UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se na : : :	sprejemajo.	■	: : :
■NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9’—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 *50; za Nemčijo celoletno K 21 '60; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30’—.	: :
Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikol .• .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	*.	*.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
- ........... Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	 -....—
Štev. 238.
V Ljubljani, v četrtek dne 21. marca 1912.
Leto II.
Dol s klerikalizmom.
, Do brezmejne predrznosti se dviga klerikalizem v svoji megalomaniji na Slovenskem. Ali kdor misli, da je to le naša specialiteta, da le črnuštvo na Slovenskem pristno zrastlo iz domačih tal, da je klerikalizem le sad izredne jjudske pobožnosti in velike verske tradicije, ima prekratek pogled. Rimljansko mračnjaško nazadnjaštvo je postalo avstrijski, in hoče po-stati avstrijsko-ogrski sistem. Naši klerikalni, K) glumijo vloge samostalnih političnih glav, JJjSo nič druzega, kakor policajsko - politični n*apci splošne reakcionarne firme, ki se prijavlja, da bi v zatelebani besnosti poteptala, Pomendrala, potrla vse, kar ni v tej državi lakajskega in da bi sredi Evrope ustanovila novo j-erkveno državo, še temnejšo od one, kateri je Moderna Italija napravila konec.
Treba je le opazovati, kako impertinentno £viga črna svojat v Avstriji glavo in česa se ^ drzne svojat, ki služi splošnemu hudodel-Jtemu nazadnjaštvu in namenom, tujim svojemu narodu, svoji deželi in svoji državi. Zakaj p® se dela klerikalizem patriotičnega, se laže in “*ini; Črnuharski sistem je avstriakantovski, ne •j avstrijski; mračnjaški bandi ne gre za to, 3 bi postalt Avstrija s svojim prebivalstvom, s jOjimi narodi, srečna, da bi se v njej razširilo ‘agostanje in učvrstila moč in svoboda. Ta dr-,a ljubi Avstrijo, če se da zlorabljati za kleri-aine namene; svobodno Avstrijo sovraži iz na svoje črne duše kakor vsako državo, ki ne Uzi njenim srednjeveškim smotrom za pod-ohfJC' Klerikalizmu gre za to, da spravi vso oiast v svoje kremplje. Nič na svetu ni tako gospodovalno, tako tiransko kakor klerikali-nm' Ta črna sila je nevarnost za ljudstvo, za narode, za države.
Imeniten zgled, kako so klerikalizmu že rastli rogovi, je dal zopet dunajski nadškof, ^as znanec izza tržaških dni, celot dr. Nagi. Ta sospod si resnično domišlja, da je država dekla J"rkve in cerkvene politike, ki je tako skozin-K°z od tega sveta, da nima z vero in z ver-s v°m sploh nobene notranje stike več. Ta go-P°d, čigar domišljavost je resnično klerikalna, kPSe Pr?vi brezmejna, se ne vtika le brez vsa-Pr.avice v notranje zadeve druge države, v teri nima niti kot duhovnik ničesar iskati.
Cj. v ogrski krizi, ki je nastala zaradi resolu-jJ o rezervistih, je bilo slišati tudi ime dr. Lu-esa med onimi, ki prihajajo v poštev, da bi Os L prevzet> ministrsko predsedništvo na ska Nedvomno je to čisto notranja ogr-odl fdeva- 0 kateri nimajo Avstrijci sploh nič Litočevati. Gotovo nas zanima razvoj onstran jj Ve« in pravico imamo, da se brigamo za to,
*	se tam godi in da izrekamo o tem svoje nenje_ 3 ^em so pa nage pravjce tudi že pri Vmešavati se nima Avstrija v notranje j.?rske zadeve čisto nič. A če bi že naneslo, da ' avstrijski interesi zahtevali kakršenkoli na-. .°P, tedaj ima Avstrija državni zbor in vlado, Jo zastopata, j} Zgodilo pa se je, da se je meščan Nagi na »naju, drznil poseči v ogrske zahteve. Ta 2n?z *e v marsičem podoben drugemu našemu ^knf*CU’ nekemu gospodu Jegliču, ki je slučajno a ® X Ljubljani. In sploh je opažati, da imajo sku škofje neke sorodne lastnosti. Vsem
*	Paj senamreč sanja, da imajo tudi nekak-
0	nadzorstvo nad državo. Vsem skupaj manj-
ka krščanske skromnosti, da bi spoznali meje svoje oblasti, ki ne sega nikjer čez čisto cerkvene zadeve. Tako je neskromni dr. Nagi nastopil proti ventualnemu imenovanju dr. Lu-kacsa za ogrskega ministrskega predsednika, češ da ima Lukacz Židinjo za ženo. Na Ogrskem so se najprej smejali, ko so to slišali, ker so mislili, da gre za smešno izmišljotino. Ali ko so zvedeli, da se je gospod Nagi res predrznil tega, se je razbelila kri na Ogrskem.
In res; čeprav je malokdaj mogoče simpatizirati z madjarsko gospodo, se ji mora v tem slučaju vendar dati popolnoma prav, če protestirajo proti nezaslišanemu vmešavanju tujca v njihove zadeve. Ztkaj Naglov nastop v tej stvari je provokatoričen in brezobrazen.
Ali čudni ugovor gospoda Nagla mora še bolj zanimati Avstrijce. Če se upa ta mož po-segtti že v politične zadeve druge.države, tedaj se moramo vprašati, kakšne pravice in oblasti si laste ti ljudje doma? Kako zelo mora biti vsa domača politika pod vplivom takih prepotentnih kutarjev, če se upajo posegati celo čez mejo?
Da. klerikalizem je postal tako impertinen-ten. kakor ni bil še nikoli in zadnji čas je, da se zgradi jez, ki zaustavi njegov blatni tok. Česa je zmožen, kadar dobi oblast v svoje kremplje, opazujemo najbolje na Kranjskem, kjer se je etablrala najnesramnejša strahovlada. združena s korupcijo, z nepotizmom, s teptanjem zakonov in z brezvestnim preziranjem vsake pravičnosti. Ali nevarnost slovenskega klerikalizma je še večja.
Gospod Nagi je bil sicer že davno velik oblastnež; ali nikoli se ne bi bil upal ta mož vtakniti svojih prstov v ogrske zadeve, če ne bi vedel, da se plete mreža, ki se ima razpeti preko cele monarhije, da se popolnoma vkloni vrimljanski jarem. V teh načrtih ima slovenski klerikalizem posebno nalogo. On ima zanesti črno seme preko na Hrvaško; nobenega drugega namena ni imela zveza naših klerikalonov s hrvaškimi pravaši. Tistih naivnih otrok pač menda ni na svetu, ki bi verjeli, da je črnim intrigantom kaj za »hrvaško državno pravo«, za »trializem« in za take reči. Ali koristne krinke so to; pod njimi se širi klerikalizem in se prepi. Ljudje mislijo, da gre za narodne ideale. pa gre za zgradbo splošnega hleva, kamor se imajo nagnati vse ovce, da jih bo črna garda tem lože strigla.
