financ, s katerim so želeli takratni nosilci gospodarske politike zmanj- šati javnofinančni primanjkljaj s krčenjem izdatkov javnega sektorja. Posledice so bile naslednje: v letu 2012 so skupni javnofinančni od- hodki, merjeno po denarnem toku, upadli za 396 milijonov evrov – začetni »prihranek«. To je, v povezavi z omejevalno kreditno politiko Banke Slovenije, v dveh letih privedlo do upada slovenskega BDP za 979 milijonov evrov (merjeno po prevzetih obveznostih in terjatvah). Skupaj z zmanjšanjem dodane vrednosti so upadli tudi javnofinanč- ni prilivi. Merjeno glede na osnovo v letu 2011 so bili ti prilivi v letu 2013 manjši za 383 milijonov evrov (končna posledica). Tudi ko je bilo opaziti nastajanje nove recesije, nosilci gospodarske politike svo- jih ukrepov niso spremenili. V juliju leta 2010 je Banka Slovenije povečala zahtevani količnik ka- pitalske ustreznosti bank in povzročila, da so v dobrih treh letih, od julija leta 2010 do decembra leta 2013, posojila bank nefinančnim družbam (gospodarstvu brez finančnega sektorja) na Slovenskem upadla za 4,2 milijarde evrov ali za 20 odstotkov. Banka Slovenije je najela družbo za poslovno svetovanje, Oliver Wyman, ki je za Slove- nijo v naslednjih treh letih napovedala globoko recesijo in ocenila, da NLB, NKBM, Abanka in Banka Celje potrebujejo dokapitalizacijo v vrednosti 4,8 milijarde evrov (približno toliko, kolikor so znašali stro- ški graditve slovenskega avtocestnega omrežja). Slovenska vlada je omenjene banke nacionalizirala in dokapitalizirala. »Igra« je bila jasna: prenos terjatev na slabo banko, poceni prodaja lastniških deležev podjetij, ki so bili dani v zavarovanje, in še poce- ni prodaja bank, ki so s »slabimi krediti« ustvarjale izgubo in s tem pogoje za državno pomoč. Projekt je spremljala očitno dobro orga- nizirana medijska kampanja s ciljem, da bi slovensko prebivalstvo razprodajo ključnih podjetij sprejelo kot neizogibno nujnost (tako imenovana »doktrina šoka«). Moto so bili »Državnega premoženja ne znamo upravljati«, »Saj nismo sposobni«, »Vse so nam že pokrad- li«. Da naša samopodoba ni upadla kot pričakovano, so pripomog- li slovenski vrhunski športniki oziroma njihovi rezultati, primerljivi z največjimi dosežki v zgodovini. Res pa je, da so bili (in so še) mogoči, ker se je v zadnjih desetih letih tudi na področju športa začela izvajati intenzivna razvojna politika. Kljub omejevalni fiskalni in kreditni politiki se je v tretjem četrtletju leta 2013 na Slovenskem povrnila gospodarska rast. Temeljila je na povečevanju izvoza blaga in storitev. Leta 2013 se je dvignil za tri odstotke in je bil, večinoma zaradi rasti v 2010 in 2011, že za dve milijardi evrov večji kot v obdobju svetovne konjunkture leta 2008. Povečevanje izvoza je zahtevalo nenehno prenavljanje strojev in dru- ge opreme, vplivalo je na rast investicij v osnovna sredstva (v malih in srednjih podjetjih, deloma financiranih iz sredstev EU) ter prevladalo nad negativnim učinkom upada osebne in državne porabe (posledica omejevalne gospodarske politike). Slovenski izvoz blaga in storitev je naraščal hitreje od povečevanja BDP v državah naših trgovinskih partnericah, kar kaže, da si je slo- vensko gospodarstvo uspelo povečati tržni delež. Glavni vzvod izbolj- šanega položaja ni bil upad stroškov dela. Ti so se v letih od 2008 do 2014 v Sloveniji povečali za 12 odstotkov, v celotni EU pa za 14 odstotkov. Slovenija si je po letu 2008 izboljšala konkurenčnost z in- tenzivnimi investicijami v raziskave in razvoj. Skupni narodnogospo- darski izdatki so se v ta namen v letih od 2008 do 2011 povečali za 45 odstotkov in so naraščali še do leta 2013, ko so bili za 52 odstotkov nad svojo ravnjo v letu 2008. »Igra« je bila jasna: prenos terjatev na slabo banko, poceni prodaja lastniških deležev podjetij, ki so bili dani v zavarovanje, in še poceni prodaja bank, ki so s »slabimi krediti« ustvarjale izgubo in s tem pogoje za državno pomoč. 9 A K T U A L N O šine zaliva Sloveniji in postavila izhodi- šče za določitev teritorialnega morja ter posebnega »območja stika« slovenske- ga morja z odprtim morjem. Teritorialno morje med Slovenijo in Hrvaško je razmejila tako, da je veljav- na geografska pravila o razmejitvah med vzporedno ležečimi teritorialnimi morji dopolnila: meja Slovenije s Hr- vaško na območju teritorialnega morja poteka vzporedno z osimsko mejo med Slovenijo in Italijo na morju. Razmeji- tev teritorialnega morja lahko opišemo kot pravično. »Območje stika« med slovenskim teri- torialnim morjem in mednarodnimi vo- dami pa je najbolj originalen in verjetno Slovenija mora zavrniti hrvaško zvijačnost in agresivnost Zahtevna pot do izvršitve arbitražne odločbe Slovenci radi govorimo, da smo pomorski narod. Arbitražna odloč- ba o meji med Slovenijo in Hrvaško, izrečena 29. junija 2017, nam daje priložnost, da to tudi potrdimo. Poleg tega pa nam ta odločba daje tudi podlago za premislek o pravičnih mejah in ureditvi posle- dic razpada nekdanje Jugoslavije. Začnimo torej na začetku. Proti koncu leta 1991, ko je razpadla SFR Jugoslavija, smo se vese-lili mednarodnega priznanja in odločitve mednarodne skupnosti, da se ozemeljski spori med državami nasle- dnicami Jugoslavije urejajo po načelu uti possidetis, torej tako, kot smo posedo- vali svoja ozemlja v času pred nastan- kom neodvisnih, suverenih držav. Meja na morju seveda ni bila določena, saj je bilo celotno morje skupno, jugoslovan- sko, meje na morju pa edine, ki jih je bilo treba določiti na novo. Za Slovenijo je nato sledilo obdobje politik, to je pogajanj med našo drža- vo in Hrvaško ter živahne strankarske dejavnosti: nove politične stranke so v vprašanju meja videle dobrodošlo pri- ložnost za nabiranje političnih točk. Vse to je iz dokaj preprostega vprašanja – več kot 90 odstotkov vse meje med Slo- venijo in Hrvaško je bilo namreč vselej popolnoma nespornih – naredilo eno težjih vprašanj. Z izrekom arbitražne odločbe se to obdobje končuje. Arbitraža je na pod- lagi pogodbe med Slovenijo in Hrvaško določila mejo na kopnem na vseh pre- ostalih, še spornih točkah in na novo določila mejo na morju. Pravniki lahko ugotovimo, da je arbitraža, ki so jo ses- tavljali najuglednejši mednarodni prav- niki tega sveta, opravila zahtevno na- logo, in to z vso avtoriteto in znanjem, s tehtnostjo in pravičnostjo. Tu ni ne zmagovalca ne poraženca – zmagala je avtoriteta argumenta nad argumentom avtoritete. To se jasno izraža v določitvi meje na morju, torej v prostoru, kjer je raz- mejitev nova. Arbitraža je tudi tu vzela za izhodišče načelo uti possidetis in do- ločila začetek mejne črte v Piranskem zalivu, sam zaliv pa je razdelila v skladu s tem, kako se je izvajala oblast v njem pred razglasitvijo neodvisnosti Sloveni- je in Hrvaške. Vode v zalivu imajo sta- tus notranjih morskih voda, torej enak pravni položaj kot kopno ozemlje, in tu je suverenost države popolna. Nova meja je zagotovila 81 odstotkov povr- // PIŠE: dr. Danilo Türk julij 201710 najzanimivejši vidik celotne arbitražne odločbe. Na tem območju je arbitraža določila režim, ki ga tvorijo svoboda plovbe, svoboda preleta ter svoboda polaganja kablov in cevovodov – to- rej svoboščine, ki so značilne za odpr- to morje. Tako je komunikacijski vidik svobode odprtega morja priveden do zunanje meje slovenskega teritorialne- ga morja. Arbitražni sporazum med dr- žavama je razsodišču naložil obveznost, da tak stik določi, kar je bilo s tem tudi storjeno – Hrvaški ostane formalna su- verenost, Slovenija pa dobi realen, fizič- ni stik z odprtim morjem. Na kopnem je razsodišče uporabilo temeljno načelo uti possidetis – kot ste posedovali. Pri tem je uporabilo vse razmejitvene akte, o katerih sta se drža- vi strinjali v preteklosti, v času, ko sta obstajali kot republiki v okviru federa- tivne Jugoslavije, npr. glede poteka mej na Dragonji in Kanalu sv. Odorika, in torej tudi glede zaselkov na levem bre- gu Dragonje. Kjer meja ni bila usklajena s sporazu- mi med organi obeh republik, ampak na podlagi katastrov, je arbitraža uporabila te rešitve. Kjer pa tudi tega ni bilo, je upoštevala dejansko izvajanje oblastnih funkcij, kot na primer v Mirišču v občini Lendava, ki je na tej podlagi prisojeno Sloveniji. Arbitraža je opravila svoje delo skrb- no, odgovorno in z avtoriteto najug- lednejših pravnikov. To bo moral priz- nati vsakdo, ki bo arbitražno odločbo prebral. Seveda bodo tudi nezado- voljstva, zlasti tam, kjer so se ljudje na- dejali ugodnejše rešitve, vključitev nji- hovih hiš in zemljišč v ozemlje Slove- nije. Toda gre za majhno število ljudi in majhna območja, ki jih lahko Republika Slovenija reši na načine, ki bodo dogo- vorjeni med vlado in prizadetimi ljud- mi. Tem vprašanjem bo vlada Republi- ke Slovenije vsekakor morala posvetiti prednostno pozornost. Arbitražna razsodba pa opozarja še na nekaj temeljnih vprašanj Evrope in mednarodnega sodelovanja nasploh. Njena nadaljnja usoda bo veliko pove- dala o stanju evropskih vrednot, o mož- nostih urejanja ozemeljskih vprašanj na Balkanu in v Evropi in o urejanju svo- boščin, ki tvorijo svobodo morja, po- membno za ves svet. Nemški zunanji minister Sigmar Gab- riel je v svoji izjavi po objavi razsod- be opozoril, da je njeno spoštovanje in izvrševanje stvar temeljnih vrednot Evropske unije, ki je zgrajena na na- čelu vladavine prava, in da gre za ure- janje sporov, za kakršno se Evropska unija zavzema na Balkanu ter v Evro- pi in svetu nasploh. S tem je povedano bistvo. Dodali bi lahko še, da je svoboda plovbe, ki je dobila dodatno afirmacijo v »območju stika«, pomembna za ves svet, tudi npr. za ZDA, ki se v vseh so- rodnih sporih zavzemajo prav za uvelja- vljanje svobode plovbe. Kako torej naprej? Slovenska vlada, pa tudi vse slovenske politične stranke enotno zavzemajo stališče, da je treba arbitražno odločbo izvršiti. Pri tem pa je treba paziti na poskuse hrvaške stra- ni, da bi se spet izvila iz primeža svojih pravnih obveznosti. To zdaj poskuša z dvema zvijačnima tezama: prvič s tr- ditvijo, da gre za dvostransko vpraša- nje, ki naj se ureja z nekakšnim novim dialogom ob ignoriranju arbitraže, in drugič, z zavračanjem »enostranskih dejanj«. To zavračanje »enostranskih dejanj« je mojstrovina politične hi- pokrizije: Hrvaška se nenehno zateka k enostranskim dejanjem – najbolj oči- tno enostransko dejanje je njen eno- stranski umik iz arbitražnega postopka in danes njeno enostransko zanikanje obstoja arbitražne razsodbe. To eno- stransko početje spominja na značilno balkansko zanikanje sodišča, kakršno smo imeli priložnost opazovati v izja- vah pokojnega Slobodana Miloševića pred Haaškim sodiščem za vojne zlo- čine na ozemlju nekdanje Jugoslavi- je. Parola »ne priznajem ovaj sud« ni v čast državi članici Evropske unije in je v sistemu EU preprosto ni mogoče tolerirati. Hrvaška nima prav nobene- ga argumenta za pozivanje proti »eno- stranskim dejanjem«. Tudi pozivanje k novemu dialogu – ob ignoriranju arbitražne odločbe – ne po- meni nič drugega kot izmikanje pravnim obveznostim in je izraz iste balkanske mentalitete. O čem pa naj se sploh vodi dialog, če ne o izvrševanju sodbe? Za vse bi bilo dobro, da Hrvaška preneha s poskusi vsiliti voljo močnejšega. Pot do izvršitve arbitražne odločbe bo torej zahtevna. Na slovenski strani moramo jasno zavrniti sedanjo hrvaško zvijačnost in agresivnost. To je naloga, ki jo moramo opraviti sami in pred- stavlja veliko odgovornost političnega vodstva države. Suverenost je resna odgovornosti in nihče drug je ne more izvrševati namesto nas. Zunanji svet bo v pomoč, če bomo sami pokazali odloč- nost in sposobnost upreti se pritiskom in zvijačam. Arbitraža je pokazala, da lahko moč prava prevlada nad pravom moči. To pa je točka, na kateri se začne- jo civilizirani in prijateljski odnosi med državami in med ljudmi. Arbitraža je opravila svoje delo skrbno, odgovorno in z avtoriteto najuglednejših pravnikov. To bo moral priznati vsakdo, ki bo arbitražno odločbo prebral. Seveda bodo tudi nezadovoljstva, zlasti tam, kjer so se ljudje nadejali ugodnejše rešitve, vključitev njihovih hiš in zemljišč v ozemlje Slovenije. Koper Semedela Trst Občine Barkovlje Milje Ankaran MarkovecIzola Lucija Sečovlje Umag Zambratija Bašanija Lavra Kanegra Malija Dekani Seča Jagodje Portorož Piran Miljski zaliv Tržaški zaliv Koprski zaliv Piranski zaliv Dra gon ja Rt Stara Savudrija Sečoveljske soline A T5 T4 C B D T3 T2 2,5 navtične milje E italijansko teritorialno morje odprto morje slovensko teritorialno morje SLOVENIJA HRVAŠKA hrvaško teritorialno morje ustje Dragonje 45° 28' 32,3'' S 13° 35' 8,2'' V točka A 45° 30' 41,7'' S 13° 31' 25,7'' V točka B 45° 33' 57,4'' S 13° 23' 4'' V točka D 45° 30' 42,2'' S 13° 20' 56,3'' V točka E 45° 23' 56,6'' S 13° 13' 34,6'' V točka C 45° 32' 22,5'' S 13° 27' 7,7'' V morska meja med Slovenijo in Italijo (nekdanja osimska meja) območje slovenskega stika z odprtim morjem meja stika s hrvaškim teritorialnim morjem Vir: ICJ Meja med Slovenijo in Hrvaško v Istri 1 km SLOVENIJA Sečoveljske soline Sečovlje Dragonja Sv. Marija na Krasu Pišine Kaštel Bužini Mlini Škrilje Škodelin DragonjaHRVAŠKA Drnica Sporno ozemlje ob Dragonji ozemlje, ki pripade Hrvaški Vir: Delo 11 iz sovraštva bi moral biti oster. Motiv zaradi predsodkov je resnično v nekaj državah razumljen kot otežujoč dejav- nik, ki kazen poveča. Obstoječi zakoni o zločinih iz sovraštva morajo biti zara- di strašilnega učinka takoj uveljavljeni. Postopki morajo biti dobro dokumenti- rani in postati morajo javni. Poleg teh konkretnih korakov obstaja potreba po večji preventivi – po obveščanju in iz- obraževanju z namenom nagovarjanja strahu in nevednosti, ki pogosto stojita za sovraštvom do tujcev in nestrpnostjo. Sodišče v Strasbourgu je prav tako opo- zorilo na odgovornost učiteljev pri pro- mociji tolerantne družbe. Svet Evrope je na tem področju razvil odlične mate- riale za učitelje, na primer v kampanjah Vsi drugačni – vsi enakopravni in Do- sta! (o spoznavanju Romov). Tudi šolski kurikuli bi morali v boj pro- ti nestrpnosti še bolj vključevati spo- znavanje drugih religij in kultur. Prav tako mediji ne bi smeli postati pros- tor za širjenje sovražnega govora in za promocijo nasilja. Porrajmos pa bi mo- ral končno po vsej Evropski uniji pos- tati uradni mednarodni dan spomina na romski holokavst, na tisto strašno noč v Auschwitzu, ki je postal središ- če Himmlerjeve genocidne dejavnosti, in to zato, da »ne bi nemške zemlje okuži- li z uničevanjem tolikšnih grmad nečistega mesa«. In na teh grmadah so poleg Ju- dov in drugih taboriščnikov med prvimi končali tudi nesrečni Romi. Ob 2. avgustu, dnevu spomina na romski holokavst Ciganska noč groze v Auschwitzu za večni spomin A K T U A L N O Organizirane deportacije Romov v času nacizma so se začele 16. maja 1940. Radikalni ukrepi zoper Rome so se nenehno širili in se razširili na vsa območja okupirane Evrope. Po Himmlerjevem uka- zu 16. decembra 1942 so morali biti Romi v nekaj tednih zbrani v koncentracijskem taborišču Auschwitz - Birkenau. To taborišče je bilo še posebno znano tudi po zdravniških poskusih na Romih, vse dokler niso nacisti v noči z 2. na 3. avgust 1944 v celoti likvidirali romskega dela taborišča in pomorili še zadnjih romskih taboriščni- kov. Skupaj je v uničevalnem taborišču Auschwitz umrlo približno 21.000 Romov in Sintov iz 14 evropskih držav. Masakre nad njimi so izvaja-li tudi v drugih uničevalnih in koncentracijskih tabori-ščih, Treblinki, Chełmnu, Mauthausnu, Buchenwaldu, Dachauu, Bergen - Belsnu ter v Jasenovcu in Saj- mištu pri Beogradu. V spomin na grozo- viti masaker v največji tovarni smrti na zemlji, v Auschwitzu, imajo Romi že dalj časa mednarodni dan spomina na rom- ski holokavst – porrajmos. V Auschwitzu so Romi živeli v obupnih razmerah, po- gosto so bili žrtve medicinskih posku- sov in sterilizacije. Nič bolje ni bilo v Buchenwaldu, Ravensbrücku in drugih taboriščih. Eden od načinov uničevanja je bilo tudi rekrutiranje v specialne eno- te, iz katerih skoraj nihče ni prišel živ. Romi in Sinti iz več evropskih držav se na kraju, kjer je nekoč stalo nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz, večkrat dostojanstveno spomnijo žrtev genocida nad romskim prebivalstvom med drugo svetovno vojno. Spominja- nje na kruto preteklost spremljajo ved- no aktualna opozorila pred sovraštvom proti tujcem in manjšinam v sedanjosti. Tudi 72 let po koncu druge svetov- ne vojne imamo v Evropi nova tem- na poglavja, ki jih lahko poimenujemo »Zločini iz sovraštva – ali grd obraz rasizma, antisemitizma, strahu pred Romi, muslimani in istospolno usmerjenimi«. Zločini iz sov- raštva so vsakodnevna resničnost po vsej evropski celini. Številna verodo- stojna poročila kažejo, da ljudje trpijo nasilje zaradi tega, ker so temne polti, Judje, Romi ali muslimani, ali zaradi svoje spolne usmeritve ali spolne iden- titete. Poročajo o primerih, ko so bili po- samezniki na cesti fizično napadeni, ko so jim razbili okna ali zažgali domove. Vladne oblasti so odgovorne, da preki- nejo te sramotne in resne zločine. Se te nevarnosti dovolj zavedamo tudi v Slo- veniji? Morali bi se, saj je rasistično na- silje za človeško dostojanstvo posebno žaljivo, glede na nevarne posledice pa od oblasti zahteva posebno pozornost in močan odziv. Zaradi tega razloga morajo oblasti izkoristiti vsa pravna sredstva v boju proti rasizmu in rasističnemu nasilju in tako okrepiti demokratično vizijo druž- be, v kateri je drugačnost razumljena kot obogatitev in ne kot grožnja. Odgo- vor oblasti in še zlasti sodišč na zločine // PIŠE: dr. Marjan Toš Vhod v nekdanje koncentracijsko taborišče Auschwitz / Foto: Janez Alič julij 201712 // BESEDILO IN FOTO: Cvetka Hedžet Tóth A K T U A L N O // PIŠE: dr. Branko Marušič tod tudi dejanja, ki nenehno ustvarjajo nemire in utrjujejo ošabnost, ki prezi- ra pravila lepega obnašanja, veljavna v mednarodni javnosti. Vse našteto nas zato kar samodejno vabi, da se spominjamo dogodkov na Primorskem pred sedemdesetimi in več leti ter tudi njihove predzgodovine. Bila je težka pot in ni bilo lahko z mednaro- dnim potrdilom pridobiti tistih sloven- skih predelov, ki smo jih nato priključili narodnostnemu prostoru. V sedemde- setih letih Sloveniji priključene Primor- ske se zrcali dolgoletno prizadevanje Slovencev za zahodne meje njihovega narodnostnega in državnega prostora. V te napore spadajo tudi dogodki prve in še zlasti druge svetovne vojne, ko je prav uspešen partizanski boj odločilno pripomogel k odločitvam mednarodne javnosti. Zlasti na Primorskem smo se na- vadili živeti ob meji, ki smo jo sicer že od njenega nastanka dalje imeli za »krivično«. Te čustvene besede da- nes na uporabljamo več, pa ne zato, ker bi jo povozil čas. Krivica se sča- soma lahko spremeni tudi v korist, kot znamenje časa, ki med drugim dokazuje, da je le trdno začrtana dr- žavna meja zagotovilo za ohranjanje dobrih medsosedskih odnosov, da je taka meja na zahodu Slovenije omo- gočila vsestranski družbeni napredek, da je tod zraslo povsem novo središče Nova Gorica in da se je Koper razvil v pomembno mednarodno pristanišče in ne nazadnje, da je romanski sosed močno spremenil s preteklostjo obre- menjen odnos do svojega slovanske- ga soseda. Morda bo slovenska javnost pri ure- janju jugovzhodnih meja slovenske dr- žave v dogodkih izpred sedemdesetih in več let spoznala mnogo opozoril o potrebi državniške drže, se odrekla političnemu spletkarjenju in nakanam zakulisja ter uvidela, da je lahko tudi odrekanje koristno, zlasti v duhu rea- lizma, ki ima pomembno mesto v od- nosih med ljudmi in tako tudi med dr- žavami. 