Povsod je klerikalizem nevaren, na Slovenskem pa dvakrat tako kakor drugod. Če nočemo, da bomo veljali za beriča, ki jih bodo preklinjali narodi vseokrog nas, se moramo 0-tresti te črne more. Toliko moči je mračnjaška banda že dosegla, da jo je mogoče ljudstvu pokazati tako, kakoršna je. Le to delo je treba 0-praviti, pa telebne malik iz ila ob tla, kolikor je dolg in širok. To delo se mora izvršiti. Naš najglasnejši klic v sedanji dobi je: Dol s klerikalizmom !
Sijajna zmaga angleških rudarjev.
Mogočno gibanje angleških rudarjev je kronano s sijajno zmago. Se vedno je v premogovnikih svet mir in smrtna tihota kakor na pokopališču, pridne rudarske roke še ne spravljajo črnega zaklada na božji dan, in vendar la-
ČMlLE
ZOLA:
Rim.
da Vegovih izvedljivih očeh je bilo, kakor trui Zac*nj‘m Pogledom radostno spoznavajo u-gov°St 'n negotovost, ki se je slikala na nje-Nar^n obrazu- Ko je izginil, in ko mu je tudi je nClfSe na *a^ko stisnil roko in se poslovil, pa dviS	niladi	duhovnik	sam, je	občutil, kako se
Niepa	*eman	in jezen	protest	v njegovi duši.
ra7> iVo» dobro razpoloženje! Kakšno dobro Položenje? Ali upa ta Nani, da ga utrudi, da pre azene v obup, postavljajoč ga neprenehoma gap .zapreke, in da ga potem z lahkoto prema-ČUteic iUg'č se mu je pojavil hipni, ubežni ob-Ka nhV — 'tedje vseokrog njega trudijo, da bi n*člii *" lomili. V ponosni zavesti je za-Dor n° zr* na to; čvrsto je zaupal v svojo od-Hik0n S, y,K)vič si je prisegel, da ne popusti se 7<!’ i-a, nikdar ne prekliče svoje knjige, naj &klen • karkoli. Če vstraja človek pri svojem Mi k • fe nepremagljiv. Razočaranje in bridko Ša’ v °' • • • Ali preden je odkorakal preko tr-Vna -Se enkrat dvignil pogled k oknom Vati-°Stal’	in vse	se mu je	strnilo	v enem: Nič ni
^opik	razun	denarja,	ki je s	svojo silno, ne-
skrb; težo zadnja sPona, vežoča od nizkih Dež-, ^svetnega gospodstva oproščenega pa-<ol*nn.»?- razun tcKa denarja, ki mu nalaga Se daj ’ ' Postal slab zlasti vsled tega, ker razvet na ,tak način. Potem se je vendar zopet resni	se ic domislil, da vendar niso v
nem nevarnosti njegove sanje o čisto duhov-var svo*CZU’ ki ic zakon Ijabezni, duhovni gla-nia V c * ic v denarju le vprašanje pojmova-ra, sreuii razvnetosti vsled izrednega prizo-kakor ,Ka bil videl, ni hotel nič druzega več kakor siPau \Da’ ta slabotrli starec se je bleščal
% p k1 ol. človeške osvoboditve; množice so
le takn°rne in ga ol,ozavajo, in le njegova roka YSeKamogočna, da lahko obnovi vlado Na' m xmiru na zemlji, leg;, dnSre te ',nel Pierre zi ceremonijo dru-,e rožnat listek, s katerim mu je bil za-
gotovljen prostor na rezervirani tribuni; zakaj pehanje pred durmi bazilike je bilo že od šestih zjutraj strašno. Bili so tako previdni, da so odprli ograjo že tako zgodaj, dasi je bilo določeno, da bo maša, ki jo je imel brati papež sam, šele ob desetih. Tritisoč romarjev, ki jih je štel mednarodni romarski zbor Petrovega vinarja, so podeseterili turisti, ki so bili prav tisti čas v Italiji, ker so vsi pohiteli v Rim, da bi videli tako veliko, zdaj že tako redko papeževo slavnost. Temu se je pridružil še sam Rim, verniki, pristaši, ki jih je imela Sveta Stolica tam kakor v vsakem mestu kraljestva in ki so vsi hiteli demonstrirat, če se je pokazala prilika za to. Po številu izdanih vstopnic je bilo pričakovati do štiridesettisoč gledalcev. Ko je Pierrc ob devetih stopal čez trg, da bi od ulice
S.	Marta prišel do Porta Canonica, kjer so prevzemali rožnate listke, je videl še pod portikom fasad neskončni rep, ki se je silno počasi pomikal naprej. Gospodje v črnem fraku, člani katoliškega kluba, so tekali po solucu sem in tja in s pomočjo oddelka papeževih žandarjev skrbeli za red. Večkrat je nastal v množici hud prepir in sredi neprostovoljnega pehanja so včasi tudi pesti suvale. Vročina je kar dušila; dve ženi so morali napol zmečkani odnesti.
Ko je Pierre vstopil v baziliko, je bil neugodno presenečen. Ogromna ladja je bila vsa odeta. Petindvajset metrov visoki stebri in pilastri so bili oviti s starim, rdečim damastom z zlatimi franžatni, in tudi podaljšane stranske ladje so bile vse zagrnjene z enakim blagom. Skrivanje tega ponosnega marmorja, vse bleščeče krasote pod to staro, pobledelo svilo je res kazalo čuden okus in delalo vtisk izumetničenega in bornega nakita. Ali še bolj se je začudil, ko je opazil, da je bil tudi bronasti kip sv. Petra liki živ papež odet s krasno papeževsko obleko in da je imel tiaro na kovinasti glavi. Nikdar se ne bi bil mislil, da je mogoče odevati kipe, zato, da bi bili počaščeni ali pa da bi mogli ljudje bolj zijala prodajati; učinek se mu je zazdel klavern. Sveti oče je imel brati mašo pri pape-
Die Lohnbewegung der Bergarbeiter /890- 1911 IB Ruhrbezirk f~~l Saarbezirk
WhSch!esien _______________jm
Rudarska stavka na Nemškem.
Številke kažejo, kako so v treh največjih rudniških okrajih rasle in potem padale mezde v letih’ 1890—1911.
hko govorimo o popolni zmagi angleških rudniških tlačanov.
Brezprimerna složnost angleških rudarjev, občudovanje zbujajoča disciplina delavske armade, polne blagajne strokovnih organizacij so premagale vse ovire in težave. In ker se svo-jeglavni rudniški lordi niso hoteli ukloniti delavski zahtevi, sta se parlament in vlada odločila, da prisilita rudniški kapital h kapitulaciji pred človeškimi pravicami.
V	deželi, kjer je tekla zibeljka menšestrskega liberalizma in kjer je kapitalistično gospodarstvo razvito do najvišje popolnosti, je državna oblast predložila parlamentu zakon, ki obsega vse rudarske zahteve, in parlament je v prvem branju soglasno pritrdil vladni predlogi, tako da bodo konec tega tedna rudarske zahteve obdane z vsemi sankcijami in garancijami resničnega državnega zakona.