70. obletnica priključitve Primorske matični domovini Sosedje pretirano zazrti v preteklost Bilo je morda le golo naključje, da se je za sodbo mednarodnega sodišča v Haagu o poteku državne meje med Hrvaško in Slovenijo izvedelo v času, ko se na Slovenskem pripravljamo na počastitev sedemdesete obletnice uresničitve pariške mirovne pogodbe (10. februarja 1947), bolj preprosto povedano na jubilej priključitve Primorske k matični domovini. Dogodka sta med sabo povezana, saj sta del več kot poldrugo stoletje trajajočega in žal še vedno nedokončanega procesa ugotavljanja in ustvarjanja slovenskih na- rodnostnih in državnih meja. Stoletja, a še bolj zadnja desetle-tja nam kažejo, da živimo Slo-venci na ozemlju, kjer je bilo po nenapisanem pravilu težko doseči mirno in trajno sožitje s svoji- mi številčno močnejšimi zahodnimi in vzhodnimi sosedi predvsem zato, ker so ti bili in so še pretirano zazrti v svo- jo preteklost ter so nekritično prepriča- ni o svoji civilizacijski premoči. Kako naj na primer razumemo pojav italijan- skega iredentizma pred prvo svetov- no vojno, podpis tajnega londonskega pakta aprila leta 1915, pojav fašizma, agresijo Italije leta 1941 in na drugi strani tudi izjavo hrvaškega državnega vodstva (2015), da za njihovo državo sodbe iz Haaga ne bodo veljale? Skozi splet dogajanj, ki so pogostok- rat podkrepljena tudi z lepimi beseda- mi (na primer »prijateljska Slovenija« in podobno), se razkriva vprašanje meja, pri čemer besede pravičnost, razum- nost in dobrohotnost ne pripomorejo k priznavanju dejstev in tako tudi ne k odločitvam. Če je bila s pariško mirov- no pogodbo (1947), londonskim memo- randumom (1954) in osimskimi sporaz- umi (1975) urejena slovenska zahodna meja, kljub nenehnim ugovorom skupin italijanskih skrajnežev, ki jim zna danes prisluhniti tudi osrednje vodstvo itali- janskega protifašističnega odpora, pa se na vzhodni meji Slovenije krepi moč tis- tega hrvaškega nacionalizma, ki naj bi ga pokopala druga svetovna vojna. Od V sedemdesetih letih Sloveniji priključene Primorske se zrcali dolgoletno prizadevanje Slovencev za zahodne meje njihovega narodnostnega in državnega prostora. Na številnih hišah na Primorskem so še danes napisi iz leta 1947 / Foto: Janez Alič 13 V Rabštejnu na Češkem trpelo 150 Slovencev Razmislek pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami A K T U A L N O Spoštovane članice in člani Zve-ze borcev za vrednote NOB Približuje se čas predsedniških volitev. Dolžnost vsake državljanke in drža- vljana je, da se volitev udeleži. Vsi smo odgovorni za našo bodočnost. Ni in ne sme nam biti vseeno, kdo vodi državo, kdo nas predstavlja v tujini, kdo imenuje ustavne sodnike, kdo izbira predsednika protikorupcijske komisije, itd. Zveza borcev je organizacija civilne druž- be, je zveza borcev za vrednote Narodno osvobodilnega boja. Za tiste vrednote, ki so se rojevale v toku boja za obstoj in suverenost slovenskega naroda, v toku borbe s silami nacizma in klero-fašizma. Te vrednote so svoboda, tovarištvo, pra- vičnost, solidarnost. Naši očetje, mame, dedki in babice so umirali za svobodo, za socialno pravično družbo. Iz tega boja se je rodila slovenska država. Spoštujmo našo preteklost in ozrimo se v bodočnost. Kaj te vrednote pomenijo danes? Ali smo še socialno pravična družba? Se je v ce- loti uveljavila vladavina prava? Ali do- bivamo za svoje delo pravično plačilo? Kakšna je perspektiva mladih ljudi? Zato mora vsakdo od nas dobro razmis- liti, kakšne so vrednote tistih, ki jih bomo volili in potem voliti po svoji vesti. Spom- nimo se Ivana Cankarja, ki je rekel: »Na- rod si bo pisal svojo sodbo sam, ne frak in ne talar mu je ne bosta«. Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Delegacija koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vredno- te NOB Slovenije je letos spomladi obi- skala nekdanje koncentracijsko tabori- šče Rabštejn na vzhodu Češke. Tam je v letih od 1939 do 1945 v nemogočih raz- merah pod zemljo delalo najmanj 650 taboriščnikov iz 12 držav. Med njimi naj bi bilo tudi 150 Slovencev. Nemci so ta- borišče uredili v dolini reke Kamenice, skrito očem zaveznikov in varno pred morebitnim bombardiranjem. V rovih so izdelovali dele za letala. Območje nekdanjega taborišča sedaj urejajo, prav tako dopolnjujejo zbirko, ki so jo v enem izmed predorov uredili ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F V enem izmed rovov nekdanje tovarne, kjer so izdelovali dele za letala, so uredili spominski muzej. Delegacija slovenske borčevske organizacije se je pred obeležjem taboriščnikom poklonila njihovemu spominu. ljubiteljski zbiralci iz Češke Kamenice. Na taborišče spominja piramida in oko- li nje postavljene plošče z napisi držav iz katerih so prihajali taboriščniki. Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja pripravlja brošuro o Rabštejnu kot tudi o drugih dveh taboriščih na ozemlju današnje Češke: Litomericah in Terezinu. Zato prosimo vse preživele ali njihove svojce, da se nam oglasijo na naslov: ZZB za vrednote NOB Sloveni- je, Eispielerjeva 6, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti svobodna.beseda@ gmail.com, da bi skupaj dopolnili manj- kajoče podatke. J. A. / Foto: Boris Nemec julij 201714 V M E T E Ž U Z G O D O V I N E Učitelji, ki so ohranili spomin na zločin pri Taborski steni Vinko in Jakec, simbolna mlada junaka Marija Izak iz Pameč pri Slovenj Gradcu je bila leta 1953 kot mlada učiteljica z dekretom poslana v vas Fara pri Kostelu. Franc Volf, sin borca, ki je umrl v koncentracijskem taborišču na Rabu, je skupaj z 32 učenci prišel leto dni pozneje kot vodja posebnega oddelka za vojne sirote iz Kočevja. Leta 1956 sta se poročila in na šoli v Fari ostala vse do upokojitve. Nekaj let je bila ravnateljica Marija, nato pa dolga leta, vse do odhoda v pokoj, Franc. Upokojena učitelja Marija in Franc Volf sta živi priči po-vojnih let, izjemna pripove-dovalca, iz njiju vrejo spomi- ni, imata pa tudi odlično ohranjen arhiv o razvoju šolstva v tem še danes marsi- kateremu prebivalcu Slovenije povsem neznanem delu naše domovine. Prav onadva pa sta skupaj s številnimi teda- njimi učitelji, učenci in lokalnimi politiki zaslužna za to, da spomin na tragedijo pri Taborski steni živi in da tam še ved- no nastaja piramida za Vinka in Jakca. Zločin V jami pri Taborski steni se je spomla- di in del poletja leta 1942 zadrževal del borcev Kočevskega odreda, v času na- pada 24. julija 1942 pa sta bila v votlini še ciklostilna tehnika in del štaba od- reda, skupaj 13 bork in borcev. Zaradi izdaje domačinov so okupatorji jamo obkolili. Zunaj pred jamo sta bila tedaj na straži pionirčka, domačina iz doline, ki so jima starše odgnali v taborišče na Rab, Jakec Turk in Vinko Kalčič iz Bel- ce. Italijani so se jima prikradli za hrbet in oba ubili. Nato so napadli borce v jami. Ti so se kar 12 ur upirali sovraž- niku, obrambo je vodil komandant za- ščitnega voda Franc Bombač - Matjaž, umrlo je sedem borcev. Pobiti partizani so svoje zadnje domovanje našli pod mogočnimi smrekami, Vinko in Jakec pa sta pokopana na jasi pred votlino. Slovesnost ob jami poteka od leta 1957, obiskovalci, predvsem učenci, pa že vse od začetka organiziranih prireditev pred jamo polagajo kamenje v spomin na oba dečka. »Kot pionir sem slišal za tragedijo pri taborski steni in kot otroka me je zgod- ba o dveh fantičih, ki sta umrla tako krute smrti, zelo pretresla. Ko sem pri- šel kot učitelj v Faro, sem želel obiska- ti ta kraj, a to je bilo tedaj zaprto ob- močje, nadzorovano iz Kočevske Reke. Leta 1956 sem s skupino učencev in Tonetom Ožboltom kot vodnikom tako rekoč ilegalno odšel do kraja, kjer se je zgodil zločina. Jama, v kateri so bili par- tizani, je bila tedaj že označena, pot pa ne,« pripoveduje Franc Volf. Sprejemi v mladinsko organizacijo »Vrnil sem se odločen, da je treba spo- min na to strašno vojaško in človeško tragedijo ohraniti. Tone Ožbolt, avtor knjige Dežela Petra Klepca, v kateri je opisal tragedijo, nas je pri tem zelo podpiral, četudi so ga v Kočevski Reki zasliševali, ko so izvedeli za naš 'izlet'. Učitelji na šoli v Fari smo se strinjali, da bi morali k Taborski steni odpeljati učence, a po nekaj posameznih posku- sih nam je to organizirano uspelo šele leta 1967. Poleg naših šolarjev so bili z nami tudi odrasli in vodniki,« pripove- duje Volf. Glede na izjemno sporočil- no vrednost prostora in dogodka so se odločili, da bo to postal kraj, kjer bodo vsako leto konec maja ali na začetku junija, odvisno od vremena, saj je bil tam maja pogosto še sneg, pripravili sprejem svojih pionirjev v mladinsko organizacijo. »Otroci so komaj čakali ta dan, na šoli smo se nanj skrbno pripravljali, učenci so skupaj z učitelji pripravili program, razpoloženje na kraju samem je bilo zelo slovesno. Pridružili so se nam bor- ci, prihajali so narodni heroji, ti so učen- // PIŠE: Jožica Hribar Današnja podoba piramide za Vinka in Jakca (Foto: Pavel Majerle Kukin) Franc in Marija Volf s knjigo vtisov, v katero so leta 1972 obiskovalci pri Taborski steni začeli vpisovati vtise. (Foto: Jožica Hribar) 15 cem pripovedovali o vojni in svojih spo- minih, za vse nas so bila to nepozabna doživetja,« pripoveduje Marija Volf. »Ideja, da k jami prinašajo kamenčke, je nastala bolj ali manj spontano in začela je nastajati piramida za Vinka in Jakca. Tukaj je kraška pokrajina, drobnega ka- menja je bilo veliko, obiskovalcev pa tudi, in tako je piramida rasla. Leta 1976 smo ob jami odkrili spominsko ploščo,« se spominja Franc. »Leta 1972 smo ob sprejemu v pionir- sko organizacijo ob prireditvi prvič ime- li knjigo vtisov, kamor so svoje vtise in občutke ob sprejemu v mladinsko orga- nizacijo zapisali pionirji,« pripoveduje Marija in pokaže izjemno lepo urejeno knjigo, v katero so učenci z lepo pisavo, kakršne danes ni več mogoče videti, za- pisovali svoje vtise. Srečanje pri Tabor- ski steni je postalo tradicionalno sreča- nje mladine in borcev, vtise so pozneje zapisovali tudi drugi obiskovalci. Leta 1973 je bila pri Taborski steni prvič Vanda Bratož, ki je kot učitelji- ca prav tako prišla v Faro. »Odgovorna sem bila za pripravo programa, pripra- Ob 75. obletnici partizanskih bojev v gozdovih nad deželo Petra Klepca Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje, OOZB Kostel in OOZB Osilnica so 1. julija pripra- vili že tradicionalno srečanje borcev, mladine in občanov Kočevske in Kolpske doline ter drugih krajev v spomin na tragične dogodke pri Tabor- ski steni. Letošnje srečanje je bilo posvečeno 75. obletnici partizanskih bojev v tamkajšnjih goz- dovih nad deželo Petra Klepca. Spominski dogodek je potekal na novem prireditvenem prostoru, ki je nekoliko bliže steni od prejšnjega, kjer potekajo šolska sre- čanja v spomin na padla pionirčka Jakca in Vinka iz vasi Belica. Slavnostni govornik je bil generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Slo- venije Aljaž Verhovnik, ki je med drugim opo- zoril tudi na vrednote, ki so se izoblikovale in zakoreninile v NOB, obenem pa je udeležen- cem vlil zvrhano mero samozavesti, ki je bila značilna tudi za partizanski boj. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Fara iz Kos- tela, članice ZB Ribnica in pevska skupina iz Binklja pri Dragi. Program je povezovala Van- da Bratož. Ob letošnjem jubileju je Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje izdalo tudi zgibanko Taborska stena. Jože Oberstar vili smo recitacije, učenci so brali svoje spise ali odlomke iz literarnih del, so- delovanje v programu na slovesnosti je bilo za učence in učitelje posebna čast,« pripoveduje. Tudi ona je že upokojena, danes predsednica KO ZB Kostel, a spominske slovesnosti pri Taborski ste- ni še vedno pripravlja in vodi. »Ko je bil od leta 1972 dostop do Ta- borske stene dovoljen, smo začeli poši- ljati vabila tudi drugim šolam, najprej v okolici, nato širše. Sodelovati je začela vojska, prihajale so šolske skupine od drugod: iz Postojne, Ajdovščine, iz Del- nic … od vsepovsod. Poleg vojakov so nam pomagali še v Gozdarskem pod- jetju Snežnik, organizacija je bila velik zalogaj, pomagali so nam pripraviti in urediti prireditveni prostor, pripeljali so hrano,« se spominjajo vsi trije. »Leta 1976 je tukaj potekal zbor ju- goslovanskih pionirjev, to je bila najbolj množična prireditev, kar jih je kdaj bilo tukaj. Takrat smo na šoli pripravili ela- borat o razvoju pionirske organizacije in zanj dobili prvo nagrado na republi- škem tekmovanju. Tega veselja in po- nosa ni mogoče opisati,« ponosno pra- vi Marija. Njen mož pa doda, da je bila prav ona vsa leta gonilna sila priprav na prireditev: »Zbirala je gradivo, pre- pisovala, tipkala, spodbujala otroke in učitelje, urejala in shranjevala gradiva, vse to zdaj hrani Pokrajinski muzej v Kočevju.« Vnovična obuditev Vse to je trajalo do leta 1989, potem pa so napočili novi časi in nove razmere in prireditev je utonila v pozabo. Na pobu- do Mace Jogan so okoli leta 2010 idejo o piramidi obudili kot akcijo Kamenček k piramidi za Vinka in Jakca, ki jo je podpr- lo tudi šolsko ministrstvo in uresničitev naložilo Centru šolskih in obšolskih de- javnosti. Celotno območje so dokončali lani, ko so dokončno določili tudi nov prostor za prireditve. Ob vhodu v jamo pri taborski steni pa še vedno raste pi- ramida iz kamnov. Franc ob koncu doda, da se je treba posebej zahvaliti Tonetu Ožboltu in Iva- nu Mačku - Matiji, ki je bil najpomemb- nejša oseba v Kočevski Reki, da so se slovesnosti pri Taborski steni začele in ohranile. Čeprav Maček nikoli ni bil pri Taborski steni, pa je dovolil priredi- tve, prav tako je dovolil zgraditev ceste. »Prišel pa je, ko smo slovesno predali asfaltirano cesto,« pravi Franc. Na letošnji slovesnosti pri Taborski steni je bil slavnostni govornik Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije. (Foto: Igor Volf) Udeleženci slovesnosti pri Taborski steni leta 1972: prvi z desne narodni heroj Jože Ožbolt, tretji z desne Tone Ožbolt, avtor knjige Dežela Petra Klepca / Foto: arhiv zakoncev Volf Brez zavednih in požrtvovalnih učiteljev bi dogodek pri Taborski steni kaj lahko potonil v pozabo: Vanda Bratož in zakonca Volf pred domačo hišo v Vasi pri Kostelu. / Foto: Jožica Hribar julij 201716 V M E T E Ž U Z G O D O V I N E Tlakovanje poti v holokavst »Življenje, nevredno življenja« Ideja o očiščenju in ohranitvi večvredne nemške rase je zorela že v desetletjih pred drugo svetovno vojno. O »življenju, nevrednem živ- ljenja«, ki se je nanašalo na neozdravljivo duševno bolne, so nemški medicinski, pravniški in teološki krogi razpravljali že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, še preden je Adolf Hitler prišel na oblast. Med prvimi, ki jih je pokosil strahotni mehanizem nemškega rajha, so bili prav ljudje z diagnozo neozdravljive duševne bolezni. Septembra leta 1939 je Hitler iz-dal pooblastilo za izvajanje ev-tanazije oziroma usmrtitve v primeru neozdravljivo bolnih, v nekaterih primerih so žrtve izstradali, večinoma pa so jih usmrtili s plinom. Med razlogi so poleg tako imenovane usmrtitve iz usmiljenja navajali tudi prihranek sredstev, ki so bila namenje- na za nego, prehrano in obleko varo- vancev različnih zavodov ter za razbre- menitev osebja, ki naj raje služi vojski. Glavni sedež programa, ki ga danes poznamo pod imenom Aktion T4, je bil v Berlinu na Tiergarten Strasse. 4. ok- tobra 1939 so od tam vzpostavili stike z vodstvi institucij, v katerih so skrbe- li za ljudi z intelektualnimi ovirami in psihiatričnimi diagnozami, ter jim na- ložili, naj pripravijo sezname tistih, ki so institucionalizirani več kot pet let in imajo določeno diagnozo. Ukrepi na slovenskem Štajerskem Nemci so ukrepe nad neozdravljivo bolnimi izvajali tudi na zasedenih ob- močjih, na primer na Poljskem že leta 1939. Na Slovenskem so ukrepe začeli uvajati kmalu po zasedbi. V Bolnišni- co za duševne bolezni v Novem Celju so registracijski obrazec, zahtevo po seznamu, poslali na začetku maja leta 1941. 19. maja 1941 je na Štajersko iz Berlina prišel dr. Leonardo Conti. Pod pretvezo, da dela za »blagor celotnega prebivalstva«, je obiskal bolnišnice in domove za starejše (tudi v Mariboru, Celju in Laškem). Medicinska sestra Terezija Toplak se je tako spominjala obiska: »Ob koncu maja 1941 je v zavod Medlog pri Celju prišel vojaški zdravnik, čigar imena se ne spomnim. Predstaviti smo mu morali vse oskrbovance, ni želel nobene pomoči, am- pak je sam opravil preglede. Ko je opravil, sem ljudi odpeljala. Pri tem sem videla, da je pri 20 imenih dodal tri križce, in ti so bili namenjeni za transport. Pojasnil je, da bodo te odpeljali na zdravljenje nekam v Nemčijo. [...] Kmalu po njegovem odho- du so se pojavile govorice, da teh ljudi ne bodo zdravili, ampak jih bodo odstranili. Zato je med ljudmi vzrasel nemir. Dva med njimi, ki so bili določeni za transport, sta pobegnila in nista prišla več nazaj. V prvih dneh junija je prišla zdravniška komisija, v kateri je bil tudi zgoraj omenjeni zdravnik. Pregledala je samo tiste, ki so bili določeni za transport. Komisija je potrdila, da so vsi primerni za transport. Ker sta dva pobeg- nila in je enega nemški zdravnik osebno čr- // BESEDILO IN FOTO: dr. Sonja Bezjak Avtobus s katerim so ljudi vozili v smrt, je osebje Hartheima med drugim uporabljalo tudi za zabavo 17 D O G O D K I Zob časa načel lesene objekte v grapi Obnova Bercetove bolnišnice Druga svetovna vojna je bila ena naj- težjih preizkušenj za človeštvo. Tudi Slovenci so se takrat kakor drugi svo- bodomiselni narodi organizirali v boju proti fašizmu in nacizmu. Posebnost slovenskega odporniškega gibanja so bile skrite stacionarne bolnišnice. Člani zavezniških misij so samo nemo opazovali vrhunsko organiziranost te naše sanitete v NOB. Bolnica Krvavice je prva prava zu- nanja partizanska bolnica na sloven- skih tleh. Zgradilo jo je 14 borcev 1. čete Šercerjevega bataljona na težko dostopnem, med skale ujetim območ- jem Krvavice, kjer je tudi eden od iz- virov Iške v Iškem vintgarju. Gradnjo je vodil izkušen partizanski bolničar France Berce, ki je bil ves čas tudi njen upravnik. Zato tudi ime Berceto- va bolnica. Bolnica je delovala 10 mesecev. V tem času so ozdravili 120 ranjencev, 11 pa jih je umrlo. Preskrba s hrano, sanitetnim in kirurškim materialom je potekala iz Ljubljane preko zaupnih ljudi v Tomišlju, Brestu in Črni vasi ter tal s seznama, je na seznamu za transport ostalo 17 ljudi.« (Danzinger) Na slovensko Štajersko so 9. junija 1941 iz avstrijskega Hartheima napotili tri- najst avtobusov v spremstvu civilnega osebja. Avtobusi so pobrali 356 paci- entov iz Novega Celja, 106 iz Vojnika, 18 iz Medloga pri Celju, 55 s Ptuja, 23 iz Muretincev, pet iz Maribora in tri iz Slovenskih Konjic, skupaj 566 ljudi. Od- peljali so jih do železniške postaje v Špi- ljah, kjer je že čakal poseben vlak, ki jih je odpeljal v smeri Linza, s končno de- stinacijo usmrtitveni center Hartheim. (Danzinger) V dvorcu Hartheim so jih takoj po pri- hodu zdravniki znova pregledali, slek- li in pripravili za »prhanje«. »Nemirni pacienti so dobili najprej injekcije morfija. Pacientom z zlatimi zobmi so napravili na hrbet križ. Ko so duševni bolniki stopili v prostor za zaplinjenje, so jih še enkrat preš- teli, potem so zaprli vrata in okna za prezra- čevanje. Potem je zdravnik spustil v prostor plin. Kurjači so umrlim izruvali zlato zobov- je, potem pa so jih zažgali. Kosti so zdrobili, moko so dobili 'žalujoči ostali' kot posmrtne ostanke. Sorodnikom je bilo sporočeno, da so njihovi svojci 'nepričakovano umrli' in da so jih zaradi 'epidemično' policijskih razlo- gov takoj upepelili.