Po vladni predlogi je vsem rudarjem, ki delajo pod zemljo, zagotovljena minimalna mezda. Posebni okrožni odbori, sestavljeni napol iz delavskih, napol iz rudniških zastopnikov, ki si bodo izbirali nepristranskega predsednika (v slučaju nesoglasja ga bo imenovala vlada), bodo določali višino minimalne mezde; ti odbori bodo izgotovili tudi določbe, ki naj zasigu-rajo rednost dela. Delavci bodo upravičeni, da iztožijo minimalno mezdo od rudniških lastnikov, če se drže omenjenih določb, ki naj garantirajo redno delo.
Najvažnejše na vladnem načrtu, ki je zamišljen kot trileten provizorij, je to, da ne obsega nobenih kazenskih določb in da pušča delavcem neskaljeno pravico do stavke. Dočim si kontinentalne vlade belijo glave, kako bi oropale delavstvu koalicijsko svobodo in ga oci-ganile za najizdatnejše in najuspešnejše orožje v razrednem boju: za pravico do stavke, je angleška vlada pod pritiskom organiziranega delavstva podelila rudarskim zahtevam značaj zakona, ne da bi se dotaknila stavkovne pravice. In v tem, da so dosegli vse, kar so hoteli, da niso popustili niti pičice od tega, kar so si začrtali, v tem se razodeva popolnost rudarske zmage.
Sijajni rudarski uspeh pa je velikanskega pomena za vse delavsko gibanje: razločno ka-
že delavstvu, da so velike zmage na strokovnem polju dosegljive le, če si delavstvo osvoji močan vpliv na državno oblast. Strokovna in politična organizacija sta delavstvu potrebni kakor dve nogi za zmagoslavno hojo naprej.
Minister za deseturni delovnik.
V	francoskem parlamentu se je končala debata o deseturnem delovniku. Razpravo kara-kterizira izboren govor ministra javnih del, Jeana Bourgeoisa, ki je argumente nasprotnikov predloge imenitno razcefral. — Minister Bourgeois stoji odločno na stališču meščanske demokracije veruje v solidarnost vseh razredov smatra razredni boj za slabo iznajdbo socialistov in pričakuje socialno reformo od moralnega spoznanja posedujočih. Toda ravno zato ker govori iz njegovih izvajanj meščanski državnik, je za delavce njegova argumentacija tem zanimivejša in objaviti hočemo najvažnejša mesta tega govora, da se prav pokaže razlika med tem ministrom radikalne republike in raznimi birokrati več ali manj »socialnih« monarhij. Minister je izvajal:
Gotovo se mora poslušati s pozornostjo slehrna opozicija, ker zastopa brezdvomno interese morda tudi pravice, ki jih imamo preskušati in v kolikor zaslužijo, tudi spoštovati. Tod spominjm se na to, da se je dvigala opozicija slične vrste skoraj proti vsem zakonom, ki so zadevali ureditev dela. Tako leta 1898. proti zakonu o zavarovanju zoper nezgode, leta 1900. proti zakonu o mešanskih obratih itd. Vsaka reforma te vrste, ki zahteva kako žrtev privatnih interesov izziva odpore. Toda oziri na občni interes morajo zmagati nad oziri na privatne interese.
Država posreduje v gospodarskih zadevah na dvojen način. Na eni strani v zmislu varstva industrije, če gre za carine in premije. To posredovanje se je utemeljilo z nacionalnim interesom. Toda ravno tisti oziri opravičujejo tudi posredovanje države takrat, kadar gre za drugi vir nacionalne produkcije — za delo. Opozicija podjetniških skupin je vsekakor
ževein oltarju pod kupolo. Pri vhodu v levo prečno ladjo je bil na odru postavljen prestol, kamor je imel sesti. Na obeh straneh srednje ladje so bile postavljene tribune za pevce sik-stinske kapele, za diplomatski zbor, za malteške viteze, za rimsko plemstvo in za vsakovrstne povabljence. V sredi pred oltarjem so bile le tri vrste rdeče pogrnjenih klopi; prva je bila namenjena kardinalom, druga škofom, tretja pa prelatom papeževega dvora. Vsi ostali gledalci so morali ostati na nogah.
Oj, to nepregledno občinstvo slavnostnega koncerta, teh trideset do štirideset tisoč vernikov iz vseh krajev in iz vseh vetrov, plamtečih od radovednosti, strasti in vere, ki so se gibali semintja, pehali in suvali, pa postavljali na prste, da bi mogli sredi glasnega šumenja te človeške poplave bolje videti! Vsi so občevali z Bogom zaupno in veselo, kakor da so v gledališču, kjer smejo glasno govoriti in se veseliti prizorov pobožnega pompa. Pierre je bil izprva mučno zadet, zakaj poznal je le mirno in nemo poklekanje v ozadju mračnih katedral, in ni bil vajen te vere luči, ki je s svojim sijajem izpremenila ceremonijo v slovesnost. Na tribuni kjer je bil njegov prostor, so ga obdajali gospodje v fraku in dame v črnih toaletah, ki so držali v rokah kukala kakor v gledališču. Bilo je jako mnogo tujih dam, Neinkinj, Angličank,zlasti dražestnih Američank, ljubkih kakor nepremišljeni blebetavi tiči. Levo od sebe, na tribuni rimskega plemstva, je opazil Benedeto in njeno teto, dono Serafino; tam so se veliki čipkasti pajčolani ostro odražali od predpisanih enostavnih oblek in so tekmovali za ceno elegance in dragocenosti. Desno od njega je bila tribuna malteških vitezev; tam je bil veliki mojster reda v skupini komanderjev. Nasproti na drugi strani ladje, na tribuni diplomatov je pa opazil poslanike vseh katoliških držav v veliki gali, na kateri so se bleščale zlate vezbe. Ali vnovič in vnovič so se njegove oči vračale k množici, k veliki, nedoločni, valujoči množici,vkateri seje tri tisoč romarjev takorekoč izgubilo med tiso-
čerimi drugimi verniki. Vendar je bila bazilika, v kateri je prostora za osemdeset tisoč ljudi, le do polovice napolnjena od te množice; videl je, kako se je svobodno gibala po stranskih ladjah in se zastavljala med stebri, od koder je bilo najlože zasledovati prizore. Videti je bilo posamezne kretnje ljudi, in iz neprestanega mrmranja so se dvigali osamljeni klici. Skozi visoka okna so padali visoki solnčni trakovi, da so postajale rdeče damastne zavese krvavo rdeče, in so osvetljevali razburjene, mrzlično vznemirjene obraze kakor odsev požara. Sveče in sedeminosemdeset svetilk konfasije je naličilo v tej svetlobi medlim nočnim lučkam. Nič druzega ni bilo kakor posvetna odeja cesarskega boga rimske krasote.