« (Ježovnik) Že nekaj tednov po transportu spodnještajer- skih »bolnikov« so sorodnike obvestili o smrtnih primerih, datiranih med 20. junijem in 2. julijem, v enem primeru tudi 21. september 1941. Kot vzrok smrti so navedli različno: kap, epilepsi- jo, gripo, sepso … Nekateri svojci pa o odpeljanih niso dobili nobene vesti vse do konca vojne. Preslišani in pozabljeni Usmrtitve otrok in odraslih, označenih za neozdravljivo psihično bolne, po- menijo začetek nacističnega pobijanja, ki se je z razmahom vojne razširilo na druge skupine: delovno nezmožne in/ ali politično, rasno »obremenjene« tabo- riščnike koncentracijskih taborišč. Ker je šlo za ljudi, katerih glasu v družbi ni bilo mogoče slišati, to dejstvo še danes prepogosto ostaja prezrto. Ljudje so za- čudeni, ko slišijo za usodo 566 bolnikov, ki so jih takoj po zasedbi Štajerske od- peljali v Špilje, od tam pa v usmrtitveni center v Hartheim. Zato velja ta dejstva, četudi so že bila izpričana (npr. zločin v Novem Celju), še in še ponavljati, jih znova raziskovati, dopolnjevati z novimi spoznanji, predvsem pa žrtvam vrniti imena, priimke in njihovo dostojanstvo. S tem pa tudi znova in spet premišljevati položaj ljudi, ki jih danes označujemo za duševno bolne, in odnos do njih v so- dobni Sloveniji in Evropi. Citirano gradivo: – Ježovnik, Franc (1999): Zločin v Novem Celju, Žalec: Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline in občine Žalec. – Reiner Danzinger, Thomas Oelschläger, Wolf- gang Friedl: Die NS-Euthanasie in der sloweni- schen Untersteiermark, str. 59–81, v: Es war nicht immer so, Leben mit Behinderung in der Steier- mark zwischen Vernichtung und Selbstbestim- mung 1938 bis heute, ur. Heimo Halbrainer in Ursula Vennemann (Hg.), CLIO Gradec, 2014 Vir fotografij: – NARA II, RG 549, Records of Headquarters, U.S. Army Europe (USAREUR), War Crimes Branch, War Crimes Case Files (»Cases not tried«), 1944–48, Box 490, Case 000-12-463 Hartheim (P) VOL I/A (Dokumentationsstelle Hartheim des OÖLA) V dvorcu Hartheima sta danes muzej in dokumentacijski center Vaščani so s prostovoljnim delom obnovili del barak nekdanje bolnišnice. julij 201718 Milan Štibelj: Partizanski sestanek na žagi v Spodnji Luši P R I P O V E D Pri štirinajstih letih sem priložnostno pomagal pri delu na Starma- novi žagi v Spodnji Luši. Tako sem vsaj malo pripomogel, da se je naša številna družina laže prebijala iz dneva v dan. Dela z lesom sem bil vajen, saj sem tudi doma poleg vseh drugih kmečkih opra- vil moral poprijeti za delo v gozdu. Z mano sta bila na žagi zaposlena še dva hlapca, ki sta bila precej starejša od mene, tako da rav-no prijateljevali nismo, bili pa smo složni sodelavci. Lastnik žage je bil naklonjen narodnoosvobodilnemu boju, tako da so bila vrata njegovega doma za partizane vedno odprta. Nekega jesenskega dne proti večeru leta 1944 sem bil priča, ko se je v zapr- tem delu žage zbrala skupina petnajstih partizanov. Med njimi je bil tudi fant, ki je bil videti komajda polnoleten. Potem ko so si privezali dušo z domačimi jed- mi in moštom, so začeli sestankovati. Razgreto so razpravljali, a pomena be- sed iz drvarnice, oddaljene par deset metrov, kjer sem cepil drva, seveda ni- sem mogel razbrati. Medtem pa se je najmlajši partizan iz- muznil iz hiše, ne da bi kdo sploh opazil. Kot se je pozneje razkrilo, se je podal pro- ti Škofji Loki, se javil na žandarmeriji in izdal kraj skrivnega sestanka, sam pa se je pozneje pridružil nemški vojski, saj mu je očitno bolj dišalo ležernejše in precej bolje nagrajeno vojskovanje na nasprot- nikovi strani, kakšnih moralnih principov pa – površen in mlad – ni premogel. Kmalu je bila domačija z žago obko- ljena, s položajev na nasprotnem bregu so se zaslišali prvi streli. Šele takrat se je žagarjevim gostom posvetilo, kaj se je pravkar zgodilo – pogrešili so fanta in njegovo izginotje povezali z nenadnim napadom. Zelo spretno in hitro so se izmuznili skozi stranski izhod ter urno stekli proti gozdu. Mimo ušes so jim švigale krogle, a so jih po neverjetnem naključju zgrešile. Vsem se je uspelo rešiti po zaslugi nadpovprečne telesne vzdržljivosti in poznavanja skritih kotič- kov gozda, kamor so se lahko zatekli. Ni pa se uspelo rešiti naključnemu mimo- idočemu, ki ga je nič hudega slutečega zadela krogla in ga ubila. Takrat sem bil sam le opazovalec. Čeprav se mi je skoraj zagotovo že na obrazu videlo, na kateri strani sem, so me nemški žandarji pustili pri miru, niso pa prizanesli Starmanovi domačiji, ki se je med tistim napadom zaradi za- žigalnih bomb vnela in pogorela do tal. Kadar se zdaj peljem tam mimo, v spo- minu zagledam gorečo hišo, a se hitro zberem in si rečem: »Vse hudo je na srečo minilo, še dobro, da smo jo tako dobro odnesli, življenje gre dalje.« // BESEDILO IN FOTO: Filip Matko Ficko Milan Štibelj (levo) in Peter Dobre preko Šercerjevega bataljona. Po predvidevanju osebja je bila bol- nišnica izdana. Tako so jo junija 1943 napadli Italijani v sodelovanju z do- mobranci z Rakitne. Prvi dan napad zaradi spleta okoliščin ni uspel. Tako se je osebje bolnice z 20 ranjenci in vso opremo lahko pravočasno umak- nilo na bližnjo težko dostopno rav- ninico. Naslednji dan so se Italijani vrnili in požgali zapuščeno bolnico. Po vojni je bila bolnica obnovljena s prostovoljnim delom domačinov in vseskozi vzdrževana ob pomoči de- lovnih organizacij z Iga. V zadnjem času pa je bilo vseh pet objektov že močno dotrajanih in potrebno je bilo čimprejšnje ukrepanje. Tako je 25 va- ščanov Iške vasi, Iške in Gornjega Iga, ter članov LD Ig v treh zaporednih akcijah obnovilo vse objekte. Besedilo: Ivan Žagar POD OKNOM Pod oknom jaz tvojim poslednjič stojim, pozdravljam te, preden odhajam, poslednjič nocoj si k tebi želim, še enkrat ti roko podajam. Saj jutri bom hodil že daleč od tod v planinah sred snežnih planjav, nahrbtnik bom nosil in pela povsod bo puška doneči pozdrav. Naj žalost ne gleda ti iz lepih oči, veseli se, vriskaj z menoj! Zdaj v borbo za svobodo narod hiti, ne jokaj, veselo zapoj! Borili se bomo, da naša nekoč bo zlata svoboda in zmaga, takrat spet potrkal ti bom neko noč na okence, deklica draga. Drago, Gorenjski odred 19 venijo 1991, Zveze slovenskih častni- kov, Društev General Maister in Sloven- ske vojske. Delegacije ZZB NOB Slove- nije, Zveza koroških partizanov in ZZB NOB Zgornje Savinjske doline so polo- žile vence k spomeniku v bližini Planin- skega doma na Menini planini, kjer je potekala slovesnost. Množico sta poz- dravila tudi župana občin Gornji Grad in Kamnik, Stanko Ogradi in Marjan Ša- rec. V bogatem kulturnem programu so sodelovali recitatorji, moški pevski zbor in ženski pevski zbor iz Bočne pod Me- nino planino ter pihalna godba Zgornje Savinjske doline. Tokratna slovesnost je bila name- njena tudi spominu na 75. obletnico prihoda 2. grupe odredov na Štajer- sko. V njej so bili Štajerska brigada s tremi bataljoni Savinjskega odreda in dva bataljona Pohorskega odreda ter Štajerski partizanski bataljon. Na pot je ta partizanska enota pod vodstvom komandanta Franca Rozmana - Sta- neta in političnega komisarja Dušana Kvedra - Tomaža odšla z Dolenjskega preko Notranjskega in Gorenjskega (en del tudi čez Koroško) konec junija leta 1942 s 550 borkami in borci ter je po dveh mesecih pohoda in nenehnih bo- jev prišla na Štajersko s 120 borkami in borci. Ti so bili septembra leta 1942 na Dobrovljah razporejeni v štiri bata- ljone: v Pohorski, Savinjski, Moravški in Kozjanski bataljon. Konec januarja leta 1943 je bila 2. grupa odredov pre- imenovana v IV. operativno cono in v okviru nje so bili tudi Šlandrova in Zi- danškova brigada ter IV. bataljon VDV, ki so jih Nemci v zimi leta 1945 obkolili na Menini planini. Pred 72 leti so iz sovražnikovega obroča rešili 550 bork in borcev z 20 ranjenci Poklon legendarnemu preboju na Menini planini R E P O R TA Ž A Na slovesnosti, ki so jo 1. julija na Menini planini pripravile občine Zgornje Savinjske doline in borčevske organizacije iz Celja, Ka- mnika, Zasavja, Žalca in Zgornje Savinjske doline, so se udeleženci poklonili spominu na legendarni preboj pred 72 leti. Takrat se je v noči na 15. marec 1945 iz sovražnikovega obroča 12-tisočglave soldateske nemškega okupatorja s kvizlinškimi enotami brez boja, s taktično prevaro, po stari drči za spravilo lesa v dolino v smeri Češnjice v Tuhinjski dolini rešilo 550 bork in borcev z 20 ranjenci. Srečanja se je udeležila tudi če-tverica preživelih borcev tega preboja. Med njimi je bil ko-mandant operativnega štaba Šlandrove in Zidanškove brigade ter IV. bataljona VDV, 94-letni Franc Sever - Franta, ki je pred 72 leti kot 22-letnik poveljeval uspešnemu umiku iz sovra- žnikovega obroča. Doživel je bučen aplavz za spodbuden nagovor, prav tako tudi slavnostni govornik na tej slo- vesnosti, nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan. Ob nekdanjih borkah in borcih NOB in sedanjih številnih članicah in članih organizacij Zveze združenj borcev za vrednote NOB so bili prisotni njihov predsednik slovenske borčevske orga- nizacije Tit Turnšek, množica prapor- ščakov s prapori nekdanjih slovenskih partizanskih enot kot tudi praporščaki veteranskih organizacij iz vojne za Slo- // BESEDILO IN FOTO: Filip Matko Ficko Množična udeležba na slovesnosti na Menini planini Koča na Menini planini Na pot je 2. grupa odredov iz Dolenjske krenila konec junija leta 1942 s 550 borkami in borci. Po dveh mesecih pohoda in bojev je prišla na Štajersko s 120 borkami in borci. julij 201720 A K T U A L N O // PIŠE: Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije vsem izseljencem iz Laškega. Baza 20 je spomenik državnega pomena, saj je to edini ohranjeni primer sedeža vod- stva odporniškega gibanja v Evropi. Na tem območju so bili leta 1995 postav- ljeni bronasti odlitki vsem štirim parti- zanskim poveljnikom med NOB. Ti so bili leta 2015 odtujeni, najverjetneje so to storili preprodajalci dragih kovin. Po- zneje so bili odlitki nadomeščeni s ka- mnitimi granitnimi ploščami, na katere so vklesane podobe poveljnikov. Bolj kot »akcije« preprodajalcev nas v ZZB skrbijo načrtna dejanja vandalov. Apri- la letos je bil namreč načrtno oskrunjen spomenik Ivana Mačka - Matije. Ta je bil razbit in premazan z napisom »slo- venski Himmler«. Državni vrh je ob tem spet molčal. O načrtnih skrunitvah spominskih znamenj NOB nenehno poročajo tudi iz drugih krajev Slovenije. Na začetku maja letos so neznanci nasilno odstra- nili spominsko ploščo NOB pri Zele- naku, blizu HE Fužine, ki je posvečena akcijama Poljanske in Žirovske čete. Na začetku junija je bil načrtno poškodo- van spomenik NOB, ki je posvečen 78 žrtvam v Vojniku. Poleg tega spomeni- ka stoji tudi kostnica, v kateri so shra- njeni posmrtni ostanki partizanov in talcev, ki jih je nemški okupator ustrelil decembra leta 1944. Zadnje barbarsko Spominska obeležja NOB so indikator družbenega odnosa do partizanstva Neodzivanje javnosti in političnega vrha ZZB NOB Slovenije v zadnjem obdobju opaža porast skrunitev spomenikov in drugih obeležij NOB, ki so simbol upora in boja za obstoj slovenskega naroda. Ob tem nas zelo skrbi neodzivanje javnosti in političnega vrha na dogodke, predvsem pa dejstvo, da organi pregona nikoli ne odkrijejo storilcev vandalskih dejanj. Po podatkih ministrstva za kultu-ro je v register nepremične kul-turne dediščine vpisanih 2692 spominskih objektov in krajev, povezanih z obdobjem druge svetovne vojne. Od teh jih je 751 razglašenih za kulturni spomenik lokalnega pomena in komaj 21 za kulturni spomenik državne- ga pomena. Po informacijah ZZB NOB Slovenije je vseh spominskih obeležij NOB v Sloveniji več kot 5000! To po- meni, da polovica simbolov NOB nima urejenega pravnega statusa in lahko la- stniki s temi obeležji počno, kar hočejo. Prav takšna slika se kaže tudi na terenu, ko ob raznih prenovah ali pa celo brez vsakega razloga s pročelij zgradb izgi- njajo plošče in druga znamenja NOB. Takšen primer je denimo Gimnazija Poljane v Ljubljani, tam so leta 2015 v avli šole prekrili oziroma zazidali spo- minsko znamenje NOB, na katerem so zapisana imena sedmih žrtev. Spomnimo se samo nekaterih skrunitev obeležij NOB v zadnjem času. Oktobra lani so nas iz ZB Loga- tec obvestili, da sta bila poškodovana spomenik na poti v Rovte, posvečen partizanski učiteljici Ljubi Bavdek, in spominsko znamenje padlim partiza- nom na Židovniku. Neznanci so s teh dveh obeležij odstranili zvezdi in ju nadomestili s križem. Februarja letos so nam sporočili o že drugič razbitem zgodovinsko zelo po- membnem spomeniku v Jelenovem žle- bu, ki spominja na eno največjih zmag slovenske partizanske vojske nad faši- sti med NOB. Prvič je bil ta spomenik oskrunjen že leta 2008. ZB Ribnica ga je obnovila in namestila nove plošče, te pa so so vandali z nasilnim in namer- nim dejanjem znova razbili. Ob uniče- nju tako pomembnega spomenika se je na javno obsojanje ZZB odzval zgolj predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je obsodil poškodovanje spo- menika. Drugih državnikov pa kot da jih ni. Prav tako februarja letos so se ne- znani vandali znesli nad spomenikom Spomenik pri Zelenaku blizu HE Fužine Za ureditev pravnega statusa spominskih obeležij NOB bi bila potrebna sistemska zakonska ureditev vpisa v register kulturne dediščine, s katerim bi posledično vzpostavili režim pravne zaščite teh objektov 21 dejanje se je zgodilo na območju ZB Medvode, kjer je s hiše v Sp. Pirničah izginilo več spominskih plošč NOB, posvečenih narodnemu heroju Tinetu Rožancu in sinovoma. Na vsa ta dejanja se je predsedstvo ZZB odzvalo z obširno razpravo in skle- pi na majski seji. Zaprosili smo za skup- ni sestanek ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine, vendar kljub večkratnim pozivom do danes še ni potekal. S to tematiko smo seznanili vse pristojne v državi, poleg predsednika republike še resorna mini- strstva in politične stranke. Pisali smo tudi na ministrstvo za notranje zadeve in prosili za podatek o tem, koliko pri- merov vandalizma nad spomeniki NOB je bilo v zadnjih treh letih obravnava- nih na policiji in za katera od teh dejanj so bili storilci kaznivih dejanj odkriti. Dobili smo skromen odgovor, da tako podrobnih statističnih podatkov ne vo- dijo, dodali so podatek, da se preiska- nost kaznivih dejanj po 219. in 220 čle- nu KZ-1 (kamor sodijo skrunitve spo- minskih obeležij NOB) giblje nekoliko nad 20 odstotki. Na naš vnovični poziv policiji, naj nam sporoči statistiko samo za skrunitve na spomenikih NOB, smo iz generalne policijske uprave 5. julija 2017 dobili odgovor: »Pri pregledu posa- meznih primerov kaznivih dejanj smo ugoto- vili, da je bil ob prijavah nezakonitih ravnanj vedno opravljen ogled kraja kaznivega deja- nja, zbrana obvestila o storitvi dejanja skla- dno s pristojnostmi, vendar kljub izvede- nim aktivnostim nismo uspeli izslediti storilcev kaznivih dejanj.« Iz tega lah- ko sklepamo, da do zdaj ni bil odkrit še noben storilec, ki se je znesel nad spo- minskimi obeležji NOB. Dobili smo tudi odgovor ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak, katere ministrstvo je pristojno za skrb za voj- na grobišča. Ker je bilo ugotovljeno, da je oskrunjeno znamenje NOB v Vojniku vojno grobišče, bodo strokovne službe ministrstva tam opravile ogled in uk- repe za popravilo nastalega stanja. Pri tem je za združenja zlasti pomemben ta del odgovora: »Ministrstvo na podlagi za- kona in v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev vsako leto vodi tudi interventne ob- nove vojnih grobišč. Interventne obnove vojnih grobišč se izvajajo na podlagi zahtev lokalnih skupnosti ali vaših območnih oziroma občinskih organi- zacij, kjer so zadeve najbolj akutne in potrebne obnove.« V državnem zboru, ki ga sestavlja 90 poslancev, je na naše pismo, v katerem smo predstavili vprašanje skrbi za spo- menike NOB in vprašanje povečanja skrunitev, odgovoril le poslanec Desusa Uroš Prikl. Ta je obsodil takšna ravna- nja in ponudil pomoč odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide v okviru obstoječih pristojnosti. Za ureditev pravnega statusa spo- minskih obeležij NOB bi bila potrebna sistemska zakonska ureditev vpisa v register kulturne dediščine, s katerim bi posledično vzpostavili režim prav- ne zaščite teh objektov. Naslednje pa je vprašanje skrbi za spomenike. Le za redke skrbi država, za nekatere občine, večino teh pa oskrbujejo naša združenja borcev. Pri tem pa se izvaja zelo različna praksa. Nekatere občine so zgled skrbi za spomenike, druge pa nočejo niti sliša- ti o tem. Zato je potrebna tudi sistemska ureditev skrbi za te spomenike. Spomenik pri Zelenaku po vandalskem dejanju neznancev DVOREC IN NEBESA On zmeraj graja partizane, v bran pa jemlje domobrane - in spominja na besede znane: v imenu Kristusovih ran naj pogine partizan! Sora, Goričane niso za vojaka, generala, ne za kmeta in ne orača, niti ne za delavca, kovača In ne za ušive partizane! Lepi dvor je le za kardinala! Saj on večkrat trdi– partizani bili so često grdi, rdeči komunisti bili so tisti, ki so družili se s fašisti in nacisti! Ne pa vrli domobrani, Bogu, očetnjavi zvesto vdani. Ti vojščaki božji bili so edino, kar borilo se za Boga je, za domovino! Zakaj ga ne občudujejo, zakaj se nanj hudujejo, vsi, tudi verni na Rodeta, na Rodeta kardinala, naše svete vere feldmaršala? Kdo očita mu, naprti napako? On vedno govori, trdi enako, njegova vest je vselej mirna, čista; pravi, da z očetom Petra nista ista! Ni njegova duša prizadeta, če Peter tudi danes išče še očeta! In kaj nam se vnaprej obeta? No–novega skoraj nič– bo Peter še naprej iskal očeta in partizane vedno vodil bo hudič! MARJAN WEISSEISEN, Golnik julij 201722 V M E T E Ž U Z G O D O V I N E V spomin na Petra Stanteta - Skalo Očistila sva skalo in obnovila črke Ob regionalni cesti Kamnik–Črnivec–Gornji Grad pod Veliko pla- nino, na začetku razpotegnjene vasice Podstudenec, štrli za prvo serpentino skala, ki je na prvi pogled čisto navadna skala, delno obraščena z leskovimi grmički. S prijateljico sva se pred nekaj me- seci prvič ustavila na tem ovinku in si natančneje ogledala ta po- mnik. Umazan granitni kamen brez vidnega napisa in betonski te- melj, preraščen z rušo, sta bila res videti kot štrleča naravna skala, a izkazalo se je, da je ta zapuščena skala posvečena prvoborcu in narodnemu heroju Petru Stantetu - Skali, ki se je leta 1980 na tem mestu smrtno ponesrečil. Spomnil sem se, da je bil Peter Stante - Skala tudi namestnik komandanta 2. druge grupe od-redov in je leta 1942 vodil borce čez Davovec. Tole bo pa treba obnovi- ti, sem tedaj pomislil, takoj spomladi, preden grmovje ozeleni. Na obnovo sem se spomnil na dan, ko so naši to- variši in domoljubi v Jelenovem žlebu pri Ribnici obujali spomine na parti- zanske bitke ob spomeniku, nad kate- rim so dober mesec prej desničarski skrajneži storili zločin, ki je tudi zločin nad slovensko kulturo. Tako sva zadnjo soboto v marcu s pri- jateljico v avto naložila vse potrebno in se odpeljala proti vzhodu na izlet. Vmes sva se ustavila v Kamniku, da sva si ku- pila nekaj za malico in detergent za či- ščenje skale. In sva se ob opuščenem in pozabljenem spomeniku lotila dela. Namočila sva spomenik, da ga je bilo mogoče očistiti, požagala zaraslo grmi- čevje, odkopala rušo z betonskega te- melja, izkopala stezico in stopnice za dostop. V nekaj urah je bil spomenik očiščen in opran, pomladno sonce ga je hitro posušilo in lotil sem se obnove povsem zbledelega napisa. Tovarišica Ljuba se je medtem vrnila s šopom nar- cis z rušo in čebulicami, ki jih je odko- pala nekje za potokom, in jih posadila // BESEDILO IN FOTO: Ivan Krivec, Spominski park tovarištva Davovec ob spomeniku. In očiščen spomenik z obnovljenimi črkami in obdan s cvet- jem je zasijal tako, kot je treba in kot si zasluži pomnik naše zgodovine. Narodni heroj in nosilec partizanske spomenice 1941 Peter Stante Skala se je rodil 4. maja 1914 v delavski druži- ni v Celju, izučil se je za kovinarja in je politično deloval v celjski sindikal- ni organizaciji, od leta 1932 pa tudi v Delavsko kulturnem društvu Svoboda. Član KPJ je postal leta 1934, zaradi njegovega revolucionarnega dela so ga maja leta 1934 aretirali, a so ga kmalu izpustili. Že novembra istega leta pa so ga znova aretirali in ga v Beogradu ob- sodili na dve leti zapora, ki jih je preži- vel v Sremski Mitrovici. Ko je prišel na svobodo, pa dela ni več dobil, vmes je v Požarevcu odslužil vojaški rok in se leta 1939 umaknil v ilegalo. Takoj na začet- ku vojne se je vključil v odpor in julija leta 1941 vstopil v Celjsko partizansko četo, v kateri je bil nekaj dni komandir, nato pa je zbolel. 15. decembra 1941 je postal namestnik komandanta 2. šta- jerskega bataljona, nato pa je bil od 4. aprila do 26. decembra 1942 namestnik komandanta 2. grupe odredov in se je udeležil vseh njenih pomembnejših bo- jev in pohoda na Štajersko. Od konca decembra 1942 do 22. junija 1943 je bil namestnik komandanta 4. operativ- ne cone in nato njen politkomisar. Juli- ja leta 1943 ga je CK KPS imenoval za sekretarja PK KPS za Štajersko, nato pa je bil še namestnik komandanta XVIII. divizije, namestnik komandanta IX. kor- pusa in od 14. decembra 1944 koman- dant IV. operativne cone. Po vojni se je šolal na sovjetski vojaš- ki akademiji Frunze, po vrnitvi pa je bil najprej načelnik štaba IV. armade, nato pa njen komandant. Dosegel je čin ge- neralpodpolkovnika, bil je nosilec par- tizanske spomenice 1941 in številnih visokih vojaških odlikovanj. Leta 1952 je bil odlikovan z redom narodnega he- roja. Smrtno se je ponesrečil 30. aprila 1980 v Črni pri Kamniku. Tam je v nje- gov spomin postavljena skala, o kateri pišem na začetku. Obnavljanje spominskega obeležja narodnemu heroju Petru Stantetu – Skali 23 Rupert Lipovnik: Zgodba z domačije Pri Potočniku P R I P O V E D Na drugi strani reke Meže, ob poti na Sv. Nežo v občini Ravne na Koroškem, je domačija, ki ji po domače pravijo Pri Potočniku. Najstarejši član družine je Rupert Lipovnik, rojen leta 1928. Da- nes uživata z ženo zasluženo pokojnino, kmetijo pa vodi starejši sin. Leta 1914 je z nasprotnega hriba prišel njegov oče na to posest, ki je bila v lasti trgovcev z lesom iz Železne Kaple. Ime domačije naj bi bilo povezano z bližino potoka, ob katerem so imeli mlin – pri potoku, pri Potočniku. Rupert Lipovnik je kot najstarejši sin hodil v šole, poročil pa se je s hčerjo z Mališnikove domačije z nasprotnega Ko se je začela druga svetovna vojna, sta na domačiji živeli še dve družini – Šaver in Kričej, njihovi člani so delali na njivah, travnikih in v hlevih. Pri Potočnikovih so dajali hrano terenskim partizanom. Čim bolj se je bližal konec vojne, tem bolj so razmere postajale napete. Na začet- ku oktobra leta 1944 so domačini sliša- li nemške policiste, ki so v gostilni Pri Blatniku (Nabernik) govorili o načrtova- nem izseljevanju domačinov. Zvečer is- tega dne so se pri Potočnikovih oglasili sosedje Krivogradovi, po domače Mla- tejevi s Sv. Neže, in jih prepričali, da mo- rajo zapustiti svoj dom, če si želijo rešiti življenje. Enaka opozorila so dobili tudi sosedje Župančevi in Juričevi. // BESEDILO IN FOTO: Miroslav Paškvan Jožefa Kotnik, Župančeva Pepka so ji rekli, je bila terenska partizanka. Prišla je s četo in je vse tri družine odpeljala proti Selam – Vrhe in naprej za Uršljo goro, kjer so prespali pri kmetu Lesniku. Tam jih je prevzela partizanska brigada, s katero so se napotili proti Šentvidu, do Kramarice. Počivali in prehranjevali so se pri kmetih. Sedem članov družine Lipovnik (Po- točnikovi) je šlo takrat na pot, ne da bi vedeli, kam in kako. Svojo usodo so pre- pustili partizanom. Zaradi nevarnosti so se s Koroškim odredom napotili pro- ti Solčavi. Pot je bila lažja, ko so dobili voz; zapeljali so se do Luč, kjer so v šoli prespali. Potem so nadaljevali pot do Radmirja in Okonine ter do Ljubnega. Tam so se ločili: Potočnikovi so dobili nastanitev na kmetiji Marin, Župančevi pa pri Kolencu. Na domačiji, na katero so se naselili, je živela sama starejša ženica, sin je bil v Dachauu, zato se je razveselila pomo- či pri opravilih, Potočnikovi pa so imeli posteljo in hrano. Že v začetku decem- bra so Nemci začeli ofenzivo in hajke. Nekaj Nemcev se je kar naselilo na do- mačiji pri Marinu, kjer so nato sobivali z njimi. Ker je oče govoril nemško, so ga Nemci uporabili za prevoze z vozo- vi. Potem pa so jim ukazali, naj se vrne- jo domov. Družini Županc in Jurič sta sprejeli ukaz, Potočnikova mati pa je rekla ne in so ostali. Odločitev se je iz- kazala za pravilno, saj so Župančeve v Mozirju ujeli gestapovci in jih odpeljal v celjske zapore, kjer so ostali do kon- ca vojne. Žal pa so sina Lojzija kot talca ustrelili v Mali Nedelji. Ko so se razmere nekoliko uredile, je Potočnikove hlapec z domačije Marin z vprego zapeljal do Šoštanja. V Letu- šu so dobili vozove in konje in se skozi Velenje in Hudo luknjo napotili domov. Po poti so sprejeli v družbo še enega partizana, ki se je prav tako vračal do- mov. Vozili so se mimo kolon ustašev in drugih vojakov, ki so se umikali pro- ti Avstriji. Uspelo jim je priti do Slovenj Gradca, dalje pa ni šlo, saj je bilo pov- sod preveč vojske, ceste pa zatrpane z vozovi in opremo. Ostali so v Slovenj Gradcu pri sorodnikih, dokler ni bila pot domov varna. Doma pa: vse odpeljano, hlevi in kaš- če prazne. Orodje in stroje, med drugim slamoreznico, naj bi odpeljali na občino, živino pa menda partizani, le dva tedna pred njihovim prihodom. Sreča je bila, da so Nemci na eni od njiv posejali oves za svoje potrebe. Sosedje so si pomagali med seboj, Jožefa Kotnik jim je dala semenski krompir, imeli so nekaj skritih rezerv – zakopane posode z mastjo, žganje … in življenje se je začelo na novo … »Po- tem pa je šlo zmeraj na bolje,« pravi Rupert Lipovnik. Potočnikova domačija danes Rupert Lipovnik, po domače Potočnik julij 201724 R E P O R TA Ž A cilj so bila predvsem belgijska pristani- šča in Pas-de-Calais za vstop v Angli- jo. A so naleteli na velik odpor, kajti v Belgiji so jih že čakali Britanci, pozneje celo kanadski in avstralski vojaki. Fron- ta je segala vse od belgijskega morja do meje s Švico, prepredena s strelskimi jarki in bodečo žico. V enem dnevu padlo kar 57.470 Britancev »To niso bili boji, ampak mesarsko kla- nje.«Tako je bilo zapisano v pismu bri- tanskega vojaka, ki ga je pisal domov, ko je že septembra 1914 prišel na fron- to blizu Ypresa. Najokrutnejši boji so potekali prav na začetku vojne, ko so se bojevali mož na moža, kakor v ča- sih viteških bojev, saj so imeli le puške, bajonete in nože. Klali so se ob vsakem vremenu, v blatu, med trupli padlih, po- gosto žejni, lačni, raztrgani, bolni, uši- vi, umazani, saj so živeli, spali, jedli v razmočenih jarkih, v nam nepredsta- vljivih higienskih razmerah. Na začetku so imeli tudi konje, ki so se na pohodih do trebuha vdirali v močvirnata tla, kot sem sama videla na stari fotografiji v vojaškem muzeju. V teh časih se je zgo- dila tragedija vseh tragedij na belgijskih bojnih poljanah: v bitki pri reki Somme je bilo v enem samem dnevu oziroma v 24 urah pobitih neverjetnih 57.470 Bri- tancev! To je žalosten rekord te neusmi- ljene vojne! Cena za osvojitev sedmih kilometrov strelskih jarkov je bila pre- visoka. Kaj je bilo potem s komandanti teh enot, se ne ve. Medtem so vojskujo- če se države vneto razvijale nova orožja Belgija je posejana z grobovi in spomini na strahote treh razdiralnih vojn Zemlja še skriva zakopano orožje in bojne strupe Prva svetovna vojna je bila najokrutnejša: pokosila je milijone živ- ljenj, porušila številna mesta, za seboj pa pustila na tone – sam bog ve, kje – zakopanih eksplozivov in bojnih strupov. Tisti pregovor, da je lepo biti majhen, izgubi ves smisel, ko se potopiš v zgodovino Belgije, ki je za tretjino večja od Slovenije, a šteje petkrat več pre- bivalcev. Zaradi svoje geografske lege, kjer se križajo poti s severa na jug in z zahoda na vzhod, je bilo njeno ozemlje vselej vabljivo za vojaške pohode vse od bradatih Vikingov naprej preko Napoleona do prve svetovne vojne in Hitlerja. Tako je dežela posejana z gro-bovi, s strelskimi jarki na nekdanjih bojnih poljih, z og-romnimi spomeniki, bunkarji, muzeji, a vsega tistega, kar so pustili osvajalci, zakopali ali poskrili – se pra- vi zalog ekplozivnega orožja in bojnih strupov iz prve svetovne vojne, verje- tno nikoli ne bodo odkrili brez pomoči naravnih nepredvidljivih sil, kot so neu- rja in poplave. Krvava bojna polja od La Mancha do Švice Vse se je začelo 28. junija leta 1914 v Sarajevu z atentatom na prestolonasle- dnika Franca Ferdinanda: Avstro-Ogr- ska je takoj napovedala vojno Srbiji, njej je priskočila na pomoč Rusija, njo je napadla Nemčija. Potem so se kot do- mine vključile še druge države in v dob- rem tednu se je Evropa znašla v totalni svetovni godlji. Ta je trajala štiri leti in zahtevala 37 milijonov žrtev. Belgija je postala samostojna država šele leta 1830 na pobudo sosednjih vele- sil, da bi bile varnejše druga pred drugo: novo državo so razglasile za nevtralno in bi služila kot tampon ozemlja željnih sovražnikov. Menda je to bilo namenje- no predvsem Francozom, pri čemer so mislili na Napoleonu podobne vladarje. Ta je bil leta 1815 poražen prav tu, v Waterlooju. A Nemci so vseeno 4. av- gusta 1914 z vso silo napadli Belgijo in se požvižgali na njeno nevtralnost. Za- nje naj bi bila ta deželica le mala malica na osvajalskem pohodu proti kanalu La Manche in Severnemu morju. Njihov // BESEDILO IN FOTO: Albina Podbevšek Vhod v spominski park Ploegsteert z muzejem in lepo urejenim pokopališčem. Grobovi nekdanjih sovražnikov so ločeni s cesto. Kamniti lev z grozečim odprtim gobcem ne kaže spravljivosti do nekdanjih sovražnikov, ki so skoraj upepelili Belgijo. 25 in zaposlovale pri tem tudi ženske. Sledi- lo je bojevanje s topovi, tanki, mitraljezi in bojnimi strupi. Slednjih so se vojaki posebno bali, saj so številni oslepeli, bili ožgani, pohabljeni, vmes pa se je mno- gim omračil um. O tem mi je pred veli- ko leti pripovedovala bolniška sestra, ki je kot redka ženska delala z ranjenci na soški fronti. Med drugim mi je omenila, da ni na zemlji tako ogabnega smradu, kot ga povzroča postana človeška kri. Zaupala mi je še, da se je bala ponorelih ranjencev, zato so ji prijatelji priskrbe- li psa volčjaka, »da sem se vsaj v miru kdaj naspala«. Veličastni spomenik varujeta dva leva Območje, kjer je bila nekoč vas Ploe- gsteert sredi pašnikov in njiv, je vojska spremenila v bojno polje. Danes ga kra- si ogromna spomeniška stavba v kla- sičnem slogu. Na notranjih stenah je vklesanih več kot 11 tisoč imen padlih ali izgubljenih vojakov v močvirnatih tleh, prepojenih s krvjo, kostmi in ostanki orož- ja. Pokazali so mi poseben zapis visoke- ga valonskega oficirja, ki je bil pogrešan skupaj z vsemi tremi sinovi! Stavbo so na pobudo britanskih vojnih veteranov sezi- dali leta 1930. Zakaj tako pozno? Dežela je bila razdejana, ljudje razseljeni, bojna polja povsem razrita, neprehodna. Trup- la so kar nekaj časa ležala v blatu, čeprav so jih vojaki zakopavali v strelske jarke, če se jih je dalo izvleči iz blata. Uporab- ljali so tudi apno za posipanje pobitih, a proti koncu vojne je zavladal kaos in vsak se je reševal sam. Prve kostnice so ven- darle zgradili leta 1920. Okrog spomenika je veliko pokopali- šče prepoznanih žrtev s kamnitimi be- limi nagrobniki, okrašenimi s cvetjem, zlasti s papirnatimi maki, simbolom bo- jišč v teh krajih, saj naj bi se mak raz- rastel zaradi potokov krvi na tej zemlji. Meni je uspelo najti enega na obrobju strelskega jarka. Jarki so lepo urejeni, obdani z žico, a tako lepe jarke so vo- jaki lahko videvali samo v sanjah. Na tem bojišču je nekaj mesecev kot višji oficir služboval slavni politik Winston Churchill. Zanimivo in tipično britansko je, da spomeniško stavbo stražita dva velika kamnita leva. Eden je videti mi- ren, drugi pa je z grozeče odprtim gob- Spomenik z makovimi venci, nogometno žogo, z zastavami klubov, kot sta Newcastle United in Manchester United, z majicami nogometašev, ki so se prišli poklonit pogumnim možem, ne manjkajo niti kopačke. Neverjetni božični dogodek iz leta 1914 je zaznamovan tudi na tabli z nemško in britansko zastavo. cem obrnjen proti grobovom nemških vojakov. Kakor mi je povedal oskrbnik pokopališča v Ploegsteertu, je to ozem- lje še sto let po vojni zelo nevarno. »Do- mnevno je tukaj ostalo zakopanega 50 ton neeksplodiranega orožja. Pred dve- ma letoma nas je ob nevihti presenetila huda eksplozija takšnega orožja,« je po- vedal Marino Mahieu in pokazal staro puško, pravkar najdeno na polju po več- ji poplavi. V smehu je še dodal, kako so vode nedavno naplavile kar 200 sto let starih, večinoma nepoškodovanih ste- klenic vina, skritega v kleteh podzemlju gradu, ki je bil porušen. Božični nogomet sredi pušk in bajonetov Ob božiču leta 1914 se je sredi bojišča na nikogaršnji zemlji zgodil pravi čudež, saj so sovražniki sami od sebe sklenili božič- no premirje. Odložili so puške in granate, potem je iz strelskih jarkov zadonela pe- sem Sveta noč, blažena noč, nekaj Nem- cev jo je prepevalo celo po angleško. Najpogumnejši je bil Britanec, ki se je z laterno v rokah in prepevanjem v nem- ščini približal sovražnemu jarku, in začeli so se rokovanje in obdaritve z nemškimi cigaretami in angleškim slivovim pudin- gom. Končalo se je z nogometom na ni- kogaršnji zemlji, prej očiščeni ostankov orožja in celo trupel. Žogo so imeli Bri- tanci, saj so imeli v svojih vrstah tudi no- gometaše, in to iz tedaj znanih angleških klubov. Imeli so celo nogometni bataljon NewCastle, imenovan po slavnem klubu. Prvi igralci so se prišli bojevat že sredi septembra leta 1914: od 600 jih je čez ne- kaj mesecev preživelo samo sto. Ko se je izvedelo za ta dogodek, žarek človečnos- ti, upanja, zaupanja, je sledila stroga pre- poved praznovanj. Po vojni so ti pogumni možje dobili spomenik v obliki praznih granat s topovsko kroglo na vrhu. Ko zagledaš pravi cvetoči mak na obrobju strelskega jarka, ti gre na jok, saj si predstavljaš, kako strašno je bilo vojakom sredi grmenja topov, granat in smrti, ki je nenehoma kosila življenja v teh blatnih jarkih. julij 201726 D O G O D K I Srečanje na Križni gori: Krajevna organizacija ZB NOB Stara Loka - Podlubnik tradicionalno vsako leto pripravi praznovanje nekdanjega državnega praznika, 4. julija, dneva borca. Slavnostna govornica je bila tokrat mag. Mirjam Jan - Blažić, škofje- loška občinska svetnica. Podala je zgodovinski oris druge svetovne vojne s poudarkom na pomembnem in junaškem prispevku gorenjskih partizanov za svobodo slovenskega naroda. Tistim, ki po toliko letih še zmeraj posku- šajo razvrednotiti zgodovinski pomen NOB, da bi odpravili resnico o tistih, ki se v danem pomembnem zgodovinskem trenutku niso odločili za pravo stran, pa je odločno sporočila, da že napisane zgodovine ni mogoče spre- minjati. Zato je na piedestalu zgodovine lahko prostor samo za zmagovalce. Udeležence so pozdravili tudi Slavko Somrak, predsednik KO ZB NOB Stara Loka - Podlubnik, Miha Kordiš, poslanec državnega zbora, in mag. Miha Ješe, župan Občine Škofja Loka. Program je oblikovala in vodila Vesna Harej, za glasbeno točko pa je poskrbela Nena Kostelec. KO ZB NOB Stara Loka - Podlubnik /Foto:Nevenka Mandič Šempeter pri Gorici/V. Ligojna pri Vrhniki: Združenje borcev za vrednote NOB, KO Šempeter pri Gorici, vsako leto maja pripravi izlet za svoje člane. Cilja letošnjega izleta, ki se ga je udeležilo 45 članov, sta bila dva: ogled Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki in komemoracija ob spomeniku ustreljenih talcev v Veliki Ligojni pri Vrhniki, kjer je kot žrtev padel tudi naš pesnik in pisatelj Ivan Rob. Ivan Rob, po katerem se imenujeta glavni trg in osnovna šola v Šempetru, se je rodil leta 1908 v Trstu, nekaj let pred prvo svetovno vojno pa se je družina preselila v Šempeter, kjer je Ivan leta 1914 dočakal vstop v osnovno šolo in obenem začetek prve svetovne vojne. Družina je morala v begunstvo na Gorenjsko, tam je nadaljeval šolanje in pozneje obiskoval gimnazijo v Kranju. Po vojni so se vrnili v Šempeter, ker pa je bila tudi njihova hiša požgana, so se zatekli k Ivanovi teti v Kred pri Kobaridu, Ivan pa je študij nadaljeval v Ljubljani. Ves čas je deloval na literarnem področju. Sodeloval je tudi pri številnih takratnih časopisih, kot so Slovenec, Jutro, Akademski list, Družinski tednik, in kratko obdobje prebival v Mariboru, kjer je objavljal v Totem listu. Iz Maribora ga je okupacija pregnala v Ljubljano. Proti koncu leta 1942 je z vstopom v NOB postal kulturni animator in član improviziranega gle- dališča Agitteater, katerega namen je bil izboljšati moralno razpoloženje med partizani. V Cankarjevi brigadi je sestavljal radijska poročila in izdajal humoristični list Bobnar. Ivan Rob je bil zelo plodovit pesnik in pripovednik. Kaj vse bi še nastalo pod njegovim peresom, če ga ne bi doletela kruta usoda! Poleti leta 1941 so ga v Iškem Vintgarju, kjer se je zadrževal z nekaterimi slovenskimi kul- turniki, aretirali italijanski okupatorji in ga odpeljali v ljubljansko taborišče, kjer je ostal do februarja leta 1942, ko je odšel na osvobojeno ozemlje na Dolenjskem in se vključil v narodnoosvobodilni boj. Nad Škocjanom na Do- lenjskem so Ivana s skupino partizanov januarja leta 1943 ujeli Italijani, ga odpeljali v Belgijsko vojašnico v Ljubljani in ga 12. februarja leta 1943 kot talca ustrelili v Veliki Ligojni. Menda so bile njegove zadnje besede nasled- nje: »Kdor za domovino umre, je živel dovolj.« Vse to in še nekaj več iz njegovega življenjepisa smo prebrali tudi ob spo- meniku, kjer je zapela partizanske pesmi tudi naša pevska skupina. Najbolj čustven trenutek pa je bil, ko je najstarejša udeleženka izleta in partizanka Marija Šuligoj položila svečo na grob, z minuto molka pa smo počastili spo- min na Ivana Roba in njegove sotrpine. Branka Zaletel Marušič, foto: Majda Nemec Škofja Loka: Ob dnevu državnosti so na hiši predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Škofja Loka Štefana Kalamarja in njegove družine odkrili spominsko ploščo, ki bo trajno spominjala na dogodke pred slovensko osamosvo- jitvijo. Štefan Kalamar s svojo dolgoletno pripadnostjo vrednotam NOB v škofjeloškem združenju veliko prispeva k ohranjanju zgodovinskega spomina na NOB in k utrjevanju domovinske zavesti. Leta 1991 pa je bilo v njegovi hiši tudi tajno skladišče orožja vojnih enot takratne milice. Skrivanje orožja je bilo v tistem času pogumno in spoštovanja vredno de- janje. In kot je v svojem pozdravu povedal pred- sednik KS Trata Janez Demšar, je prav, da se spominjamo pogumnih dejanj Slovencev in Slo- venk, ki so bili priprav- ljeni tvegati tudi svoje življenje, da bi sloven- ski narod lahko postal svoboden in gospodar na svoji zemlji. Mi vsi in rodovi, ki prihajajo za nami, pa imamo nalogo, da poskrbimo, da takih dejanj ne bodo sposobni le posamezniki, ampak celoten narod; povezan in enoten narod, kot je bil v trenutku, ko je bilo to najbolj potrebno, ko so se lahko uresničile tisočletne sanje o lastni državi. V kulturnem programu so nastopili baritonist Tone Habjan s harmoni- karjem Nejcem Jemcem, učenki OŠ Cvetka Golarja in Tamburaška skupina Bisernica iz Reteč. Kanalski Lom: Krajevna organizacija ZB Kobarid nadaljuje obnavljanje in čiščenje spome- nikov in njihove okolice v občini. Skrb za spomenike je stalna naloga orga- nizacije in jo članstvo potrjuje vsako leto na občnem zboru, na katerem se določijo kraji in spomeniki, ki se bodo to leto obnovili. Pri tem spomenike in plošče tudi zaščitijo s posebnim premazom, ki odbija dež, in se tako dalj časa ohranjajo napisi na njih. Tako so bila v tem letu urejena spominska obeležja v Starem selu na pokopališču in pri krožišču, kjer je spomenik na- rodnemu heroju Marku Redelonghiju. S pomočjo Turističnega društva Dre- žnica je bila pred vasjo očiščena okolica spomenika, kjer se je posušilo veli- ko grmičev pušpana in ga bo na jesen znova treba posaditi. 