Naenkrat je po pomoti nastalo hrupno veselje. Razlegli so se kriki in od ust do ust je šlo: »Eccolo! Eccolo! Tukaj je! Tukaj je!« Začelo se je hudo pehanje; nasprotne struje so povzročile tolmune v poplavi ljudstva; vse je iztegovalo vratove, se vspenjalo in se gnalo blazno naprej, vsakdo je hotel videti Njegovo svetost in izprevod. Ali bil je le oddelek plemiških gardistov, ki se je razpostavil desno in levo od oltarja. Ljudje pa so jih občudovali in spremljali z laskavim mrmranjem, ki je bilo namenjeno njihovemu lepemu držanju ter njih pretirani vojaški negibčnosti in lesenosti. Neka Američanka je dejala, da so krasni možje. Neka Rimljanka je pripovedovala prijateljici Angličanki posameznosti o elitnem zboru. Pravila je, cia SO si mladi aristokratje včasi šteli v čast, če so bili njega člani, ker jih je veselilo, če so se mogli v bogatih uniformah sukati pred damami; sedaj pa je tako težko dobiti člane, da se morejo zadovoljevati z lepimi mladeniči dvomljivega in propadlega plemstva, ki so veseli, da dobe borno mezdo, ki jim omogoča življenje. Še četrt ure so trajali privatni razgovori in napolnjevali visoke ladje s svojim hrupom. Bilo je kakor da je človek med nepotrpežljivim ,ki se preganja, pričakujoče slovesno igro, čas s tem, da ogleduj« ljudi in si pripoveduje povesti o njih.
—~?ps=v	~	r	„	.	JL,	••••<»«	-	■	   -_•___
Stavka na Nemškem.
Veliki rirdntt: Shamrock v Herne, kjer je policija „varovala“ stavkokaze, kar je povzročilo velike nemiri
skoraj enodušna, četudi je pred komisijo nastop različnih interesiranih kategorij kazal prav prav jasne nijanse. Pa vzemimo, da bi bila anketa prinesla enodušen odpor podjetniških organizacij in vzemimo na drgi strani, da bi s tem soglašale tudi delavske organizacije. Kaj bi bilo tu storiti? Jokati bi bilo treba, kje je res-resnica in pravica, trebalo bi torej problem študirati v njegovi globini, da bi prišli do pravične rešitve.
Markiz de Dion (znani avtomobilni fabri-kant) kliče: V dveh letih se bodo vzroki navajali za osemurni, pozneje za sedemurni in šest-urni delovnik! (Res je! na skrajni levici.) Do ruina francoske inustrije se bodo navajali isti argumenti. — Minister (nadaljujoč): Še neko drugo predvprašanje je, ki ga bo treba takisto rešiti. To je vprašanje, ali naj delamo sprejetje zakona odvisno od kakega mednarodnega dogovora. Nihče ni bolj kot jaz pristaš mednarodne akcije, ki omogočuje izpeljavo reform v popolni sigurnosti. Toda izkušnje me uče, da to ne more biti izključna metoda. So slučaji v katerih bi, če bi hoteli čakati na dogovor med raznimi deželami, morali še zmerom čakati in ga nikoli ne bi dosegli. Da pridemo do mednarodne zakonodaje, za to je treba po mojem mnenju več predpogojev. Fred vsem treba, kadar gre za zakonodaje, ki zadeva organizacijo dela, napraviti eksperiment in pokazati zgled. Ako noben narod noče ničesar storiti preden gre na mednarodno konferenco potem se bodo s konference vsi razšli ne da bi bili kaj izvršili.
Vprašajmo se: Je-li reforma krivična, je-li nevarna? Ako je pravična in ni nevarna, potem se je lotimo! Na ta način bomo imeli zase moč javnega mnenja in delavci drugih dežela bodo ‘ rekli svojim podjetnikom: Vi nimate pravice, odrekati nam to reformo ker jo ima ena velikih sosednih držav, Francija, že izpeljano.
Priznam, da se zna nacionalna produkcija vsled sprejetja zakona nekoliko zmanjšati. Toda to samo mimogrede in gotovo ne v toliki meri, da bi bila produkcija te dežele resno oškodovana. V vseh industrijah in v vseh deželah se podjetniki prizadevajo, da zvišajo uspeh dela. Pri tem prihajajo v poštev osebno delo in delo strojev. In ne boste mi oporekali, da se napredek meri ob dejstvu, da delež strojev od dne do dne narašča. Industriani problem je torej sledeč: proizvajalne stroške zmanjšati vkljub skrajšanju delovnega časa in povišanju mezd s pomnoženim uspehom dela. Kakšen je sedaj ta problem za zakonodajalca? Ker se uspeh dela redno povišuje, se število delovnih ur lahko skrajša, ne da bi se s tem izpremenili mezda in proizvajalni stroški. Če se povišanje delovnega uspeha izenači z zmanjšanjem produkcije, ki nastaja iz okrajšanja delovnih ur, potem je problem rešen. Hočem tu citirati zanimiv zgled nekaterih državnih obratov. V delavnicah narodne artilerije se je število delovnih ur od leta 1904. zelo znatno znižalo. Prosil sem vojnega ministra naj mi poroča o učinkih te odredbe, in sem dobil sledeč odgovor: Delovni čas se je od leta 1906. skrajšal od deset na devet in od leta 1908. od devet na osem in pol ure. Te redukcije delovnega časa so se izvršile, ne da bi še bil S tem položaj znatno izpremenil. Čemu imamo to zahvaliti? Seveda neprestanemu zboljševanju delovnih inštrumentov in boljši organizaciji dela.
Minister govori nato o francoski industriji Z ozirom na deseturni delovnik in dokazuje s številkami, da je ta problem francoske industrije itak že blizu rešitve. Hočem sedaj — nadaljuje minister Bourgeois — obrniti pozornost zbornice na drugo, na moralno stran vprašanja. Abbe Lenire je nedavno dejal: Človeško, delo ni blago. To delo je nekaj več. Delavec ne Vidi v delovni pogodbi samo vprašanja večjega' ali manjšega denarnega dobička. On angažira v pogodbi svojo osebo, da tudi svojo ženo ih svoje otroke — moralno ekzistenco svojcev. Ne smemo tedaj polagati na tehtnico samo denarnih vsot, upoštevati moramo tudi osebno dostojanstvo in varnost življenja človeškega.
In kaj bo socialni dobiček našega zakona? Po našem mnenju naj ta zakon pomaga utrditi 'delavčevo družinsko življenje. V krogu svojcev bo delavec pridobil na dostojanstvu in na nrav-nosti. Postal bo iz njega državljan, ki se zaveda svojih dolžnosti. Prehajam preko srečnih konsekvenc našega zakona za varnost — slišali smo, da so nezgode od devete delovne ure naprej pogostejše — in na izobrazbo učencev. Toda ne brez mučnega občutka sem slišal razvijati argument: Kaj bo delavec s svojim prostim časom začel? Ali ste si gotovi, 3a ga bcw!o Tu3l dobro uporabljal? Da, čisto gotovo delavec bo prosti čas dobro uporabljal. Govori se o alkoholizmu. Jaz spadam k tistim, ki se s temi vprašanji socialnega zdravstva že dolgo časa bavijo. Oprostite mi, da to izrečem — toda svojega prepričanja nisem črpal iz ministrskih aktov temveč iz vsakdanjih študij celih dvajset let. In zato konštatiram.da je ravno v industrijah s kratkim delovnim časom alkoholizem najmanj razvit. (Odobravanje na levi in na skrajni levici.)
Sta dva velika interesa, ki prihajata v poštev. Ne samo osebni interes delavca ali podjetnika — za delavca manj utrujenosti, več zdravja in več svobode; za podjetnika več produkcije in rnanj bremen — temveč višji interes, ki je nad osebnim: interes, ki je podjetnikom in delavcem skupen kot udom socialnega telesa. Vprašati se moramo predvsem: Kako daleč lahko gremo brez škode za narodno bogastvo, da omogočimo masi francoskega delavstva ono vzrast njene fizične, duševne in moralne vrednosti, ki bi postala za celo deželo nov vir napredka? Iti moramo tako daleč ko mogoče. Kajti čim dalje gremo, tembolj obogatimo zaklad človeškega materiala., brez katerega bi bil 'denarni kapital brezploden.
Kar hočemo je to, da najde delavec kakor vsaka človeška osebnost potom zakonodaje možnost svojega popolnega razvoja. To je moralni smoter zakona!
NOVICE.
Važna odločba najvKfega sodišča o ima-niziranju konfiskcijL Na seji poslanske zbornice 11. junija 1909 so sodr. Pik, Hudec in tov. inter-pelirali justičnega ministra o zaplembi članka
o	čenstohovskem samostanskem škandalu in ’ slike iz življenja razuzdanih pavtanskih bratov z Jasne Gore. lnterpelantje so svoji interpelaciji priložili tudi zaplenjeno sliko. Nato so bili člare-ki s sliko vred izdani v posebni brošuri, ne da' bi bilo na knjižici označeno, da je bila nje vsebina predmet interpelacije. Odgovorni urednik je bil na to po § 24. tiskovnega zakona obtožen pregreška. da je objavil prepovedan spis in budjejoviško sodišče ga je obsodilo. Na ničnostno pritožbo obsojenega uradnika pa je najvišje sodišče sedaj razveljavilo obsodbo okrožnega sodišča in urednika oprostilo, češ da dostavek imunitetne klavzule (da je bila vsebina predmet parlamentarne razprave) ni potreben, in da tudi konfiscirane slike postanejo deležne imunitete. če so priložene interpelaciji. Satirični listi se bodo lahko nekoliko oddahnili, ker jih je odločba najvišjega sodišča osvobodila konfiska-cijskega furorja različnih državnih pravdnikov.
* Anketa o izseljevanju. V trgovinskem ministrstvu se je začela anketa o izseljeniškem vprašanju in so bili doslej zaslišani le izvedenci iz Gališkega, kjer je izseljevanje najmočnejše. Diskusija se je gibala v glavnem okolo izseljeniškega zakona. Sprožala se je želja, da zakon uredi ne le prekmorsko, temveč tudi kontinentalno izseljevanje, zlasti v Nemčijo. Nagla-šala se je potreba po ustanovitvi izseljeniškega urada. Posamezni izvedenci so se obširno pečali z delovanjem izseljeniških agentur fn s prevoznimi pogodbami.
* Korupcija v budlmpeštanskem občinskem svetu.. Pred nekaj leti je zasedel županski- s tole c dr. Barczy, ki je prinesel svežega, socialnopolitičnega duha v občinsko upravo. Stare bu-dimpeštanske korupcije in mogel izrvatL Pred štirimi desetletji je občina posestnikom velikih svinjakov v predmestju Steinbruch, kjer je o-sredotočena vsa ogrska kupčija s prešiči, odstopila 176.000 klafter sveta za 817.000' s pogojem, da ima svet le služiti kupčiji s prešiči. Od tedaj ie vrednost zemljišča narastla nai okrog* lih devet miljonov kron. Kupčija s prešiči je bila že pred nekaj leti prenešena iz tega predmestja; posestniki svinjakov, ki bi radii razpar-celirali zemljišče v stavbišča in si nabrali težke miljone, so pred nekaj meseci prosili občino,, da za 380.000 K odstopi od svojega pogoja. V komisiji je bil tedaj zaradi te nesramne ponudbe velik vihar, in človek bi bil mislil, da bo občinski: svet kratko in malo zavrnil brezobraz-nost.. Ali stvar se je zanikala. Pred nekaj idhevi je občinski svet brez debate ugodil želji ondot-nih posestnikov, ki so med tem zvišali svojo ponudbo za 100.000 K. Tako je brez šuma in ropota zdrknilo nekaj miljonov občinskega imetja zemljiškim špekulantom v žep.
* Iskanje »zarote« v Italiji, Z veliko vnemo voha policija in meščansko časopisje, za kom-plotom, ki naj je potisnil napadalcu kraljevske dvojice orožje v roke. Uradnik klerikalnega »Banco di Roma« pripoveduje, da je slišal takoj pa;atentatu pogovor dveh oseb: »To pot se ni posrečilo, pojde pa drugič bolje!« »Cronica-. Prealpina« fantazira o zaroti, ki so jo na Švicarskem organizirali mladoturki. Nek nemški, inženir je sporočil italijanskemu poslaništvu, da je prisluškoval razgovoru treh oseb, lii so se za 4. in 5. marca odpravljale v Italijo, da izvrse atentat in se pomenkovale o tujgradi 500.0((0,. če se napad posreči. Vse te legende so .neznansko smešne* če pomislimo, da je napadalec d' Alba živet kot samotar, da ni z nikomur občeval in dajerevolverkupil že pred več: meseci in da je povrhu vsega analfabet, ki ni nogel stati z nikomur v pismeni zvezi. Kako se policija trudi, da naknadno ustvari kocnplot,. kažejo* časnikarske vesti, da obetajo napadalcu svobodo, če izda imena svojih »sokrivcev«.
* Napačen Carrare. Iz Rima poročajo: Še; je javnosti v spominu slučaj korespondenta francoskega lista »Temps«, Carrčreja, ki da ga je od mladoturkov najet morilec zaradi njegovih Italiji prijaznih poročil ranil z b<»dalom. Takrat so se imenovanemu fraucosk. časnikarju izkazovale velikanske časti, ker so Italijani vzeli ta dogodek za povod, da so protestirali proti laanj ugodnemu stališču drugih inozemskih časopisov
in časnikarjev. Zdi se sedafc da so te velike časti porodile v iznajdljivi glavi drugega časnikarja željo, da bi bil tudi on, četmdi v manjši meri deležen takega češčenja. Pred par dnevi je prišla iz Tripolisa brzojavka, da je žurnalist de Maria, korospondent v Bolonfi izhajajočega »Resto del Carlino« postal žrtev nekega političnega atentata; bil je pri ježi med Tripolisom in Aincaro zadet in lahko ranjen od kroglje. Časopisje je takoj pognalo krik, da je to maščevanje Turkov zato, ker da se je Mariji posrečilo, da je dobil preoblečn pred Aincaro važne informacije. Zdi se pa da italijanske oblasti v Tripolisu niso več tako lahkoverne kakor za časa atentata Carrčreja, kajti bila je od ondot-nega policijskega ravnatelja Alovgija uvedena natančna preiskava s pretresljivim rezultatom, da so korespondenta de Maria obtolžili, da je vedoma varal oblasti. Mož si je vso storijo na lepem izmislil, da bi si za svoj povratek v Italijo nataknil nekaj pavovega perja. Najlepše pa je, da se mu je načrt že skoro posrečil, kajti rimski časnikarski sindikat mu je poslal brzojavno svečano častitko kot »žrtvi ljubezni do resnice«. Blamaža torej ni baš majhna.