27 Obnovili so tudi spomenik padlim borcem iz okolice Kanalskega Loma, ki od septembra 1981, ko je bil odkrit, še ni bil obnovljen in ga je zob časa precej načel. Poleg čiščenja spomenika in njegove zaščite je bilo treba sa- nirati pohodne plošče okrog spomenika. Na spomeniku so zapisana imena padlih borcev in žrtev fašizma iz vasi Tolminski in Kanalski Lom, Grudnice in Dolgi Laz – skupaj 35 imen. Vojko HOBIČ Poljana: 16-letni Aljaž Gračner iz Celja je dijak Srednje šole za gostinstvo in turizem v Celju, smer turistični tehnik. Kot sam pravi, je ponosen član Zveze mladih borcev za vrednote NOB Slovenije ter član Zveze borcev za vrednote NOB Celje. To mu res lahko verjamemo, ker ga na spominskih prireditvah sreču- jemo s slovensko trobojnico z rdečo peterokrako zvezdo. Kot vemo, je to bila uradna zastava Socialistične republike Slovenije v okviru SFR Jugoslavije, pred tem pa zastava na čelu slovenskih partizanskih enot v času druge sve- tovne vojne. Da s slovensko trobojnico z zvezdo hodi na spominske prireditve, je spod- budil njegov obisk v Kumrovcu na dan mladosti leta 2008. Imel je prijate- lja, ki so ga zelo zanimali obdobje obeh vojn in najdbe iz teh časov. Tudi Aljaž je začel brskati po spletu, opazoval je posnetke z raznih spominskih prireditev v spomin padlim borcem NOB in ugotovil, da je bilo pred ča- som na teh prireditvah prisotnih mnogo zastav iz časa SFRJ, zdaj jih pa skorajda ni, razen zastav aktivnih društev. Aljaž pravi, da s svojo slovensko zastavo izkazuje svoje domoljubje. Z nošenjem zastave z rdečo zvezdo pa izraža svobodo, tovarištvo, junaštvo, mir, bratstvo in enotnost med nek- danjimi republikami Jugoslavije ter s tem počasti spomin na vse, ki so za vse našteto dali svoje življenje. Letos smo ga srečali na Poljani (od tam je posnetek) in na Menini planini. Udeležiti se želi čim več prireditev in navdušiti čim več mladih za članstvo v organizaciji Mladih borcev za vrednote NOB Slovenije. Predvsem pa želi še naprej širiti pozitivno miselnost prejšnjega obdobja. Besedilo in fotografija: Filip Matko Ficko Kožbana: Spominske slovesnosti v Kožbani 9. julija, na kateri so počastili spomin na veliko zborovanje v Brdih pred 73 leti, se je udeležilo približno 300 lju- di. Pozdravni nagovor je imel predsednik KO ZB Dobrovo Žarko Kodermac, slavnostni govornik pa je bil Matjaž Nemec, poslanec in podpredsednik Dr- žavnega zbora. V Kožbani v Goriških brdih je bilo 9. julija pred 73 leti najbolj množično zborovanje med NOB v Brdih. Udeležilo se ga je kar 3.000 ljudi, med nji- mi pa so bili tudi predstavniki treh zavezniških misij pri 9. korpusu NOV in partizanskih odredov Slovenije. Uvodno besedo na zborovanju je takrat imel predsednik okrožnega odbora Osvobodilne fronte Edo Ferjančič - Ta- ras, sicer župnik na Kojskem. V imenu Pokrajinskega odbora OF je govoril Leopold Krese, v imenu Slovenske protifašistične ženske zveze pa Milena Lipušček - Planinka in v imenu italijanskih partizanov Giovanni Padovan - Vanni. Glavni govornik je bil Jože Srebrnič, predstavnik Slovenskega na- rodnoosvobodilnega sveta in Pokrajinskega odbora OF za Primorsko. »Ta dan,« je začel svoj govor Jože Srebrnič, »me spominja na dneve našega od- pora proti tiranski Avstriji, na dneve taborov, toda današnji dnevi so veliko bolj veličastni. Mnogo trpljenja je za nami, toda mnogo dalj smo že prišli z našo borbo.« V govoru je med drugim opozoril na napake, storjene po prvi svetovni vojni, in na to, da je Kraljevina Jugoslavija prodala našo Primorsko Italiji. Zborovanje sta varovala dva bataljona Briško-beneškega odreda, v širši okolici pa je bilo še več drugih partizanskih enot, tudi enote italijanske divizije Garibaldi Natisone. V programu v spomin na ta dogodek so sodelovali kitaristka in pevka Mar- jetka Popovski, glasbena skupina Mlado srce pod vodstvom Karlija Zuljana in učenci OŠ Dobrovo. Moderator je bil letošnji gimnazijski maturant Do- minik Rusjan. Ob koncu prireditve so bila podeljena priznanja dvema čla- nicama odbora Briško-beneškega odreda, Ljubljanska sekcija, Ireni Prinčič in Miri Janjič, ter priznanje praporščaka Zdravku Krapežu iz KO ZB Kojsko. Miloš Lozič Krvava Peč: Končno je Društvu Zarja spominov Velike Lašče po zapletih uspelo v Krva- vi peči odkriti obeležje Johnu Denvirju. Spominska plošča na žalost zaradi nasprotovanja župana ni na najbolj primernem mestu, Domu veteranov, kjer je že spominska plošča partizanskim bojem z Italijani v drugi svetovni vojni, temveč na hiši št. 7. Gre za poklon zavezniškemu vojaku, prostovoljcu, ki se je prišel iz daljne Nove Zelandije bojevat proti fašizmu in nacizmu v Evropo. Po spletu naklju- čij je po drugem pobegu iz zloglasnega nemškega taborišča pri Mariboru julij 201728 D O G O D K I leta 1941 prišel med partizane Šercerjeve brigade, postal tam borec in nato napredoval vse do komandanta II. bataljona. V težkih bitkah okoli Krvave Peči leta 1943 je bil težko ranjen, odpeljan je bil najprej na zdravljenje v Italijo in nato v svojo domovino. Za svoj prispevek v boju proti nacizmu in fašizmu je bil po vojni nagrajen tudi z državnimi odlikovanji, ob deseti obletnici zmage leta 1955 pa je na povabilo ZZB Slovenije obiskal svoje sotovariše iz vojnih časov. Slovesnega odkritja obeležja in koncerta partizanske in revolucionarne pesmi v izvedbi Marjetke Popovski se je udeležilo več kot sto ljudi. Slavnostni govornik je bil predsednik Društva Zarja spominov Velike Lašče Srečko Knafelc. V svo- jem nagovoru pa je predvsem poudaril, da je vojna veliko zlo, ki nikogar ne obide in v kateri nikoli ni zmagovalcev. Ob tej priložnosti so prebrali tudi sporočilo ambasadorke Nove Zelandije Nicole Roberton. Spominsko obelež- je sta odkrila Julka Žibert in Srečko Knafelc. Srečko Knafelc / foto: Jure Knafelc, Miloš Šonc Lobnica: V soboto 17. junija letos smo se na tretjem letnem pohodu visoko v zatrepu doline Lobnica, pod prepadnim skalovjem gorskega vrha Akle (1380 metrov nadmorske višine), znova spomnili ene od epopej partizanskega boja pro- ti okupatorju, ki bo za večno ostala zapisana v narodovem zgodovinskem spominu. Pohoda na kraj, kjer je pred 73 leti delovala ilegalna partizan- ska tehnika »Jošt«, katero je od oktobra 1944 naprej vodil krajan Kokrice, Alojz Dežman - Branko, se je udeležilo dvajset pohodnikov, med njimi je bila najstarejša pohodnica stara 84 in najmlajši 46 let. V pozdravnem nagovoru pri spominskem znamenju je predsednik Krajev- ne organizacije borcev za vrednote NOB Kokrica Brane Virant pohodnikom v strnjenih besedah opisal delovanja partizanske tehnike »Jošt«. Njeno delo- vanje je potekalo v ostrih zimskih razmerah, ob vsestranskem pomanjkanju kadrov, hrane in tiskarskega materiala. Po uničenju bližnje ilegalne tehnike »Greben« v dolini Kokre se je stanje še bolj zaostrilo. Pogoste hajke domo- brancev iz postojanke v Tupaličah so pretrgale številne partizanske kurirske zveze ter v temeljih ogrozile tudi sistem oskrbe s hrano in tiskarskim ma- terialom. Kljub temu je tehniki »Jošt« uspevalo izpolnjevati naloge vse do usodnega 13. januarja 1945, ko so tehniko zaradi domačega izdajalca ob- kolili domobranci. Vodjo tehnike Dežmana so ustrelili, v baraki pa so zajeli neoboroženo partizanko Angelco Šmid in tehniko zažgali. Osrednji del spominske slovesnosti sta zaznamovala sinova padlega vodje tehnike Lojzeta Dežmana – Branka, in sicer Lojze Dežman ml. in Bra- ne Dežman. Prvi je doživeto opisal očetovo partizansko pot, drugi pa jo je sklenil z igranjem partizanskih pesmi na harmoniko. Besedilo in foto: Damjan Renko Pivka: Fotografska razstava »Tu se je bojevalo 1914–1918!« se pridružuje nizu razstav s katerimi Park vojaške zgodovine obeležuje stoletnico prve svetov- ne vojne – vojne, ki je pustila za sabo nepregledne množice mrtvih, ranjenih in pohabljenih ter trajno spremenila podobo celih pokrajin kot tudi politič- no podobo pomembnega dela sveta. Z vstopom Italije v vojno je vojna vihra zajela tudi visokogorje – kraji miru, tihote, gorske idile so postali prizorišče enega najbolj grozovitih spopadov. Tihota prizorišč nekdanjih bitk, lokacij vojaških taborov, zapuščenih grobov in velikih vojaških pokopališč je prite- gnila tudi avtorja nove razstave. Fotograf Alessio Franconi prihaja iz Milana, kjer je že v otroštvu obisko- val tečaje mladinskega alpinističnega odseka. Strast do gora ga je kasneje vodila v plezanje na najvišje vrhove Alp. Zaključil je študij fotografije in ljubezen do fotografiranja povezal z gorništvom. Usmeril se je v popotniško, krajinsko in umetniško fotografijo. V fotografski razstavi »Tu se je bojevalo 1914-1918!« je v svoj objektiv ujel nekaj ikoničnih lokacij nekdanje frontne linije v prvi svetovni vojni med Jadranskim morjem in Dolomiti. Kot je ob odprtju razstave sam poudaril je razstavo pripravil v opomin nam vsem ter spomin na njegove sorodnike in vse padle v prvi svetovni vojni. Razstava se tako začne s fotografijo zgubanih rok njegove stare mame, ki v rokah drži srebrno medaljo za hrabrost. Posthumno jo je prejel njen oče, ki je leta 1916 padel na Debeli Griži. Razstava bo na ogled do 30. septembra 2017. S.A., Foto: Muzej vojaške zgodovine www.svobodnabeseda.si B E S E D A 29 I M E L I S M O L J U D IP I S M A Nezaceljene rane za uniče- no premoženje (pismo predsedniku vlade) Brez razlogov so nacisti in fašisti leta 1941 začeli drugo svetovno vojno ter povzročili milijonske žrtve in ogromno ma- terialno škodo. Krvavo nasilje napadalcev je bilo straš- no in ga ni mogoče opisati brez doživetja, zato so se ljudje uprli, čeprav goloroki in nepripravljeni. Italijanski fašisti so v maju in juniju leta 1941 zasedli tudi Belo krajino. Kdor se je uprl fašističnemu terorju, so ga ustrelili kot talca, njegovo družino pa so odpeljali v kon- centracijska taborišča, kjer so številni umrli, stanovanjska in druga gospodarska poslopja pa so upornikom v celoti požgali. Enako so storili tudi vsem, ki so sodelovali s partizani. Po končani drugi svetovni vojni smo na predlog zmagovitih zaveznikov povzročeno materialno premoženjsko škodo popisali in je še vedno shranjena v ustreznem arhivu. Ugotovili smo tudi, da je bila ta škoda z go- tovimi zneski plačana, toda kam je izginil ta denar, prizadeti ne vemo nič in tudi dobili nismo nič. Pisali smo vsem odgovornim in pristojnim v republiki, pa so do danes ostali še popol- noma gluhi. Pisali smo tudi skoraj v vse jav- ne časopise, pa spet nič. Pripravljen je bil tudi predlog zakona o povračilu vojne škode (objavljen v časopisu Delo 5. oktobra 2010), vendar spet nič. Poleg objave citiranega zakona je obja- vljena tudi fotografija zunanjega ministra Karla Erjavca, predsednika Desusa, pa spet velik nič. Dobili smo le odgovor, ki je bil v celoti ne- gativen, in z izgovorom, da o tem lahko od- loča le sodišče, kar je veliko sprenevedanje in navadno norčevanje iz prizadetih. Naša samostojna država Slovenija je stara že 26 let, pa do danes vlada ni zahtevala od agresorskih držav prav nobene odškodnine, čeprav so nam to škodo v celoti storili fašisti in nacisti. Ko je bil protest v Luki Koper z zastojem dela, so vam, predsednik vlade, postavili vprašanje, kdo da bo plačal škodo, ki bo s tem nastala in ste odgovorili, da bo škodo plačal tisti, ki jo je povzročil. Za škodo, ki so nam jo med vojno storili nacistični in fašistični morilci, pa česa take- ga niste zahtevali. Zakaj tega še niste stori- li? Za povzročeno škodo se nam do danes še nihče ni niti opravičil. Na tiskovni konferenci državnega zbora 11. julija 2016 pa je spoštovana poslanka Vio- leta Tomič tudi postavila vprašanje o plačilu premoženjske vojne škode. Že 13. julija 2016 pa je o tem brez vsa- ke obrazložitve glasoval državni zbor, bilo je le 14 glasov ZA in kar 54 PROTI plačilu odškodnine. Prizadeti smo zaradi takega izi- da glasovanja zelo razočarani, saj je državni zbor odločil, da tisti, ki so nam uničili naše težko pridobljeno premoženje, niso nič krivi, kar je popolna javna sramota. To se pravi, da imajo tisti, ki so morebiti že plačali vojno škodo, to pravico zahtevati nazaj, seveda z vsemi stroški. Resnica je le ena, da je zločinski okupator v Sloveniji med drugo svetovno vojno pož- gal kar 217 vasi zato, ker smo se bojevali proti okupatorju in podpirali narodnoosvo- bodilni boj, in na to smo in vedno bomo po- nosni. Bojevali smo se na svoji zemlji proti krvoločnim okupatorjem, ki so nas hote- li pokončati in poteptati, in to bi še vedno storili, saj imamo pravico in dolžnost braniti svojo domovino in svobodo. Če pa še komu ni jasno, kdo je kriv za vse povzročeno gorje v drugi svetovni vojni, je le eden resničen odgovor: kriv je tisti, ki je začel vojno, to pa sta nacizem in fašizem. Zahtevamo opravičilo in vnovično razpra- vo v državnem zboru in sprejem zakona o premoženjski vojni škodi, ki je bil objavljen v časopisu Delo 5. oktobra 2010, v naspro- tnem primeru sledi sodni postopek. V imenu prizadetih: Franc Kočevar, Metlika, Zvone Planinc, Črno- melj, in Silvo Željko, Semič Bliža se čas volitev Z neverjetno hitrostjo se nam približujejo parlamentarne volitve. Kljub vsem pretre- som v državi in na političnem parketu ter razumljivi veliki želji opozicije, da so volitve čim prej, se to ne bo zgodilo. Vsem skupaj je prelepo, da bi se prehitro razšli. Posame- zni politiki in stranke že dajejo vse mogoče pobude in predloge, ki nas bodo pripelja- le v blaginjo. No, vsaj tako obljubljajo. Zdaj pa sem že toliko star, da poceni obljubam od znižanja davkov do višjih plač in pokoj- nin ne verjamem več. Prvih 25 let sem še verjel in nasedal obljubam, naslednjih nič več. Pa začnimo z davki. Že skoraj pol sto- letja si v svoj dnevnik pišem vsakodnevne pomembne dogodke. Kar napišem, ni nič izmišljenega. Izhajam samo in zgolj iz dej- stev in resnice. Slednja mi je nad vsem. Ali se spomnite, kdaj smo dobili višji DDV? Tega smo dobili takoj za kazen od vlade, ko je pa- del davek na nepremičnine, ki je bil nedo- delan in krivičen. Priznam, da je bilo rečeno, da samo začasno. Istočasno so se povišale tudi cene na loteriji, ki polnijo nenasitno državno blagajno. Podražil se je tudi sklad stavbnih zemljišč, iz katerega se financira- jo občine. Nepovezani poslanec Andrej Čuš, ki je bil nekoč velik kritik predsednice ta- kratne vlade Alenke Bratušek, si zdaj na vse mogoče načine prizadeva davek znižati z 22 odstotkov. V tem delu ga odločno podpiram, vendar sem bojim, da skupaj z Alenko Bra- tušek po naslednjih volitvah od znotraj ne bosta več videla DZ. Razen če ne presedlata konja kot številni drugi. Ampak to je že dru- ga zgodba. Višje plače, višje pokojnine, re- gres za vse upokojence, več otrok, naborniš- ki sistem, ustvariti razmere za konkurenčno gospodarstvo – o vsem razen o naborništvu poslušamo že 25 let. Slovenijo ste nesra- mno močno zadolžili, razprodali tujcem to- liko nam Slovencem pomembnih virov, da te kap! Nobene stranke še ni na vidiku, ki bo imela v svojem programu vrnitev vsega pokradenega premoženja. Začenši od leta 1991 s preprodajo orožja, do prodaje neš- tetih dobrih podjetij za mizerno nizko ceno, do spornih svetovalnih pogodb, kjer se iz- gubijo veliki denarji, do visokih provizij, do finančnih oaz. Potem bomo lahko izpolnili obljube. Poskrbeti, da bodo naslednje voli- tve legalne, legitimne, poštene in ne vem kaj še vse. No, tega si nisem izmislil jaz. To poslušamo že tretje leto od stranke SDS. Za izid zadnjih volitev je baje kriva afera Patria. Poznamo sklepe kar vseh sodišč po lestvi- ci navzdol, da se oprosti, da zadeva zasta- ra itd. Do tod vse lepo in prav. Hudiča, kaj pa delata potem še v zaporu slikar Cekuta in brigadir Zupan? Tega pa ne razumem. Pa da se vrnem še na nepremičninski davek, ki naj bi slej ko prej začel veljati. Baje smo edina država v EU, ki tega davka še nima. Smo tudi edina država v EU poleg Hrvatov, ki poveličuje kolaborante iz časa druge sve- tovne vojne. Za to glede omenjenega dav- ka nam ni treba zardevati pred EU. Je pa v tej zadevi zanimivo nekaj, kako si prizadeva RKC pri nas, da ji tega davka ne bi bilo treba plačevati, ker ga tudi v drugih državah EU ne. Tega si nisem izmislil jaz, vse to namreč piše v tedniku Družina, izdanem 14. februar- ja 2016. Sveti sedež se briga zgolj zase, za svoje ovčice mu je pa prav malo mar. Pred časom sem v medijih zasledil tudi meni za- nimivo pobudo, da bi stranki SD in DeSUS v svojih vrstah radi videli Zorana Jankovića. Njegov spomin in njegov ego verjetno nista na tako nizki ravni, da ne bi pozabil takra- tne visoke volilne udeležbe in dejanja ob zmagi stranke Pozitivna Slovenija, ki jo je vodil, in pozneje ob konstituiranju vlade, ko ga je prav DeSUS s Karlom Erjavcem na čelu izigral oziroma pokazal hrbet in vstopil v Janševo vlado, ki nam je z zloglasnim Zako- nom o urejanju javnih financ takoj odvzela ogromno pravic in denarja, tega Cerarjeva vlada postopno vrača. In če bi kdo lahko združil ta trenutek levico, je to brez kakršne- ga koli dvoma prav Zoran Janković. Srečko Križanec, Štore julij 201730 I M E L I S M O L J U D I te NOB, v katerem je skoraj polni dve leti aktivno sodeloval. Jožetova življenjska pot se je začela 12. februarja leta 1926 v Selcah pri Škofji Loki. Pri enajstih letih je izgubil očeta in kot najstarejši med štirimi sinovi je bil v veliko oporo materi pri skrbi za družino. Po končani osnovni šoli se je odločil za ko- vaški poklic. Že kot otrok in vajenec je spoznal vso grenkobo revščine in pomanjkanja ter poniglavost režima, ki mu je bilo malo mar za malega človeka. Zato se mu čez nekaj let ob genocidnih raznarodovalnih ukrepih nacističnega okupator- ja proti Slovencem kljub samo 17 letom ni bilo težko odločiti za odhod v partizane. Drugi Škofjeloški četi se je pridružil 1. junija 1943. Po kapitulaciji Italije se je njegova četa vključila v Vojkovo brigado, kjer je bil najprej štabni kurir, nato pa so ga poslali na vojaški tečaj v Cerkno. Pozneje je napredo- val do pomočnika političnega komisarja v jurišnem bataljo- nu 31.divizije. Od marca leta 1945 do konca vojne, ki ga je kot partizan Rudi dočakal s či- nom poročnika, je bil politični komisar Vojkove brigade. Dragocene partizanske iz- kušnje so ob koncu vojne spodbudile njegovo odločitev, da postane poklicni vojak. Prvo vojaško šolanje je končal v Sa- rajevu, nato je precej časa služboval v Beogradu, kjer je leta 1966 končal višjo vojaško akademijo kopenske vojske. Op- ravljal je poveljniške naloge v različnih garnizijah, nazadnje se je z družino ustalil v Mariboru. Bil je poveljnik obmejnih enot ob severni meji od Lendave do Kamniških Alp. S svoji- mi vojaki je pozorno skrbel za tisto severno mejo, ki jo je po prvi svetovni vojni zakoličil general Rudolf Maister. Jožetovi graničarji so veliko pomagali ljudem ob meji. Nazadnje je bil Jože Berce poveljnik mariborske garni- zije, ta je pod njegovim vodstvom živela z mestom in mu pomagala. Vojaško kariero je končal leta 1982 s činom ge- neralmajorja. Med osamosvojitveno vojno leta 1991 je kot nekdanja vplivna in spoštovana vojaška osebnost odločilno pripomogel, da JLA v Mariboru ni uresničila svojih groženj. Kmalu po upokojitvi je Jože Berce postal predsednik Zveze slovenskih častnikov v Mariboru, sredi marca leta 1986 pa je prevzel vodenje mariborske borčevske organizacije in ji ostal zvest do svoje smrti. S svojim poštenim, tovariškim, predvsem pa preudarnim in preprostim človeškim odnosom do ljudi, sotovarišev in nalog, ki jih je opravljal, je postal vzor človeka, ki mu ni odveč nobena žrtev za skupno dobro in blaginjo ljudi. dr. Marjan Žnidarič Anton Velikonja Pred 70 leti je bila Primorska v velikem pričakovanju priklju- čitve k matični domovini in mladinci, med katerimi je bil tudi Tone, so se na ta dogodek zavzeto pripravljali. Na zborova- nju na Lijaku septembra leta 1947 so presenetili z velikim transparentom s sliko Sabotina in predorom pod njim, ki naj bi povezoval Goriška brda s preostalim delom Primorske. Nedolgo zatem je bil Tone dijak srednje gradbene šole v Lju- bljani. Pozneje je ob delu končal tudi višjo šolo za organiza- cijo dela v Kranju. Tone je največji del svojega življenja namenil uresničitvi načrtov za razvoj vodovodnega omrežja na Goriškem. Svojo Darinka Graunar 27. aprila 2017 je odšla najina mama Darinka Graunar, roje- na Boškin, borka OF za svobodno Primorsko in neustrašna partizanka. Od nje smo se na pokopališču v Podsabotinu v Goriških brdih poslovili sorodniki, prijatelji in znanci. Ob pri- sotnosti partizanskih praporjev in s pesmimi Soči, Lastovki v slovo, Smrt v Brdih in Vstajenje Primorske smo žaro po- ložili k njenemu možu Rihardu, polkovniku JLA, po rodu iz Števerjana v Brdih. Darinka se je rodila 4. septembra 1924 v zavedni slovenski družini Marije in Petra Boškina v Pevmi pri Gorici. S starejšo sestro Cvetko in mlajšo Lidijo je odraščala v času fašistične diktature. Že pred razpadom Italije je delala za partizane. V partizansko tiskarno v Renčah je iz Gorice nosila papir in druge pripomočke za tiskanje. Pri njenem protifašističnem boju jo je podpirala vsa družina. Ko je takoj po 8. septembru 1943 odšla v partizane, je bila vključena v VOS (varnostno- -obveščevalno službo) za severno Primorsko. Junija leta 1944 je dobila nalogo, da se skupaj z Danilom Fajglom, partizanom iz Pevme, in še eno partizanko iz bli- žine Sežane prebije skozi nemško in zavezniško fronto do Rima. Na poti so nepričako- vano naleteli na težave z ita- lijanskimi partizani, ki so jih zajeli, saj jim niso smeli pove- dati, kdo so. V Rimu se je trojka sreča- la z Edom Brajnikom - Šte- fanom, ki je bil vodja misije partizanov NOV Slovenije v Rimu. Darinka je po mesecu dni bivanja v Rimu dobila nalogo, da gre v Bari, in od tam jo je ameriški bombnik odpeljal na osvobojeno ozemlje v Beli krajini. Decembra leta 1944 je bila na pogrebu Franca Rozmana - Staneta. Po kurirskih poteh se je s skupino par- tizanov vrnila na Primorsko. Pot je bila težka in naporna, tudi nevarna, ker so bila nekatera ozemlja minirana. V bližini Postojne je nekdo stopil na mino in eden od drobcev se je zaril v Darinkin nahrbtnik, kjer ga je zaustavila partizanska pesmarica. Razcefrano pesmarico, ki ji je rešila življenje, in drobec mine je vseskozi hranila. Po izgubi Gorice po vojni je Darinka leta 1947 prišla v Jugoslavijo, v Ljubljano. Dobila je službo administratorke v Domu invalidne mladine v Kamniku. Takrat je srečala Rihar- da, borca Briško-beneškega odreda, ki je v Ljubljani obisko- val vojaško šolo. Poročila sta se v Solkanu, rodili sta se jima hčeri Metka in Mojca. Družina se je selila po Sloveniji in Hrvaškem. Leta 1969 je Rihard dobil prekomando v Ljublja- no, tako se je družina na veliko Darinkino veselje preselila v to mesto. Zadnja tri leta je vztrajna in močna, tako kot v mladosti, živela v domu starejših v Notranjih Goricah. hčeri Metka in Mojca Jože Berce Na začetku junija nas je po dolgi in težki bolezni v 92. letu sta- rosti zapustil dolgoletni predsednik in častni predsednik ma- riborskega Združenja borcev za vrednote NOB, general Jože Berce. Izgubili smo velikega človeka, prijatelja, tovariša, pred- vsem pa domoljuba, borca za pravičnost, poštenje in vredno- 31 Kranj so zasedli Italijani in pozneje Nemci. V poslopje gim- nazije so namestili nemške ranjence in Albinino šolanje je bilo prekinjeno. Nemški okupatorji so ji že septembra 1941 odredili delo v tovarni v Kranju, kjer so izdelovali dele za vojaška letala. Takoj se je povezala z odborom Osvobodilne fronte, kjer je delal že njen starejši brat in tudi oče. Naučiti se je morala nemščine in pisanja na pisalni stroj, delala je v glavni pisarni, tako da je prihajala v stik z zaupnimi podatki in jih pošiljala terenskemu odboru OF. Njeno delo za OF je ostalo Nemcem skrito tudi po izdaji in aretaciji brata Naceta, ki so ga Nemci jeseni 1941 zaprli in poslali v koncentracijsko taborišče v Dachau. Albina je želela v partizane, vendar ji terenski odbor OF tega ni dovolil, saj je bilo nje- no obveščevalno delo v to- varni pomembnejše. Prišlo je do izdaje celotne organizaci- je OF. Bila je pravočasno ob- veščena in s sodelavko sta še isti dan, 27. aprila 1944, kar iz dela v tovarni pobegnili v partizane. Vključili so jo v Gorenjski odred, kjer je bila v 3. bataljonu odgovorna za korespon- denco. Avgusta leta 1944 je bil njen bataljon vključen v Vojkovo brigado. Premeščena je bila v štab IX. korpusa. Spomladi 1945 je skupaj z enoto nadaljevala proti Pri- morski, kjer so po hudih bitkah 1. maja z drugimi enotami osvobodili Trst in za nekaj dni prehiteli zaveznike. Tu je do- čakala kapitulacijo Nemčije in tako želeno svobodo. Ker so jo v štabu potrebovali, je bila v vojski še dolgih 7 mesecev, vse do novembra 1945, ko so jo demobilizirali. Zadržali so jo v Trstu, kjer je delala v časopisni hiši Primorski dnevnik in nato na Pokrajinskem Narodno osvobodilnem odboru do februarja 1947, ko so jo premestili v Ljubljano na Direkcijo usnjarske industrije. V Trstu se je spoznala z Dušanom Reboljem, partizanom in spomeničarjem 41, in se z njim poročila aprila 1947. Z mo- žem je odšla v Beograd, delala je v Centralnem komiteju Ko- munistične partije Jugoslavije. Tu sta si ustvarila nov dom in družina se je kmalu povečala z rojstvom sina Dušana in hče- re Zorice. Leta 1953 so moža Dušana premestili v Slovenijo. Leta 1958 se je družina spet preselila v Beograd, Albina pa se je zaposlila v kabinetu takratnega podpredsednika vlade SFRJ, Edvarda Kardelja. Leta 1971 so se dokončno vrnili v Slovenijo. Vse do svoje upokojitve leta 1980 je bila Albina zaposlena v knjižnici Skupščine Slovenije. Ves čas je bila aktivna članica Združenja borcev za vrednote NOB Ljubljana-Bežigrad – KO »Urška Zatler«. Julka Žibert, podpredsednica Mestne organizacije ZZB za vred- note NOB Ljubljana delovno vnemo je udejanjal z objekti, ki jih je nastajajoče mesto Nova Gorica nujno potrebovalo: vodovode in vodo- oskrbne objekte. V Goriških vodovodih je bil zaposlen 34 let. Njegovemu delu in zavzetosti gre pripisati zgraditev nove- ga črpališča in vodarne na Mrzleku, vodovodov Čepovan– Lokve–Trnovo, Brdice–Kožbana in drugih. Njegovi viziji gre zasluga, da ima goriška vodarna dovolj vode, da z njo lahko oskrbuje tudi del italijanske Gorice. Kot član mešane italijan- sko-slovenske komisije je sodeloval pri pripravi ustreznega meddržavnega sporazuma. Rojen v Čepovanu je ohranjal stike s svojimi sokrajani tako, da je bil marljiv član lovske družine Planota in nato lovske družine Grgar, v kateri je bil dolga leta tudi funkcio- nar. Lovska družina se mu je za vse, kar je storil za lovstvo, oddolžila s podelitvijo naziva častni član. Anton Velikonja je bil udeleženec NOB. Rojen 11. decem- bra 1930 je bil za borca partizana še premlad, a je bil zato v času goriške fronte septembra leta 1943 kurir. Potem je ostal med aktivisti NOB do konca vojne. V Območno združenje borcev za vrednote NOB se je vključil leta 2003. Kmalu je postal član izvršilnega odbora OZB Nova Gorica in pred- sednik mestne koordinacije ZB Nova Gorica. Dolga leta je vodil komisijo za priznanja pri OZB Nova Gorica, bil pa je tudi član komisije za priznanja pri ZZB Slovenije. Kot predse- dnik mestne koordinacije ZB Nova Gorica je veliko svojega časa namenil negovanju prija- teljskih srečanj z italijanskimi partizani in člani ANPI - VZPI v San Vendemianu, pripra- vi slovesnosti v spomin na ženski zapor na Kostanjevici in proslavi v spomin narodnemu heroju Sergeju Mašeri v Novi Gorici. Bil je med ustanovnimi člani Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana, njegovemu prizadevnemu delu pa gre zasluga, da je bila na novo urejena grobnica narodne- ga heroja Mihajla na pokopališču v Čepovanu. Anton Velikonja je bil priljubljen član borčevske organi- zacije. Pogrešali bomo njegove preudarne besede in izkuše- nost, pogrešali bomo njegovo tovarištvo in pripravljenost za delo. Pogrešali bomo našega Toneta. Za zasluge pri delu Ob- močne organizacije ZB Nova Gorica smo se mu oddolžili z Vojkovo plaketo, dobil pa je tudi zlato plaketo ZZB Slovenije. Miloš Lozič Albina Rebolj V Ljubljani smo se poslovili od aktivistke OF, partizanke, skrbne matere, babice in sodelavke Albine Rebolj. Življenj- ska pot tovarišice Albine je bila težka in burna. Bila je skro- mna in nikoli ni rada govorila o sebi. Že njeno mladost je zaznamovala vojna in še ne 16-letna je sodelovala z Osvo- bodilno fronto že od začetka okupacije. Rodila se je 24. maja 1925. leta na Klancu pri Kranju v ugledni meščanski družini kot drugi otrok očetu Ignacu Šu- miju, črkostavcu, in mami Albini Varl, železničarski uradnici. Osnovno šolo je končala v Kranju. Starši so jo tako kot sta- rejšega brata Naceta vpisali na kranjsko državno gimnazijo. Že nekaj dni po prejemu spričevala za uspešno končani 5. letnik in v pričakovanju počitnic pa je vojna povsem spre- menila njeno življenje. julij 201732 julij 201732 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Priporočila za oblikovanje zgodovinskega spomina na NOB Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Veteranski pohod za mir Tudi letos bomo organizirali vete- ranski pohod za mir v Ljubljani! Vpogled v dokumentaci- jo prejemnikov sredstev iz naslova javnega raz- pisa MORS za sofinanci- ranje dejavnosti društev ali zvez, ki delujejo v javnem interesu na po- dročju vojnih veteranov za leto 2017 2. del Spoštovana dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Učenec devetega razreda OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani (Matic Debeljak) je v raziskovalni nalogi (v kateri je sodelova- lo 85 učencev OŠ M. Vrhovnik in 61 učen- cev OŠ Poljane nad Škofjo Loko) ugotovil, »da ima polovica anketiranih učencev na- pačno predstavo, kakšne vrste odpor je bil NOB, saj menijo, da je bil NOB mirovniško gibanje ali pa profesionalna vojaška sila.« Odkril je tudi, da »učenci zadnjih razredov osnovne šole ne kažejo zanimanja, da bi se s tem obdobjem zgodovine podrobneje seznanili«, kar pripisuje tudi »premajhne- mu številu ur, ki jih v osnovni šoli posvetijo poznavanju NOB. …samo pet šolskih ur v vseh letih osnovne šole.« Ta ocena dopolnjuje spoznanja, ki jih omogočajo raziskave Slovenskega jav- nega mnenja od začetka devetdesetih let 20. stoletja do 2013: nevednost o te- meljnih značilnostih NOB v času druge svetovne vojne se pri mladih (starih do 30 let) povečuje. Tako se krči zgodovinski spomin na čas druge svetovne vojne, ko je bil cilj vseh okupatorjev iztrebljenje slovenske narodne skupnosti. Teh nekaj uvodnih podatkov brez dvoma upravičuje potrebo po ustrez- nejšem in celovitejšem obravnavanju slovenskega NOB zlasti v splošnem osnovnošolskem izobraževanju. Na to potrebo je ZZB za vrednote NOB opo- zarjala pristojno ministrstvo že pred leti in tudi ponudila konkretne predlo- ge vključevanja te tematike v vzgojni in izobraževalni proces. Prepričani smo, da je za celovito seznanjanje učenk in učencev z vlogo OF in NOB (v ključno z dejavnostmi, ki so bile edinstvene v tedanji okupirani Evropi, npr. na humanitarnem zdra- vstvenem, kulturnem področju, itd.) na Slovenskem v prvi vrsti odgovorno ustrezno ministrstvo. Vsaka družbena skupnost, ki je šla skozi podoben pro- ces preživetja, zna z ustreznimi (držav- nimi) ukrepi varovati spomin na konsti- tutivna dogajanja. Zato vas, spoštovana ministrica za šol- stvo, dr. Maja Makovec Brenčič prosimo, da v skladu s svojimi pristojnostmi pri- poročite tako pristojnim enotam znotraj MIŠŠ kot (morebiti neposredno) vod- stvom šol, da izberejo tiste pristope, s ka- terimi bi v učencih povečali znanje o do- gajanjih v času druge svetovne vojne, ko se je slovenski narod oblikoval kot drža- votvorna nacija in ustvaril svojo državo. Prosimo vas, da vodstvo šol spodbu- dite k povezovanju z združenji borcev za vrednote NOB Slovenije, ki delujejo na območjih šol. Naši člani vam bodo pri seznanjanju otrok z zgodovino NOB in spoznavanju spominskih obeležij NOB z veseljem pomagali. V pričakovanju razumevajočega spreje- ma naše prošnje s spoštovanjem, Številka: 65-17/17 Ljubljana, 11.7. 2017 dr. Tit Turnšek predsednik ZZB NOB Slovenije Na pobudo Svetovne veteranske fede- racije (SVF) bodo tudi letos v glavnih mestih držav, katerih organizacije vojnih veteranov so članice SVF, 21. septembra pripravili pohod za mir. Organizatorji pohoda za mir v Sloveniji bomo predstavniki štirih članic SVF, Zve- za združenj borcev za vrednote NOB Slo- venije (ZZB NOB), Zveza društev vojnih invalidov Slovenije (ZDVIS), Zveza vete- ranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Zve- za policijskih veteranskih društev Sever (ZPVD Sever), pridružili pa se bodo tudi MNZ/Policija in MORS/Slovenska vojska. Osrednji sporočili svetovnega dneva miru sta izkaz spoštovanja do padlih v vojnah ter prizadevanje za mir in ne- nasilje. Zato pozivamo vsa združenja, da se 21. septembra 2017 udeležite pohoda za mir, ki bo potekal v Ljublja- ni. Podrobnejše informacije o dogodku boste še prejeli. Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije V majski številki smo vas obvestili, da je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) pri Ministrstvu za obrambo (MORS) zahtevalo vpogled v dokumentacijo ZZB NOB Slovenije (ZZB), na podlagi katere smo v letu 2017 prejeli sredstva iz naslova javnega raz- pisa MORS za sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez, ki delujejo v javnem interesu na področju vojnih veteranov. Seznanili smo vas z vsebino našega ne- strinjanja z vpogledom VSO, ki smo ga poslali pristojnim na MORS. Na podlagi tega smo pri ZZB od MORS 26. maja 2017 prejeli odločbo, s katero je MORS ugodil VSO vpogled v našo do- kumentacijo. Pri obrazložitvi odločitve pa se MORS sploh ni opredelil do naših pomislekov, ki smo jih na podlagi za- konskih določb navajali kot dejstva, za- kaj nasprotujemo vpogledu VSO v našo dokumentacijo. Zaradi tega se je ZZB na odločbo MORS pritožil informacijski po- oblaščenki Mojci Prelesnik. Znova smo navedli vse razloge za nasprotovanje vpogleda VSO v našo dokumentacijo, kot so očitna zloraba pravic do dostopa informacij javnega značaja, varovanje osebnih podatkov in kršitve zaupnosti davčne tajnosti. Informacijska pooblaščenka je o zade- vi odločila 30. junija 2017. V odločbi je odločila, da se naši pritožbi delno ugodi. V bistvenem vsebinskem smislu je infor- macijska pooblaščenka omogočila VSO, da preko MORS vpogleda v našo doku- mentacijo. To je argumentirala z dej- stvom, da so podatki, na podlagi katerih se ZZB dodelijo sredstva iz državnega proračuna, javni. Je pa informacijska pooblaščenka ugodila naši pritožbi pri 3333 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije navajanju finančnega načrta, kjer mora MORS prekriti podatke o naših predvi- denih prihodkih v letu 2017, razen pro- računskih prihodkov. Zoper odločbo informacijske pooblaš- čenke pritožba ni mogoča. Lahko pa se sproži upravni spor, za katerega pa se ZZB ni odločila. Zato postopek z naše strani na tem mestu končujemo. Pred- videvamo pa, da je mogoče od VSO na podlagi vpogleda v našo dokumentacijo v prihodnjih mesecih pričakovati razne manipulacije z javnimi podatki o ZZB. V primeru, da se bo to zgodilo, se bomo v ZZB na to tudi odzvali. Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije Vsak torek razen prvega v mesecu 1. Predsedstvo AKTIVNOSTI DELOVNIH TELES IN ORGANOV ZVEZE OD 1. 7. DO 31. 7. 2017 2. Kolegij predsednika 4. 7. 1. 7. 1. 7. 2. 7. 2. 7. 7. 7. 8. 7. 10. 7. 11. 7. 13. 7. 18. 7. Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje; Informacija s seje Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije; Sklep o dodelitvi zlatih plaket najboljšim krajevnim organizacijam ZB; Finančne zadeve; Sodelovanje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje; Informacija o Slovenski partizanski poti; Informacija o predlogu Zakona o nevladnih organizacijah in predlogih sprememb in dopolnitev Pravilnika o merilih za sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez vojnih veteranov; Druga medsebojna obvestila in dogovori. Člani predsedstva so se udeležili: spominske slovesnosti ob 72. obletnici legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča in 75. obletnici prihoda II. grupe odredov na Štajersko na Menini planini; vsakoletne prireditve borcev, mladine in občanov Kočevske in drugih v spomin na tragične dogodke v italijanski ofenzivi v Taborski steni; tovariškega srečanja ob dnevu borca na Srminu; prireditve ob 25. obletnici ustanovitve Društva za vzdrževanje partizanskih grobišč v Kočevskem Rogu na Pogorelcu; sestanka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede napisa na spomeniku žrtvam vojn v Ljubljani; 32. zaključne prireditve pohoda veteranskih organizacij na Triglav na Rudnem polju na Pokljuki; prireditve ob dnevu Črne Gore v Ljubljani; spominske prireditve ob organiziranem odhodu občanov Izole v partizane; prireditve ob francoskem državnem prazniku v Ljubljani; delovnega sestanka članic KODVOS-a na Ministrstvu za obrambo v Ljubljani. ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F NE PREZRITE Na voljo je še nekaj izvodov knjige Zlomljena krila s podnaslovom Reševanje zavezniških letalcev na slovenskem med drugo svetovno vojno. To je dolga zgodba o 237 zavezniških letalih in letalcih, ki so bili sestreljeni in so pristali na slovenskih tleh oziroma obmejnih ozemljih. Letalce so reševali domoljubi in partizani ter jih vodili na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. Knjiga na 632 straneh je v velikem formatu (24 x 32 cm), na kakovostnem papirju, opremljena z vrsto dokumentarnih fotografij, zemljevidom amer- iškega letalca in kazalom osebnih imen. REDNA CENA: 75,00 EUR Akcijska cena: 20,00 EUR* Stroški pošiljanja po pošti: 4,6 EUR Vaša naročila sprejemamo na tel. št. 01 434 44 45 ali po e-pošti: romana.jemec@zzb-nob.si. julij 201734 R E K L I S O »Primorska je bila kljub razkosanosti ozemlja, kjer so zgodovinsko ži- veli Slovenci, pomem- ben del slovenskega odporniškega gibanja. Fašizem je po teh ob- močjih pričel sejati smrt že mnogo prej kot nacizem. Zato so Primorci še posebej odločno podpirali partizansko giba- nje z željo, da bodo priključeni k matični do- movini. V duhu odločanja državnih meja med Primorsko in Jugoslavijo, ne moremo mimo tega, da ne bi komentiral odločitve arbitraž- nega sodišča o meji med Slovenijo in Hrva- ško. Pri tem je zanimivo, da so bile slovenske meje zgodovinsko gledano v večini primerov določene na podlagi dogovorov vojaških vele- sil. Prav vse slovenske državne meje so bile do- ločene po tem, ko je naše območje prizadela vojna. Našo zahodno mejo so določili Osim- ski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo, med tem ko je severno mejo določila Saintgerma- inska mirovna pogodba med Avstrijo in pred- stavniki Antante že po 1. svetovni vojni. Ta se kljub prizadevanjem osvobodilnega gibanja in uspešnim akcijam partizanov tudi po koncu 2. svetovne vojne ni premaknila na želeno etično slovensko-avstrijsko mejo. Mejo med našim in Madžarskim ozemljem je prav tako začrtala mirovna pogodba v Trianonu, ki je tudi edi- na mirovna pogodba, ki je Slovencem prinesla nekaj ozemlja, saj je Prekmurje na podlagi te pogodbe pripadlo tedanji Kraljevini SHS. Tudi rezultat odločitve o meji s Hrvaško je pos- ledica vojne iz leta 1991, s katero si je Sloveni- ja priborila neodvisnost in samostojnost. 26 let je bilo potrebnih za dogovor o meji. Pri tem se- veda ni šlo brez nepotrebnih incidentov ter za- ostrovanja odnosov med državama. Vsebina odločitve o meji je takšna kot je. O njej lahko razpravljamo, izražamo svoje strinjanje ali ne, sodbo pa bosta državi morali spoštovati. Pri tem bode v oči enostranska odločitev Hrvaške, da te odločitve ne bo spoštovala. Takšna deja- nja so zaskrbljujoča, saj lahko vsaka meddr- žavna trenja po nepotrebnem prinesejo hude posledice in grozodejstva. Zato upam, da smo se iz zgodovine naučili dovolj, da si nasilja več ne želimo.