* Reški imenitniki se pravdajo. Iz Reke poročajo z 18. t. m. Danes se je pričel tu proces kralj, notarjalozusa proti sodniku Panczeri. Pravda je v zvezi z neko igralsko afero prejšnjega guvernerja na Reki, grofa Haka, tekom katere je obtoženec tožitelju očital različne nečastne stvari. Pravda bode najbrže trajala dalje časa, ker je povabljenih več kakor 70 prič.
* Zopet zastrupljenje z metyIalkoholotn. V začetku prejšnjega tedna so v Gelsenkirchenu obolele razne osebe od žganja, ki so ga bile same napravile. Do sedaj je šest oseb umrlo, in sicer štirje radarji in dve ženski. Materijal iz katerega so napravili žganje, so bili kupili v
drogeriji. Domneva; se, da so v drogeriji dobili špiritus, ki je bil z metylalkoholom denaturiran.
* Katastrofa m morju. Parnik »Oceana«, ki se je nahajal na poti v Indijo, je trčil v Kanalu na nemški parnik »Pisagua«. Potnike in moštvo »Oceane«, ki je bila težko poškodovana, so potem pri Castftournu izkrcali. »Pisagua« je svojo pot nadaljevala, a končno je vpotap-[jajočem se stanju jea^a dospela do Doverja, »Oceana« se je pozneje potopila. Štiri osebe pogrešajo.
* Legacijskfk tajnik — goljuf. Prejšnji švicarski legacijski tajnik da;. Bingolf, ki je bil’ več let v vnanjih služ&ah Švice ter je v zadnjem času v univerzah v Tiibingftuu m Heidelbergu zagrešil različne sleparije,, je bil v Tisbengenu
. zaradi večkratne goljufije obsojen na šest ih pol mesecev ječe.
‘Bogat dar za Herveja..Znani francoski affl-timilitarist Hervč i® dobil Itogat itor. Neki pc»-ročnik pehote, ki so'ga Herv4jevi spisi tak® prevzeli, da je izstopil iz oficirskega stanu mu je dal pol miljona v dair.
‘Eksplozija v roškem nidniku. V ruskem; rudniku »Italiemka« jje nastala težk:s eksplozija plina, ki je zahtevala mnogo žrtev. Lto sedaji so našli 59 mrtvecev. SO delavcev pa. je dobilo težke poškodbe.
* Proces poslanca Stapinskega. Pred! 1 krakovskim porotnim sodiščem serje vršila v pon-deljek obravnava radi razžaljonja časti načelnika poljske ljudske stranke, poslanca Stapih-skega proti uredniku vsepoljskega listam »Ojeay-zna«, Andreju Novaku, ki je tožitelju tiči tal, da se je prodal bivšemu finančnemu ministru viife-
, zu pl. Bilinskemu in sedanjemu ministrui za Ga-I ličijo, Dlugoszu ter izdal koristi kmetov. Ob-| toženec je izpovedal, da se ne čuti krivega, kar I članka ni pisal sam. V ostalem pa je pripravljen-i nastopiti za inkrimirane trditve dokaz resnice.. Stapinski je leta 1908. v deželnem zborui izjavili, da bo dal ceste tlakovati z glavami; šlahčičew.. Pozneje pa je Stapinski delal svojo politiko odvisno od materielnih koristi ter je sklenili s polf*--sko konservativno stranko zvezo. Stapinski je' prej takratnega finančnega ministra dr. Bilin-skega najostrejše pobijal; tako*, da se minister niti v »Poljski klub« ni upal prihajati. Ko pa jp; Stapinski dobil od Bilinskega dva miliona kron: za sanacijo parcelačne banke, je boj proti Bilinskemu in proti vladi opustil. Dalje se je Stapih-ski prodal s tem, da je odstopil »Landerbankik za 150.000 kron neko koncesijo za nafto, ki jj® je kot poslanec izposloval za neko, tretjo osebo. Stapioski sedanjega ministra za Galicijo, Dltr-gosza* tii hotel sprejeti v poljsko- ljudsko srasat-
i	ko. Šele, ko je Dlugosz poslancu Stapinskemu | dovolil, večjo posojiio, je poslednji svoje mneje izpremenil. Kot priče Stapinskega s® bile zaslišani: minister Dlugosz, sedanji skupni finančni: minister dr. Bi51 tiski in pa deželni poslauec Hupka. \ set ri priče so izpovedale v prilog Stapinskemu in stvar,- predstavile tako, da bi imel Stapinski po teh izpovedbah popolnoma čiste roke. Zlasti sta pa ministra odločno tajila, da bi bil Stapinski na kakršenkoli način ruateriel-no odvisen od njiju. Jedva pa se je bila preči-tala izpovedba ministra Bilinskega, je Stapinski izjavil, da z oznrom na izpovedbe teh treh prič stvojo tožbo — umakne’ Izpovedbe teh prič, da so namreč, dokazale, da so trditve obtoženca na vse strani neresnične. Urednik Novak je bi!i nato oproščen od. obtožbe. — Da je Stapinski tako nenadno umaknil svojo tožbo baš v tre-notku, ko bi morale biti zaslišane tudi nasprotne priče, ie izvalo v sodni dvorani splošno presenečenje in se ta korak smatra za eklatanten poraz poslanca Stapinskega.
Člani Vzajemnosti
so vabljeni danes v četrtek takoj po delu
—	snidejo na kratek pogovor v društvenih prostorih Šelenburgova ulica 6. Sestanek je važen in bo hitro opravljen, pričakuje se torej zanesljiva udeležba.	Načelništvo.
Ljubljanske strokovne organizacije
imajo danes v četrtek ob 6. zvečer važen sestanek v društvenih prostorih. Posebna vabila se ne bodo izdajala. Vsi člani se prosijo, da se ga zanesljivo udeleže in da pridejo kar od dela, pa bo zadeva, o kateri se želi zvedeti mnenja so-drugov. hitro opravljena._________________
Ljubg»n>' m Kranjsko
—	Občinski škandal v Mostah. Politična oblast je sodno stigmatiziranemu moščanskemu gerentu naročila sestavo volilnih imenikov. S kakšnim rešpektom je skrejel to uradno naročilo, kažejo njegove besede, da bo sprejel v volilni imenik le tiste delavce, ki so na županstvu priglašeni in da bo odbil vse reklamacije nezglašenih volilcev. Tega oblastnega človeka. ki bi z očitno zlorabo uradne oblasti rad podaljšal štete dneve svojega županovanja, katero mu je neslo več kot vsaka kupčija, bomo že
naučili politične sposobnosti, in da bo stopa' natanko po stopinjah postave,, zato bomo P°' skrbeli. Vse sodruge v Oražmovem pašalikUP2 že sedaj pozivamo, da začno s predpripravam1 za volilni boj!