« »Za Slovence ni nobenega dvoma, na kateri strani smo bili v velikem sve- tovnem spopadu. Kot tudi ni dvomov, da je del Slovencev v času, ko je bila za narodovo preživetje in svobodo pot- rebna odločitev za boj in odpor, žal sodeloval z okupatorjem. Vse to je naša preteklost, naša zgodovi- na. Sprijazniti se moramo z njo in jo sprejeti za svojo, takšno, kakršna je bila, v dobrem in slabem. Spraviti se s svojo preteklostjo, to znajo zreli narodi, ki ne dovolijo, da bi pre- teklost obremenjevala sedanjost in skupno delovanje za prihodnost. To je smisel sprave. O njej se pri nas veliko govori. A če bi razumeli pravi smisel sprave, potem bi bilo odveč spraševanje, kako smo lahko odpus- tili Nemcem in Italijanom, ne moremo pa si od- pustiti naših medsebojnih medvojnih ravnanj. Razumeli bi, da nismo odpustili nacistični Nemčiji in fašistični Italiji, ki sta pri nas počeli najhujša grozodejstva. Odpustili smo povoj- nima demokratični Nemčiji in demokratični Italiji, ki sta zmogli jasen odmik od zločinskih režimov in tudi obsodbo dejanj, ki so moral- no poškodovali njuna naroda. V samostojni Sloveniji na takšno jasno opredelitev do sode- lovanja s temi režimi še čakamo. Do zdaj se je sodelovanje z njimi predvsem opravičevalo. Znati moramo živeti tudi s tem. Z vsem, kar se nam je dogajalo po okupaciji in razkosa- nju, z odporom, kolaboracijo, z zločini med vojno in po njej, s strahotami vojne. Vojna je strašna stvar. V vrtincu njenih strahot odločit- ve za človeka nikoli niso preproste in lahke. Lahko se jih razume, lahko se jih obžaluje, lahko se in mora se žalovati za mrtvimi. Že ena sama žrtev je preveč. V majhnem naro- du, kot je naš, je toliko bolj boleča. A je vojna tudi nauk. Nam Slovencem nauk ponujata dve vojni: tista, ki so nam jo vsili- li okupatorji, in tista, ki nam jo je z agresijo vsilila JLA. Nauk je jasen. Svoboda ni po- darjena. Nikoli. Sovražnik ti je ne podari. Za svobodo se je treba bojevati in si jo priboje- vati ne glede na ceno, ki jo je treba plačati. Svobodo je treba znati tudi varovati in vedno znova dokazovati, da si je vreden. To je zdaj, ko jo imamo, naša dolžnost. In odgovornost do tistih, ki so nam jo priborili.« »Zgodovinski revizionizem in obsojanje partizan- skega boja in vrednot NOB sta žal postala del slovenske državne politike, ne le desne, ampak žal tudi tako imenovane sredinske. Evro- pa, ki je nastala na temelju protifašizma, tudi s pomočjo slovenskih in koroških partizanov, zdaj odobrava neofašistična gibanja, tolerira jih celo v svojih parlamentih. Danes enačijo napadalce in napadene, borce in izdajalce, zavedene in zavedne. Tudi v šolski sistem se je od osamosvojitve da- lje zavlekla ideologija,tako danes otroci ne vedo več, kakšno veliko nalogo so opravili partizani. Ob 70. obletnici zmage nad fašizmom naša država ni poslala svoje delegacije na veliko proslavo 9. maja v Moskvi. Še več. Zelo po- menljivo je, da naša država ni podpisala de- klaracije OZN proti fašizmu in nacizmu. In še več. V državnem zboru redno obravnavamo tako imenovano »Deklaracijo o evropski za- vesti in totalitarizmu«, ki nam jo vsiljuje skraj- na desnica. Ta deklaracija enači fašizem, nacizem in komunizem, pri čemer jim gre le za demoniziranje zadnjega. V takšen zgodo- vinski revizionizem ne smemo nikoli privoliti. Reke beguncev, ki se valijo skozi Slovenijo in Avstrijo in ki že nekaj let prihajajo v Evropo zaradi oboroženih spopadov in gospodarskih stisk, so eden od obrazov svetovne vojne, ki jo bije novi fašizem. Drugi je gospodarska vojna. Namesto oku- pacijskih vojakov, proti katerim smo se znali bojevati, vodijo prisvajanje naravnih virov, plodne zemlje,vodnih virov, semenskega mate- riala in drugih skupnostnih dobrin, korporaci- je, kot so Monsanto in podobne. Morda najpomembnejši obraz novega fa- šizma pa je prisila, da se suverene države za- vežejo tako imenovani politiki varčevanja. Ne- izvoljeni, od mednarodnega kapitala postav- ljeni uradniki zahtevajo skrajno zmanjševanje izdatkov za javne službe in skupne dobrine. Nalagajo razprodajo državne lastnine po sra- motno nizkih cenah.« Aljaž Verhovnik generalni sekretar ZZB NOB Slovenije, na slovesnosti v Kopru – dan borca, 2. julija 2017 Milan Kučan prvi predsednik Slovenije, ob obletnici bitke na Menini planini, Menina, 1. julija 2017 Violeta Tomič poslanka Državnega zbora R Slovenije, pri Peršmanu v Podpeci/Železna Kapla, 25. junija 2017 Vsi govori so v celoti objavljeni na spletni strani www.svobodanabeseda.si 35 »Dragi triglavski pohodni- ki zgodovinskega spo- mina, narodnega po- nosa, slovenske sle po svobodi! Dve letnici sta tudi danes vklesa- ni v Vaše spoštovano pohodništvo, ki je ob vsej simboliki vsekakor tudi fizična in psihična pre- izkušnja za vsakega udeleženca. Ti letnici sta 1944 in 1991. Leta 1944 so na Triglav, o ka- terem Slovenci pojejo oj, Triglav, moj dom, odšle tri patrulje partizanske narodnoosvo- bodilne vojske iz Prešernove brigade, druga je bila sestavljena menda iz brigadne kultur- ne skupine, kar po svoje daje nekaj mandata in opravičila tudi meni kulturnemu delavcu s povsem drugega konca Slovenije, da smem spregovoriti danes med vami, dragi pohodni- ki, spoštovani veterani borci za vrednote naro- dnoosvobodilne vojne za Slovenijo in spošto- vani, žal redki, predstavniki osamosvojitvene vojne iz leta 1991, ko je odromala v junijskem snegu skupina osamosvojiteljev na najvišji slo- venski vrh. Sta si simbolično podali roko dve generacije svobodoljubnih Slovencev. Sta po- vezali dve zgodbi o svobodi. Zakaj pa se mi na nek način zdi mejna točka tudi letošnje leto - 2017? Prav letos smo namreč doživeli v osrednjem hramu samostojne slovenske demokracije iz- pad – ob katerem moramo tudi mi, danes tako veličastno zbrani, končno reči, dosti vas imamo mladi nahujskani kvazi poslanci, ki sedite v tistih klopeh, kjer bi naj predstavljali drugačne poglede in tudi nasprotna stališča aktualni vladi in večini. Vi pa nespametni in nevedni tamkaj ponarejate zgodovino, zgodo- vinski vojaški poraz pred dvainsedemdesetimi leti želite spremeniti v samosmilečno in lažno moralno zmago in v nekakšnem bedastem besu zanikate ne le zmago in celo holokavst in zamenjujete uničujočo nacionalistično in rasistično morilsko ideologijo z nekakšnim spopadom z zgodovinskim revolucionarnim boljševizmom, ki je vseeno za ruske množice pomenil konec 1. svetovne vojne in nesrečnim komunizmom, ki se je iz utopije v domovini ko- munizma spremenil v zločinsko diktaturo in ki je v resnici pljusnila tudi po vzhodni Evropi in tudi pri nas… Sicer je res, da nismo bili člani varšavske zveze, da smo sanjali o neblokovski in politični neuvrščenosti, a se je zgodba zlomi- la sama v sebi.« »Zbrali smo se na tem mestu, da bi svoje misli posvetili spominu na velike in srčne ljudi, mogočne, kot je Na- nos. Ne pomnimo jih po piškavi slavi materi- alnega bogastva, ampak po etičnih, moralnih dejanjih. Prva med njimi je vsekakor narodna herojinja, mlada Mihela Škapin Drina. Stojimo pred njenim spomeni- kom. Hkrati z Drino se spominjamo plemeni- tega junaštva vseh Velikopoljcev; sedem jih je padlo v partizanih, enajst trpinčenih umrlo v fašističnih in nacističnih taboriščih. Veliko Polje pa je bilo vedno življenjsko povezano s prebivalci vseh vasi na Vrveh . Zato se s hva- ležnostjo in prav takšnim ponosom spomi- njamo tudi vseh desetih padlih partizanov in enajst žrtev, umrlih v koncentracijskih tabori- ščih v Italiji in Nemčiji iz vasi Vrabče, Razguri, Griže, Sela, Tabor, Stomaž in Jakovce. Mihela – Drina je bila stara komaj 21 let, ko je na Žirovskem vrhu 15. novembra leta 1943 prva zgrabila za puško in vzpodbujala soborce, ko so hiteli na položaj, da bi odbili nenadni nemški napad. In takrat, v tem boju, ji je sovražni rafal razparal prsi. Omahnila je v fizično smrt, a se hkrati dvignila v nepo- zabljenost, v svetilnik, v zgled, kako se brani rodna gruda, kako se ljubi materino besedo, svoj slovenski jezik. Mladi, rojeni v svobodi, danes k sreči ne vedo, niso izkusili, kako bridko, kako poniže- valno je, ko tujec divja, razsaja in pustoši po tvoji rodni zemlji, ko zapira ljudi, jih muči in tudi strelja zaradi slovenske besede. Lepo slo- vensko Primorje so fašisti tlačili že od davnega leta 1922, vse dotlej, dokler ni narodna osvo- bodilna vojska leta 1945 izbojevala svobode. Sama sem živela na drugem koncu Sloveni- je, v rudarskem Zasavju, ki so ga Hitlerjevi na- cisti leta 1941 okupirali – vendar nikoli poko- rili – vse do leta 1945, ko jih je naša, slovenska osvobodilna vojska pregnala z naših tal. Vla- dali so z orožjem in s trpinčenjem. Zavedne, uporniške Slovence so sprva enako kot fašisti zapirali, mučili in streljali. Tudi nam so prepo- vedali govoriti materinščino, naš lepi domači slovenski jezik. » »Partizanke in partizani in slovenski narod, ki se je aktivno vključeval v uporniško gibanje, so nam pokazali kako močni smo lahko ka- dar smo enotni. Da zna- mo biti Slovenci v najbolj ključnih trenutkih, ki se tičejo naroda in drža- ve, povsem enotni, pa smo ponovno dokaza- li 23.012. 1990, ko smo se na referendumu s plebiscitarno večino, 95 % udeleženih volivcev odločili, da želi Slovenija postati samostojna država. Pol leta za tem, to je 25. junija 1991, pa je slovenski parlament sprejel tudi Ustavni zakon za uresničitev Deklaracije o neodvisno- sti. Od takrat naprej praznujemo 25. junij kot dan državnosti. In ker smo ta za državo Slo- venijo velik dan, praznovali pred kratkim, vam iz tega mesta spoštovani prisotni, tudi osebno izrekam iskrene čestitke. Glede na trenutne, aktualne politične dogod- ke pa je enotnost slovenskega naroda danes ponovno na preizkušnji. Pred dvema dnevo- ma je evropsko arbitražno sodišče namreč ob- javilo razsodbo o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško. O tem sedaj in na tem mestu ne bom govoril. Pozivam pa vse državljane in dr- žavljanke Slovenije in tudi Slovence po svetu in vse nas tukaj zbrane, da strnemo vrste, da strnemo naša stališča do razsodbe arbitraž- nega sodišča. Tu moramo ponovno dokaza- ti, da se v tako pomembnih vprašanjih, kot je meja s Hrvaško, pogledi Slovencev in Slovenk in naša skupna stališča, ne razhajajo. Danes pa je na tem mestu čas in zagotovo primeren trenutek, da se zahvalimo obmo- čnim združenjem borcev za vrednote NOB, kot tudi vsem združenjem in zvezi, kise na medobčinskem in državnem nivoju trudijo, ki torej tem lokalnem prostoru in v tej državi, vzorno skrbijo za ohranjanje sporočila NOB. Zavedam se, da svoje poslanstvo opravljate v vedno težjih pogojih, ki jih povzročajo opozi- cionisti in vsi tisti, ki želijo razvrednotiti trud slovenskega naroda skozi pretekla desetletja. Toda pozivam nas, in vse vas, ohranimo svoj ponos in ne popuščajmo pri ohranjanju spo- mina na polpreteklo zgodovino, ki jo je pisal trpeč slovenski narod.« Tone Partljič pisatelj, dramatik in politik, na 32. zaključni prireditvi »Pohod na Triglav 2017«, 8. julija 2017 Valerija Skrinjar borka in upokojena novinarka, na Velikem polju pri Sežani 18. junija 2017 Anton Maver župan občine Mokronog – Trebelno, na slovesnosti na Debencu, 1. julija 2017 julij 201736 R E P O R TA Ž A Na najvišji vrh naše domovine, Triglav, smo v prelepem in vročem jutru stopili 7. julija 2017 natanko ob 9.25. Tako kot vsako leto smo tudi letos prisostvovali na sklepni osrednji proslavi na Pokljuki, ki jo je zaznamovala kar trojna obletni- ca: 72 let zmage nad nacizmom in fa- šizmom ter 32 let spominskih pohodov v spomin pristopa treh partizanskih pa- trulj leta 1944 na vrh Triglava in njego- vo osvoboditev kakor tudi 26. obletnica samostojne Slovenije. Prisostvovali so predsednik zveze slo- venskih častnikov, generalmajor (ZSČ) Alojz Štajner, predsednik ZVVS La- dislav Lipič, nekdanji predsednik RS Mi- lan Kučan, slavnostni govornik pa je bil pisatelj, pesnik in politik Tone Partljič. Na prireditvi na Pokljuki počastili tri obletnice Pohodniki trinajstič z Nanosa na Triglav Tudi letos smo pohod, že trinajsti zapored, pod okriljem veteran- skih organizacij območnih združenj OZVVS in OZZV NOB Aj- dovščina - Vipava opravili več kot z odliko. Vsako leto ga izpe- ljemo pod geslom »Po poteh spomina in opomina vojn iz leta 1941–1945 in 1991«. Začeli smo ga v ponedeljek, 3. julija 2017, z jasnim jutrom izpred spomenika NOB ob Vojkovi koči na Nanosu. Slavnostno so nas nagovorili predsednik OZZV NOB Ajdovščina – Vipava, Božo Novak, predsednik OZVVS Ajdovščina - Vipava, Ivan Marc, in predsednica društva TIGR Zgornje Vipavske doline, Sonja Groznik. Pot nas je vodila čez Nanoško planoto v Vipavsko dolino do Iztokove koče pod Golaki. Naslednji dan smo prehodili Trnovski gozd, Čepovansko dolino, Tol- minska korita pa vse do planine v Polo- gu ob izviru reke Tolminke. Tretji dan je sledil vstop v visokogorje čez Bogatin do koče na Komni. Od tod smo nadalje- vali po dolini Sedmerih jezer čez Hriba- rice na Dolič. V petek je sledil vzpon čez Triglavske pode na vrh Triglava. Kot posebnost na tem pohodu bi najprej omenil, da je bil letošnji pohod med težjimi do zdaj, saj nas je pestila huda pripeka. Prav tako smo zaradi do- ločenih sprememb lokacij prenočevanja v prvem dnevu opravili nekaj več kilo- metrov poti. Namesto prenočitve na Predmeji smo to storili v zavetju Izto- kove koče pod Golaki in njegovih zares prijetnih oskrbnikov. Tako smo prehodili prvi dan 46 kilometrov. Pod večer nas je v spremstvu pod- polkovnika Slovenske vojske Emila Velikonja s Predmeje obiskal nekda- nji pripadnik SV Miran Stanovnik, »puščavski lisjak«. Drugi dan je bil najdaljši s kar 52 ki- lometrov dolgo potjo. Namesto cilja pri Tolminskih koritih smo jo mahnili kar do izvira reke Tolminke in bližnje lovske koče. Tako kot vsako leto se pohodni- ki na Komni združimo s pohodniki iz OZVVS Radovljica in skupaj nadaljuje- mo po določeni poti. // PIŠE: Valter Likar, vodja pohoda Nanos–Triglav Vzpon na Triglav je bil naporen tudi zaradi toplega vremena. Pohodniki med počitkom na Komni 37 Drugi tir železniške povezave Divača–Koper je za razvoj našega edinega pristanišča nujno potreben Lega Kopra v osrčju Evrope je ena od konkurenčnih prednosti A K T U A L N O Geografski položaj Slovenije v Evropi pomeni eno od močnih ra- zvojnih točk države. Obstoječe in načrtovane prometne povezave z državami osrednje in vzhodne Evrope z izhodom na morsko pot skozi pristanišče v Kopru predstavljajo priložnost, ki jo slovensko blagovno prometno gospodarstvo uspešno izkorišča. Geostrateška lega Kopra v osrčju Evrope je ena od kon-kurenčnih prednosti, saj po-meni od sedem do deset dni krajšo pot iz dežel Daljnega vzhoda in Sredozemlja v Evropo od poti skozi severnoevropska pristanišča. Če temu dodamo še sodobno tehnologijo, viso- ko usposobljene kadre v pristanišču in transportne dejavnosti, ki so se razvile ob njem, ter široke prostorske možnos- ti, dobimo odgovor, zakaj je Luka Koper prerasla slovenski okvir in postala eno najpomembnejših in vodilnih pristanišč za vrsto srednjeevropskih držav. // PIŠE: Marijan Križman A vrnimo se na začetek, ko je za- misel za graditev pristanišča v Ko- pru nastala v času, ko je bilo očitno, da Trst s svojim pristaniščem ne bo priključen k Jugoslaviji. Že leta 1948 zgrajeno skladišče ob severni obali Kopra je bilo po zamisli dr. Staneta Kovačiča, zaposlenega v Vojni upra- vi Jugoslovanske armade, namenjeno blagovnemu prometu in prosti carinski coni. O koprskem pristanišču se je oči- tno govorilo tudi na pogajanjih o Svo- bodnem tržaškem ozemlju leta 1954, ki so se končala s podpisom London- skega sporazuma. Danilo Petrinja je vedel, kaj hoče 30. junija 1956 je bil ustanovni občni zbor Vodne skupnosti Koper, njen di- rektor pa je bil Danilo Petrinja - Pri- mož, nekdanji partizan, mlad in zagnan človek, ki je natančno vedel, kaj hoče. Sprejet je bil program dela, v katerem so bili tudi graditev pristanišča Koper ter uvoz, prevzem in uporaba uvoženih strojev iz Anglije. Na začetku januar- ja leta 1956 je na pogovoru s Petrinjo inženir Marjan Tepina, takratni sekre- tar za urbanizem in gradnjo republike Slovenije, dejal, da se je vlada repu- blike Slovenije odločila, da se v Kopru ne gradi pristanišče, češ da za potrebe Slovenije zadostujeta pristanišči Reka in Trst. Vendar pa je svetoval, naj se zberejo lastna sredstva in izdelajo pro- jekti. Investicijski program za 400 me- trov operativne obale so Petrinja in so- delavci izdelali v lastni režiji z zunanjimi sodelavci. Zgraditev pristanišča Koper je bilo treba skrivati pred nasprotniki, predvsem pred reškim pristaniščem, Drugi tir je zelo pomemben za nadaljnji razvoj Luke Koper / Foto: Arhiv Luke julij 201738 ki je imelo v pomorskem gospodarstvu velik vpliv, zato je bilo treba poiskati strokovnjake v Sloveniji, ki so delali na gradbenih pomorskih objektih drugje, pa tudi tiste strokovnjake, ki so verje- li v nujnost graditve pristanišča v Ko- pru. Odprtje prvega priveza Pristanišča Koper je bilo 7. decembra 1958. Slove- sno je bila privezana čezoceanska ladja Gorica, slavnostni govornik na odprtju pa je bil predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher. Nujna zgraditev železniške proge Leta 1962 je dosegel promet pristani- šča 268.952 ton blaga, leta 1963 pa že 628.546 ton. Brez novih pristaniških ka- pacitet in zgraditve proge prometa ni bilo več mogoče povečati. Pristanišče je nujnost graditve svojih kapacitet in železniške proge dokazovalo z ekonom- skimi analizami, ki jih je poslalo sloven- ski vladi in skupščini. Dokazovalo je, da lahko doseže z zgraditvijo železniške proge in dodatnih pristaniških kapaci- tet 2,500.000 ton prometa na leto. Tudi tokrat je Danilo Petrinja naletel na glu- ha ušesa države in stvari vzel v svoje roke. Graditev proge Prešnica–Koper se je začela in se zapletala zaradi odpovedi kreditov in podpore graditvi. Nadaljeva- la se je tudi z odrekanjem zaposlenih ter z nižanjem plač, da bi 2. decembra leta 1967 končno dočakali prvi tovorni vlak, ki je prispel v koprsko pristanišče. V imenu predsednika IS Slovenije Staneta Kavčiča je obratovanje nove železniške proge Luka Koper–Prešnica odprl Al- bert Jakopič - Kajtimir. Na odprtje je prispel tudi predsednik Jugoslavije Jo- sip Broz - Tito. Ob ogledu pristanišča je dejal: »Nije Hamburg, ali biti če.« Ovirani razvoj koprskega pristanišča Danes je koprsko pristanišče v podob- nem položaju, njegov razvoj se ovira, saj graditev vhodov za tovornjake nikakor ne steče, prvi pomol nima potrebnih so- glasij, pa čeprav je bil sprejet DPN – dr- žavni prostorski načrt, da drugega tira in nesmislov, ki se ob njem dogajajo, niti ne omenjam. Sam referendum pa je namenjen bolj političnemu kupčkanju nekaterih strank kot iskanju rešitev za boljše poslovanje našega edinega pri- stanišča. Kljub tem in drugim težavam, s katerimi se v Luki Koper soočajo, so nadpovprečno uspešni, o čemer govo- rijo rekordni podatki za leto 2016, ko je promet dosegel 22 milijonov ton blaga, 844 tisoč pretovorjenih zabojnikov, 749 tisoč pretovorjenih avtomobilov in 955 tisoč ton generalnih tovorov ... Drugi tir železniške povezave Divača– Koper je za razvoj našega edinega pri- stanišča nujno potreben in veliko zamu- ja, ker se pristojni ne znajo odločiti, kaj bi s kuro, ki nosi zlata jajca. Ta neod- ločnost nas je privedla do referenduma, na katerem se bomo državljani Sloveni- je izrekali – prepričan sem, da bolje in učinkoviteje od pristojnih. Marijan Križman, član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije. Foto: Radiocapris Sam referendum je namenjen bolj političnemu kupčkanju nekaterih strank kot iskanju rešitev za boljše poslovanje našega edinega pristanišča. Kljub tem in drugim težavam, s katerimi se ukvarjajo v Luki Koper, so nadpovprečno uspešni, o čemer govorijo rekordni podatki za leto 2016, ko je promet dosegel 22 milijonov ton blaga. PESNIKOVO DREVO V TABORIŠČU SMRTI (Sredi nacističnega taborišča Buchenwalda pri Weimarju je raslo mogočno staro drevo, pod katerim je nekoč pisal Goethe.) Med okostnjaki s komaj še živečo, ječečo dušo, sredi muk, kletvin, v posmeh življenja, v žalosten spomin, drevo je raslo s krošnjo zelenečo. Tu je nekoč poet in velikan zamišljeno sedel, smo govorili, in z njim, ki zdaj so svet na križ pribili, pel o ljubezni, sam ljubezni vdan. Je vedel, da bo tisočglavi zmaj kdaj vstal iz njih, ki vanje je sejal vse, kar so pokončali v sebi zdaj? Ne, če takrat bi vedel, da zdivjal nekoč bo narod, ki mu vse je dal, bi ga preklel, kot ga preklinja zdaj polmrtva raja, zgažena do tal. Lojze Krakar, v Buchenwaldu 1945 Goethejev hrast v koncentracijskem taborišču Buchenwald junija 1944. 