— Člansko zborovanje konzumnega štva za Ljubljano in okolico, okrožje Vič-Gli!'ce bo v soboto, dne 23. t. m. na Glincah v gostili1 Amerika. Vabijo se vsi konzumentje, da se tej!2 zborovanja v kar najobilnejšem številu udeleze'
— Županska volitev na Jesenicah. V nede* Ijo 17. t. m. je bil izvoljen za jeseniškega župa112 dosedanji gerent Čebulj z 23 proti 8 glasovi. K jih je dobil klerikalec V. Černe. S to volitve se je končala anarhija, ki je nad 5 let tlačila Je' senice. če pogledamo le na Čebuljevo sarn°' voljno paševanje. K volitvi pa je c. kr. komis2', zabranil vstop poslušalcem, proti čen111 moramo najodločneje protestirati, ker volite' župana je javna, ne pa tajna. Ako mislijo S°' spodje klerikalci tako ravnati v prihodnje s s tem obsojajo že sami. Pri zglaševanju odb°r' nikov se je med vsemi odlikoval degredira11
i Gatej. ki je z: mogočnim glasom zaklical »Hi kar je vzbudilo pomilovalen smeh; mož je P2 ; mislilv da je v tovarni pri »foršusu«. Z izvoli*' vijo Čebulja za župana se tudi pojavlja °P°f' cija v klerikalni stranki, ker kandidatov za panski stolec je bilo več; prevarani so s posebno planinci in Hruščanje. ker so ob ob®1 volitvah klerikalci med njimi agitirali s ^' da bo domačin župan.
— Hitra pošta. V Logatcu je hitra poj>t2j rabi namreč 3 dni v Ljubljano. Nekdo je odd2
j v Logatcu 16. t. m. pismo, v pismu je naznaj* i znancu v Ljubljani na 17. pop. svoj prihod.
'i t. m. pa je prišel v Ljubljano, srečno je znai^2 \ dobil — o pismu seve ni bilo ne duha ne slu112'
: Šele 19. t. m. dop. je pismo priromalo v roK | adresatu. Lepe razmere v času avtomobil0'
; in aeroplanov.
— Solnčni mrk 17. aprila. Za prihodnji j11®'
! sec sta napovedani dve nebesni prikazni: delfl®'
mu luninemu mrku 1. aprila bo sledil 17. ap^ solnčni mrk, ki ga zvezdoslovci pričakujejo | napeto pozornostjo. Dozdevna premera solnc,i in lune, ki ga bo zakrila, bosta skoro enaka,t2' ko da ni mogoče napovedati, če bo solnčni na kakšni točki zemeljskega površja poP°"v ali pa bo postal povsod viden se svetal obr°!j solnca. Mrk se bo najpoprej opažal v severt11 pokrajinah Južne Amerike, potem na atla11' skem oceanu, severozapadni Španiji, na sevef' nem francoskem, v severozapadni Nemčiji, t Vzhodnem morju, v Rusiji in nazadnje v Sibir'|j
V	Venecueli se konča solnčni mrk ravno 0 -solnčnem vzhodu, v Sibiriji ob sotnčnem mi. V Evropi je čas za opazovanje jako ugod^ in bodo astronomi dogodek vestno izrabili \ znanstvene študije. Pa tudi za laika bo po)a, zanimiv* ker bo mesec zakril človeškim o^e skoro devet desetin solnčne oble. V naših ^ jih nastopi solnčni mrk med 11. in 12. opol“flji
— Aretiran slepar. Zaradi raznih sleP2^' je mestna policija aretirala bivšega ban2f*e% ni borznega komisarja Andreja Passegcrja • Dunaja, ki. se jc klatil že dalj časa po Ljub!)2-in izvršil tudi že več sleparij. V nekem tukaJ’ njem hotelu je napravil dolga za 365 K 30 V1‘; in je na ime nekega duhovnika poskušal od 11 ke trgovke na Starem trgu izvabiti 500 K. eger je bil zapleten tudi v »delovanje« »G13 ne« posojilnice.
,driia-	ufi
— Mezdno gibanje v Idriji. V nedeljo. ® -
17. t. m. je bil pri nas zopet javen shod. skl,c‘I11 od podružnice »Unije«. Dvorana pri »CrI,®a. orlu« je bila ob določeni uri natlačeno P°* k’ Spored shoda je bil: Odgovor c. kr. rud. d'r(L cije na resolucijo javnega shoda z dne 25. * j bruarja in sklepi k temu. Načelnik podriiž'% sod. Peternel otvori shod, zagotovi vsakel'd, besedo ter podeli besedo poročevalcu j Štrausu. 1 a naj prvo ai>elira na navzoče. j bodo stvarni pri razpravi, naj se oglašajo PLj vilno k besedi, potem je prepričan, da l,0,s.,nli imel boljši uspeh od zadnjega, ki ni bil v”n premišljen. Na to prečita odgovor rudniške, 0, rekcije, razmotri sklep in uspehe zadnjega ^ da ter stavi navzočim v pomislek, kaj seijKD doseči k staremu opravilniku, ki je bil vt\f(r slabši od novega in v koliko se morejo P°* rj|i viti krivice novega opravilnika. vsled ka y so nekateri delavci nasproti drugim oškod ni. Mnenja je. da delavstvo vzame to. ^ jVjc« boljše in skuša to še izpopolniti. Glavne kj",^ novega opravilnika obstoje v tem, da se d^ ^ cev ni po službenih letih tako uvrstilo. u.vjš' bili v svoji službeni dobi enako deležni i'*1 je plače 4 K v II. plačilnem opravilniku. ,jr mer; dva delavca, eden oženjen in druž* fvi ski. imata enako po 21 let službe. Ker in111. ji>
2	otroka, je dobil po novem 3 K 40 vin. Pjj* pride s 30 letom službe že v 5. stopnjo '*• jf<r čilnega opravilnika, torej na 3 K 80 vin. ( ma s 33 leti službe do najvišje plače 4 K. 0 5c je dobil drugi, ki je samec (in ni ne poroči) le 3 K plače in pride še le s oU
službe do stopnje prvega do 3 K 40 vin. oziroma s 39 letom službe še le do 3 K 80 vin. 11. plačilnega opravilnika. do najvišje plače 4 K pa | sploh ne pride. Drugi vzrok je, da se bolniške dnine prenizko odmerjajo, ter bi se morale zvišati ali pa bi se morali delavci tako uvrstiti, da hi pri bolniški dnini tudi ne bil nobeden prikrajšan. Tretja napaka je ta, da se akordno delo vsiljuje neglede na to, če delavec akorda noče. Kot nepravilno smatra poročevalec tudi to* da delavcem, ki hočejo žito še nadalje jemati, določajo vrste in množine, kaj in koliko naj vzame, ne glede na to. če ne rabi vsega, kar je predpisano. Tudi to naj bi se na prosto dalo. da si delavec kupi od erarja, kar sain hoče. Dalje, kurivo naj bi bilo brezplačno ali pa proti letni nagradi. Na to pojasnilo predlaga v smislu sklepa zaupnega shoda z dne 15. t. m. sledečo resolucijo: Shod skleni: Novi plačilni opravilnik izdan dne 18. januarja 1912 c. kr. craričnemu delavstvu v Idriji vzame delavstvo le pod sledečimi pogoji na znanje: 1. da veljajo temeljne Plače za 8 ur dela; za 10 ur se plača proporcionalna temeljna plača več; 2. da se dosedai zapostavljeni delavci takoj uvrste po njih službenih letih v višje stopnje tako, da se jim šteje 31etno stopnjevanje od dneva vstopa v službo naprej; 3. da se izvrščenje brez ozira na družino tako izvrši, da tudi pri bolniški dnini ne bo flihče prikrajšan; 4. da bode redna uvrstitev na tri leta in da po 27 letih službe prestopi vsak delavec v II. plačilnik stopnje 5 s temeljno plato > K S9 vin. če že ni do te dobe v rej ali višji stopnji. 5. da se prišteje k zaslužku za vsacega °troka do 14 leta po 6 K doklade na mesec;
6.	da se odmerjajo bolniške dnine s 75 odstotki temeljnih piač; 7. da dobivajo delavci kurivo, drva ali premog brezplačno ali pa po 30 K letne doklade; 8. da se § 2. opravilnika v toliko spremeni, da velja akord le tedaj, če delavec akordno pogodbo prostovoljno prevzame, v nasprotnem slučaju pa velja njegova dnevna mezda, 9- da se pri akordu enako delo enako plača; 10. da se delavcem, ki hočejo žito jemati, na Prosto da, kakšne vrste in v koliki množini si hočejo žito vzeti ter da se jim žitoračuni vedno le po režijski ceni. K temu poročilu in resoluciji se oglasi več govornikov in sicer Kavčiča Jakob in Janez ter Logar kot klerikalci, ki niso naravnost proti resoluciji, vendar pa zagovarjajo sklep zadnjega shoda in star opavilnik, češ sj je naš poslanec interpeliral, zakaj se je^ žito odpravilo. Sodruga Alič in Treven kot člana bivše komisije tudi stavita svoje .pomisleke. Sod. Štraus pojasni vrednost teh ugovorov z dokazi ter priporoča resolucijo v sprejetje.