39 Fabianijevi potomci niso prevzeli naziva častni občan občine Komen Arhitekt da, domoljub ne A K T U A L N O Skupina komenskih svetnikov na čelu z Blanko Malgaj je predlagala, da se arhitektu Maksu Fabianiju posmrtno podeli naziv častnega občana komenske občine. S preglasovanjem in ob podpori župana Marka Bandellija so uspeli izglasovati sklep. Vendar pa podelitve na slavnostni seji občinske skupščine 23. junija ni bilo, saj se njego- va pranečakinja Anja Fabiani, ki bi morala nagrado prevzeti, slav- nostne seje ni udeležila. Kot razlog je navedla, da se je v zadnjem času v medijih pojavljalo zelo enostransko razumevanje življenja arhitekta, pri čemer pa noče sodelovati. »Ob odločanju smo bili preglasovani. Svetni-ca Malgajeva pa nas je v enem izmed slo- venskih dnevnikov tudi globoko žalila. Med drugim je dejala, da ljudje pozab- ljajo, da so bili takrat pod Italijo tako re- koč vsi prebivalci fašisti in da smo bili pod Jugoslavijo tako rekoč vsi prebival- ci komunisti. To je za nas Primorce naj- večja žalitev, kar jih lahko kdo izreče,« je okoliščine odločanja o podelitvi na- ziva pojasnil komenski svetnik in pred- sednik borčevske organizacije v Komnu Damjan Grmek. Prostovoljna včlanitev v fašistično milico Fabianija po Grmekovih besedah po- skušajo na občini prikazati kot člove- ka, ki se je moral včlaniti v fašistično stranko, da je lahko delal. »Po doku- mentih pa je popolnoma jasno in ned- voumno, da se je prostovoljno včlanil // PIŠE: J. A // FOTO: Arhiv ZB Komen v fašistično milico. Kot zaupanja vred- nega fašista pa ga je goriški prefekt že leta 1935 imenoval za načelnika (po- desta), medtem ko župan Štanjela ni bil nikoli,« je dodal Grmek. Kot še pra- vi Grmek, za Massima Fabianija med starimi domačini ni bilo pohvalnih be- sed, spoštovali pa so njegovega brata Edmunda. Proti podelitvi naslova častnega ob- čana so bile poleg borčevske tudi dru- ge domoljubne veteranske organizacije. Dr. Savin Jogan, predsednik Društva TIGR Primorske, je med drugim dejal, da bi morali pred javno razglasitvijo imenovanja jasno opredeliti odnos do posameznih sestavin Fabianijevega de- lovanja oziroma to sporno počastitev preklicati. Vztrajanje pri tej odločitvi bo dejansko metalo senco na siceršnje dosežke in plodno delo slavljenca na njegovem poklicnem področju, ki ga je Lastnoročno podpisani dokument Massima Fabianija Imenovati fašističnega upravitelja občine Štanjel in poveljnika oborožene enote fašistov v času Kraljevine Italije za častnega občana je pljunek na vse primorske žrtve in vse primorske trpine v času fašizma. julij 201740 Maks Fabiani si na pokopališču sv. Gregorja ogleduje trupla pobitih partizanov, ki so padli v spopadu z Italijani 27. februarja 1943 pri vasi Gabrje. Arhitekt Maks Fabiani širša mednarodna skupnost že ustrezno priznala in nagradila. Pljunek na vse primorske žrtve »Imenovati fašističnega upravitelja ob- čine Štanjel in poveljnika oborožene enote fašistov v času Kraljevine Italije za častnega občana je pljunek na vse primorske žrtve in vse primorske trpine v času fašizma in žalitev vseh, ki to kru- to dediščino nosimo s seboj kot preži- veli ali kot dediči žrtev ali preminulih,« dodajajo v borčevskih in drugih vete- ranskih organizacijah in poudarjajo: »Nikjer po zahodni Evropi ne poime- nujejo ničesar po nacistih in fašistih, čeprav so tudi med njimi delovali ume- tniki. Pustijo jih pri miru in spoštujejo njihovo umetnost, kot mi spoštujemo Fabianijeve stvaritve, ne pa njego- ve nravi in političnega delovanja. Že ob poskusu preimenovanja komenske Osnovne šole Antona Šibelja - Stjenke po Fabianiju je pokojni dr. Jože Škerk napisal obsežen elaborat o Fabianiju in mu dodal izvirne dokumente in fotogra- fije. To pomeni, da so bili župan Občine Komen in šest občinskih svetnikov in svetnica, ki so se odločili za Fabianijevo častno občanstvo, temeljito seznanjeni z dejstvi. In skušajo jih izrabljati za učin- kovitejše sprenevedanje.« Lorenzo aretiran v rojstnem kraju Naj dodamo, da pa je bil antifašist Fabi- anijev sin Lorenzo Fabiani, sicer agro- nom in publicist. Agronomijo je študiral na Univerzi v Milanu, kjer se je vključil v protifašistično skupino Giovane Italia, ki jo je vodil Lelio Basso. Proti fašizmu je deloval tudi v rojstnem kraju. Bil je zagovornik slovenskih narodnih pravic. Leta 1928 je bil v domačem Kobdilju aretiran in poslan v zapor v Milano ter pozneje konfiniran kakor številni drugi Slovenci na oddaljeni otok Lipari. Po smrti Edmunda Fabiania je leta 1952 v Kobdilju podedoval stričevo posestvo. Bil je jugoslovanski državljan. Umrl je leta 1973 v Gorici. 41 I M E L I S M O L J U D I K U LT U R A VSE MANJ JE PRADEDKOV Srečko Čož Napadajo nas leta brez izjeme in čas vsem nam tiktaka brez presledkov, ne zaustavi ga nobeno vreme, lepotne ne zakrijejo ga kreme - več skorajda med nami ni pradedkov! Nikdar se ni prišteval med heroje, vendar meni se je vselej zdel junak, govoril je, kako lepo bilo je, ko usmerjali enotno so korak. Pomagal je svobodo priboriti, domovino šel udarniško graditi, in je vselej bil najboljši brigadir, znal je ceniti tovarištvo in mir. Izžarevalo je v njem preprosto znanje, da zmedlo ga nobeno ni vprašanje, močno poudarjal je pomen poštenja, tovarištvo, da vredno je čaščenja. Mirno je razlagal, ko sem spraševal: če partizani so zvečer molili, zakaj so zmagovito se borili, kaj so storili, če jih je kdo izdal, od kod jemali so takrat pogum, jih kdaj sploh strah bilo je za življenje, kakšno vlogo v boju je imel razum, če so težko prenašali trpljenje. Je naučil pradedek me veliko, Si lepšo želel je današnjo sliko, opisal mi je vojne vse grozote, me je ogrel za tistih dni vrednote. Bilo nikdar ni pradedku jasno, kdaj vse so izgubile se vrednote, in zakaj ljudstvo je premalo glasno kadar začuti raznorazne zmote. Ko si včasih je obraz z dlanmi pokril sem slišal ga ihteti in mrmrati: »Sem v partizanih se za to boril, da zdaj so časi težki, ne pa zlati?« Se je moj pradedek dragi, kakšen dan preselil v čase, ko bil je partizan: »Zamenjal danes bi osebke mlačne, zaposlil mlade in nahranil lačne, ujel bi njih, ki kujejo zarote - kako bi dali v žepe lepe vsote, zaprl vse tajkunske bi falote, predvsem vzpostavil stare bi vrednote. Učimo preslabo se na napakah, obsojeni ribariti smo v mlakah, ne upošteva mnenje se pradedkov, in v problemov center ni zadetkov.« Je rekel, da ga čaka ostra brca, zadela ga bo točno sredi srca, kaj s tem je mislil, nikdar ni pojasnil, razumel sem takrat, ko je ugasnil… Naučil sem veliko se od njega, žal ne vsega, pa marsikaj me bega. Sva gledala z enakim pogledi, še rad imam te, dragi moj pradedi! Imam te rad, moj ljubljeni pradedi! Kar zbadajo nas leta brez izjeme, in čas vsem nam tiktaka brez presledkov, ne za ustavi ga nobeno vreme lepotne ne zakrijejo ga kreme, Zakaj ta čas - premalo je pradedkov? Res škoda, da premalo je pradedkov! Recitacijo so izvedli učenci OŠ Martina Krpana Fužine na slovesnosti na Jančah 28. junija 2017 julij 201742 V A B I L A D O G O D K I Vodiška planina (Jelovica): Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica vabi v soboto, 5. avgusta 2017, na spominsko slovesnost ob 76. obletnici ustanovitve Cankarje- vega bataljona in ob prazniku Občine Radovljica. Spominska slovesnost s kulturnim programom bo ob 11. uri pri Partizanskem domu na Vodiški planini (Jelovica). Za dolgoletno prizadevno delo v organizaci- ji Zveze borcev bosta podeljeni plaketi Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije dvema člano- ma Združenja borcev za vrednote NOB Radovlji- ca. Na proslavo bo organiziran avtobusni prevoz iz Radovljice ob 8.45. Polom pri Kočevju: Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje sk- upaj z odborom XVIII. divizije vabi na srečanje v spomin na ustanovitev in boje jurišnega bataljo- na XVIII. divizije v Suhi krajini in na 75. obletnico roške ofenzive, ki bo v Polomu pri Kočevju v so- boto, 5. avgusta 2017, ob 11. uri. Spominski dogodek bomo zaznamovali z bo- gatim kulturnim programom. Ob 9.30 bo polag- anje vencev v spominskem parku na pokopališču v Starem Logu. Ob krajšem kulturnem programu bodo vence položile delegacije KO ZB Stara Cerkev, ZB Novo mesto in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Ob 10.30 bo polaganje venca ob spomeniku padlih v Polomu. Osrednji del programa bo pri Vaškem domu v Polomu. Po slovesnosti bo to- variško srečanje. Ozeljan - Šmihel: Krajevna skupnost Ozeljan - Šmihel in Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Ozeljan - Šmi- hel v sodelovanju z odborom I. PPB Simona Gre- gorčiča, z Območnim združenjem borcev za vred- note NOB Nova Gorica in Mestno občino Nova Gorica vabijo na krajevni praznik v počastitev 75. obletnice ustanovitve Prvega primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča v nedeljo, 27. avgusta 2017, ob 18. uri v Ozeljanu. Prireditev se bo začela ob 14. uri s pohodom na Vodice, kjer bo na krajši slovesnosti spregovor- il poslanec državnega sveta Tomaž Horvat. Na osrednji slovesnosti pa bo slavnostni govornik polkovnik Emil Velikonja, poveljnik Teritorialnega polka I. brigade SV. Taborišče Kampor, otok Rab: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Sloveni- je, Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja – Taboriščni odbor Rab - Gonars in Zveza borcev za vrednote NOB Kočevje pripravljajo spomins- ko slovesnost ob 74. obletnici osvoboditve taboriščnikov iz italijanskega fašističnega kon- centracijskega taborišča Kampor na otoku Rab. Slovesnost s kulturnim programom bo 9. sep- tembra 2017 ob 16. uri na pokopališču žrtev taborišča v Kamporju. Za udeležence pripravljamo dvodnevno or- ganizirano potovanje. Odhodi avtobusov bodo iz Kočevja, Gorenjske in Ljubljane. Odhod iz Kočevja bo 9. septembra ob 7. uri z glavne av- tobusne postaje, Reška cesta 1. Potovali bomo skozi Gorski kotar in po stari jadranski magis- trali do Stinice. Tam se bomo s trajektom pre- peljali na otok Rab. Predvidena je nastanitev v središču mesta Rab, v hotelu Internacional. Cena polpenziona s prevozom in trajektom je 50 evrov. Doplačilo za kosilo na Rabu je osem evrov, doplačilo za spanje v enoposteljni sobi pa enajst evrov. Nedeljsko dopoldne bo prosto za dejavnosti po lastni izbiri, ob dovolj velikem zanimanju pa bomo proti doplačilu pripravili obisk Golega otoka. Vrnitev proti Kočevju in Ljubljani ter pro- ti Gorenjski bo najpozneje ob 15. uri. Na poti nazaj je predviden enourni postanek v Selcah. Informacije in prijave za odhod iz Ljubljane na telefonski številki 041 686 322 (Janez Alič). Dodatne informacije dobite na telefonskih šte- vilkah 041 408 231 (Janez Maršič) in 041 953 065 (Jože Oberstar). Graška gora/Velenje: Veteranske in domoljubne organizacije občine Velenje, Planinsko društvo Velenje in Društvo brigadirjev Velenje vabijo na spominsko srečanje borcev, planincev in članov veteranskih organi- zacij v spomin na 73. obletnico prihoda 14. di- vizije na Štajersko. Prireditev bo v soboto, 26. avgusta, ob 11. uri na Graški gori – gori jurišev. Slavnostni govornik bo Matjaž Han, poslanec SD. Pohodniki bodo krenili ob 7. uri z avtobusne postaje Velenje. Iz Ljubljane bo organiziran avtobusni prevoz z odhodom ob 8. uri izpred Hale Tivoli. Prijave zbira Danica Dolničar na telefonski številki 051- 420-919, do 21. avgusta. Metlika: Občina Metlika, Odbor domicilnih enot be- lokranjskih občin in Območni odbor ZB za vred- note NOB Občine Metlika vabijo na 58. srečanje borcev domicilnih enot in krajanov Bele krajine, ki bo v nedeljo, 3. septembra 2017, ob 11. uri na letališču Prilozje pri Metliki. Slavnostno besedo bo imel Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije. Po pozdravni besedi župana Metlike, Darka Zevnika, bodo nastopil Partizanski pevski zbor, ki je član domicilnih enot, godba Občine Metlika in recita- torji. Program bo vodila Marjana Bohorič. Glede na vremenske prilike, bo možen tudi letalski panoramski program, po osebi 30,00 evrov. Za prisotne bo možen tudi ogled razstave ob 70. letnici Partizanskega pevskega zbora, v Zgodovinskem muzeju, v gradu. Po programu bo tovariško srečanje. Iz Ljubljane je predviden prevoz z avtobu- som, z odhodom ob 8.30 izpred Hale Tivoli. Prijave zbira Mestni odbor ZZB na telefon 01/432-52-41. Kobarid: Na sestanku v Kobaridu se je predsednik ko- bariške borčevske organizacije Vojko Hobič srečal s predsednikom ANPI Čedad, Liom Na- daluttijem in podpredsednikom združenja Lu- cianom Marcolinijem. Govorili so o skupnem sodelovanju do konca letošnjega leta in o ak- tivnostih v letih 2018 ter 2019. Kot je povedal Vojko Hobič so sklenili, da se bodo skupaj udeleževali manifestacij na naši kot tudi italijanski strani, da bodo povsod pris- otni tudi praporščaki in da se bodo zavzemali za boj proti naraščajočemu poskusu oživljanja fašizma, ki se razrašča v sosedni Italiji in sicer tako, da bodo na zborovanjih poudarjali pomen boja in prisotne ozaveščali o zgodovinskih negativnostih fašizma. »Prihodnje leto bomo praznovali obletnico Kobariške republike. Glede na to, da je Ko- bariška republika septembra 1943 segala do Čedada, bomo v praznovanje v letu 2018 vkl- jučili tudi ANPI Čedad in ANPI Nediških dolin. Ker na drugi strani nekdanje meje zelo malo vedo o Kobariški republiki, jim bomo pripravili kratko informacijo o nastanku, vlogi, pomenu in zatonu Kobariške republike. Zanimiva je tudi pobuda ANPI Čedad, ki bo organiziral srečan- je z županom občine Povoletto, kjer naj bi se dogovorili o postavitvi plošče leta 2019 ob obletnici partizanskega napada na letališče Belveder,« je bil po sestanku zadovoljen Vo- jko Hobič, in poudaril, da so pri ANPI Čedad obljubili množično udeležbo na tradiciona- lnih prireditvah kot so Redelonghijev po- hod, srečanje na planini Kuhinja in ob prvem novembru, ko bo na kobariškem pokopališču spominska svečanost ob obnovitvi grobnice padlih partizanov. J.A. ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F julij 20172 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... U T R I N K I Na Velikem polju je bila slovesnost v spomin na herojinjo Mihaelo Škapin Drino / Foto: Andrej Škapin Spomenik braniteljem slovenske zemlje na Cerju je ena izmed točk Poti miru. / Foto: Marijan Vončina Del udeležencev pohoda na Triglav 2017 med kratkim počitkom. www.svobodnabeseda.si B E S E D A O B L E T N I C A Koncert ob 100. obletnici prve svetovne vojne v Kobaridu Zbogom orožje, dobrodošli vojaški orkestri Pred sto leti je v Soški dolini še govorilo in odmevalo orožje. Na koncertu vojaških orkestrov 9. junija pa je v središču Kobarida 210 glasbenikov vojaških orkestrov iz Madžarske, Hrvaške, Ita- lije, Avstrije, Nemčije in Slovenije s koncertom pod naslovom Zbogom orožje skupaj igralo za mir in sodelovanje med narodi. Koncert je spadal v okvir pri-reditev ob 100. obletnici prve svetovne vojne in je na trg v središču Kobarida privabil ti- sočglavo množico. Poslušalci so ob koncu z gromkim aplavzom pospremi- li skupno izvedbo evropske himne Oda radosti in se tako zahvalili orkestrom prijateljskih držav kot tudi vsem govor- nikom na prireditvi. Častni pokrovitelj prireditve, predse- dnik republike Borut Pahor, je pouda- ril, da je vojna moralno dno naše civi- lizacije, odgovornost za mir pa je na- loga nas vseh, ki živimo in ustvarjamo danes. »Ko danes razmišljamo o času pred sto leti, se ne zdi ne daleč in ne neponovljiv. Zaznamuje ga prav suro- va podobnost s sodobnostjo, iz te kata- strofe so se potem porodile vse straho- te dvajsetega stoletja. Po koncu hladne vojne je bipolarno stabilnost zamenjala vrsta nepredvidljivih dejavnikov in da- nes lahko vnovič govorimo o propada- nju imperijev in o vzhajanju novih sil. Podobnosti in primerjave se zdijo ne- izbežne, odgovornost na naših rame- nih pa je še toliko težje breme,« je med drugim dejal predsednik Pahor. Ministrica za obrambo in predsednica nacionalnega odbora za obeleževanje obletnic prve svetovne vojne Andreja Katič je poudarila, da smo z državami, s katerimi smo bili pred sto leti na isti ali drugi strani, skupaj enakopravno so- odgovorni za mir, razvoj in napredek Evrope, in dodala: »Pomembno je za- vedanje, da si vsi delimo del sveta, na katerem živimo. Da si prizadevamo oh- ranjati mir in ga pomagamo vzpostav- // PIŠE: Vojko Hobič // FOTO: Iztok Pipan ljati tam, kjer ga kljub vsem naporom mednarodne skupnosti še vedno ni. Ni- koli se ne bomo strinjali o vsem. Vsi pa imamo pravico, da ljubimo svojo domo- vino, svoj narod in svoj jezik. Vendar pa nas ta ljubezen do domovine ne sme ni- koli zaslepiti, da ne bi več videli enakih hotenj drugih narodov. Medsebojno ra- zumevanje in mir sta namreč veliki – a žal tudi nadvse ranljivi – vrednoti.« Zbrane je nagovoril tudi kobariški žu- pan Robert Kavčič in množico opomnil, da mir ne pomeni zgolj odsotnosti voj- ne, temveč temelji na občutku varnosti, ki ga lahko zagotavljamo le s spoštova- njem in sprejemanju drugačnosti. Orkestri so izvedli solistične progra- me, v skupinskem nastopu pa so poleg Ode radosti zaigrali še Oj ta soldaški boben, Spomin na Sočo in Triglav marš. Naslednji dogodek spomina obletnic bo 17. septembra na Kolovratu, tam bo v muzeju na prostem uprizorjena 12. so- ška bitka, ko so združene avstro-ogrske in nemške enote zlomile odpor italijan- ski napadalcev. S tem se je končala so- ška fronta in se prenesla na reko Piavo. Tej bitki pa bo posvečena tudi letošnja razstava, ki bo v Kobariškem muzeju odprta 21. oktobra, na dan muzeja. Obiskovalci so do dobra napolnili osrednji kobariški trg. julij 201744 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 21. avgusta 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 21. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 20. številke revije Svobodna beseda: 1. Marija Törnar, Kolesarska 89, 9251 Tišina 2. Aldo Carli, Idrijske Krnice 44a, 5281 Spodnja Idrija 3. Milan Maček, Lahomno 44, 3270 Laško Rešitve križanke: ODSTRANITEV, PISMOTVORKA, RAM, ÈE, NAST, OGEL, NAIVKA, DOHODEK, MU, ANODA, OMARA, AMIN, RR, ZV, OBSEG, LV, SODEDIÈ, DIPLOMANTKA, ŽEJA, MORALA, OMAZ, AKAN, ERA, ROV, AKRA, TITO, JED, USNJE, AT, SPERANS, RT, AR, LENART, NAPLAVINA, OMERTA, TAKTOMER. Geslo: S smehom v nov dan B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 21. avgusta 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. NIZOZEMSKI FILOZOF (BARUCH; IZ ČRK: ZAPISNO) GESLO PARTIZAN- SKI PISEC HINKO BRATOŽ KONEC GESLA VZHOD (MEDNA- RODNO; IZ: SETA) DUŠAN JOVANOVIĆ ITALIJAN- SKI PISEC (IPPOLITO; NI: NIETO) PLAČILNA NESPOSOB- NOST DRAŽILNO NASLADILO DUHOVNIK, KI SPO- VEDUJE MANJŠE ALI VEČJE OZEMLJE, KRAJINA TROJA, ILION ESTONEC NAŠ SLIKAR ŠUBIC NIKOLAJ ERDMAN LIDIJA OSTERC BERILO TEŽA EMBALAŽE KOKOŠJI IZTREBEK RASTLINA Z NASPROT- NIMI LISTI IN BELIMI CVETI ALI SOCVETJI LETALSKI MITING POLTEMA IZDELO- VALEC OKEN SUKANJE IT. SKLA- DATELJ (ANTONIO) SODNI POSTOPEK NAŠA GOZDNA ZVER BORILNI ŠPORT SPOZNA- NJE SAMEGA SEBE VILKO UKMAR IGR. KNIGH- TLEY (IZ ČRK:ERIKA) EDEN OD PLANETOV; TUDI SL. TRGOVSKA DRUŽBA GLAVNO MESTO ŠVICAR. KANTONA AARGAU SKALA PREBIVAL- KA RTIČ PREBI- VALKA IRANA PRIPAD- NICA OSVO- BODILNE FRONTE PAPLER ANTON DNEVNO PLAČANO DELO GNEČA PIERRE ABELARD NEKOLIKO MOČVIR- NAT TRAVNIK OB VODI OSNOVNA TEKOČINA ŠVEDSKO ZIMSKO SREDIŠČE ZNAČILNA SLOVEN. SLADICA MAJHEN KAL JANEZ MENART SLOVENSKA KISLA VODA NASILJE DRŽAVA IRAČANOV OSSIP ZADKINE NAJVEČJA ŽIVAL VLAKNA ZA VEZANJE, PLETENJE KOBRA (IZ: JANA) OČE, TATA NAŠA POLI- TIČARKA PAVLINIČ KREBS ZNAMENJE, SIGNUM SANITETNI MATERIAL GLAVNO MESTO GRČIJE RAZČLE- NJEVANJE VZDEVEK GR. BOGA APOLONA ZDENKO VARGA NEKD. KAN. HOKEJIST (BOBBY) SAMO- STOJNO STOJEČA ENOSTA- NOVANJ- SKA HIŠA RIMSKA BOGINJA JEZE EMIL ZATOPEK SAMO- STANSKI BRAT ČAMPA DRAGO ČAČINOVIČ RUDI DRŽAVNI SVET BABICA (PRIMOR.) OSKAR LANGE PRISTAŠ DEMO- KRACIJE STAVBA SPLOŠČE- NA AKVA- RIJSKA RIBA JULIJ 2017.indd 1 17.7.2017 16:51:16 / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / B E S E D A 21 9 772463 821805 julij 2017 cena 3 eur Letnik III ISSN 2463-8218 “Zbogom orožje” Kolumna / Martin Premk Spomenik vojnam vseh žrtev Aktualno / dr. Danilo Turk Zahtevna pot do izvršitve arbitražne odločbe Aktualno / dr. Branko Marušič Sosedje pretirano zazrti v preteklost S T R A N 7 S T R A N 9 – 1 0 S T R A N 1 2