' Sprejme se soglasno proti 5 glasovom. Končno aPelira sod. Štraus na navzoče, da se nehajo ^ed seboj osebno prepirati in naj rajši stoje za tem sklepom vsi kot en mož, da se sklep lažje uresniči. Rudarski zadrugi pa se nalaga, da tekom osmih dni preišče vse potrebne informacije. koliko delavcev in kako so prikrajšani, ter skliče v gradu sejo z uradništvom, da pod-Pfo dokazi sklep današnjega shoda in ga ugodno rešijo, ter nemudoma na drugem shodu poročajo o tem. Ta predlog se z navdušenjem soglasno sprejme, na kar predsednik nad 2 uri trajajoči shod zaključi.
, Javen ljudski shod skličejo naši klerikalci v kratkem v Idriji, da bodo sklepali, kako v°diti štrajk proti erarju, ker je delavcem žito °dvzel. Tako pripovedujejo nekateri, seveda ne delavci, ampak štabilni in falirani pisarji niž-vrste našega rudnika našim sodrugom. Mi komaj čakamo takega shoda od same nestrpnosti, ker nas vest peče, da si ne pustimo od tacih gospodov uplivati in ne maramo ljudi farbati, kot bi omenjeni radi. ampak povemo ljudem resnico, kaj se da in kaj se ne da storiti. Ta shod bo pa nam jako dobro došel. če bo sploh sklican. Povedali bomo toliko resnice na njem, da jo bodo te vrste gospodi hitro obžalovali, ki nnajo danes še tako dolge jezike, da jim niti osebe nasprotnega prepričanja in njene službe ni mogoče pri miru pustiti. Na svidenje torej Vs>. ki imate čisto vest!	_______
— Vabilo na občni zbor. Društvo »Naprej« vabi tem potom na svoj redni letni občni zbor Vse svoje člane, ki bo dne 25. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih rudarskega društva v Idriji. *Jnevni red: 1. Poročilo odbora; a) načelnika, oj tajnika, c) blagajnika, d) revizorjev. 2. Volitev odbora in revizorjev. 3. Slučajni predlogi ln nasveti.
.	—	Člani	podružnice »Unije« se naprošajo,
oa do 30. t. m. zanesljivo vrnejo vse iz knjižni-e izposojene knjige, da je mogoče izvesti društveni inventar.
— Sezija stavbnih del se je tudi v našem ^tu že pričela. Ena nova hiša v Grapi se že
Pričenja graditi, druga pa na Brušovšu. Staro 5?zdarsko poslopje na trgu se podira in se gra-
1	nova vila. Občinsko poslopje št. 509 se pri-ne v kratkem naprej graditi. V tej hiši bo ga-2' 1 dom, štiri manjša in dve večji stanovanji
•	Ci ^tranke- I ndi več privatnih stavb še grade, visto prav, saj pomanjkanje stanovanj vseh ' anov se v Idriji vedno bolj čuti.
„it .T~ •If,ven društven shod članov podružnice 'n društva »Naprej« se vrši v četrtek rji0 £]• t- m. ob 9. zvečer v društvenih prosto-
•	oliod bo zelo važen. Sodrugi, pridite vsi! v s ~T Občilo konzumno društvo v Idriji melje v°]em lastnem valjčnem mlinu naturno pše-Do » !laiboliše vrste- Prodaja moko in otrobe Cpn i'1' cenal1 iu brez vsakc druge primesi, mni^ . S0: oc* ^ ck> vin. kg, koruzna . y.1IU kg- Pri odjemu 100 kg in takoj-iiin s? PlauJu se da znaten popust. Moko za kr-
^aza 28 KtUd‘ d°bi Za 22 K 100 kg' Kžena mo_
ni r.r~ ^retlnl občni zbor brat. skladnice bo bar xZrl Jnc 25- m- ob 9- dopoldne pri Bar-novti cakalnici- Na dnevnem redu je sprejem Plačil Droviz'iskih tabel na podlagi novega vs; VlleKa opravilnika. Delegati naj se udeleže
K°r bo treba zahtevati raznih pojasnil.
Podružnice kranjske zveze .Vza-
®lapain-*i’ zvezi še niso P°slalc tajniškega in <1 o tn e8a poročila, naj to store n e m u -
—	Škandalozne razmere pri rudniku v Zagorju ob Savi. Pri rudniku v Zagorju ob Savi vladajo tako škandalozne razmere, da je res že skrajni čas, da bi si jih pobližje ogledala rudniška oblast; ki je menda pač za to postavljena, da pazi in skrbi za točno izpolnjevanje rudniških zakonov. Našemu rudniškemu vodstvu, zlasti delovodji, inženerju Hineku so menda zakoni deveta briga, kajti drugače si pač ne bi mogli predstavljati, da se ti zakoni kar naravnost teptajo. V kotredeški jami n. pr^ se dela vse proti zakonu. Rudarji takozvani »šlemarji« delajo do 12. ur na dan, kar je direktno proti-postavno. Po vrhu pa jih še na vse mogoče načine šikanirajo. In ali je to človeške, da morajo »šlemerji« delati 40 do 50 šilitov na mesec? Se intimnejše pa se godi pri gospodu Hineku njegovim mašinistom. Povsod so že upeljali za rudniške mašiniste 8 do 9 urni šiht in kdor je poskusil 8 do 9 ur stati na mestu kakor prikovan. ta že ve, kaj je to. Na vseh rovih je ta šiht upeljan, samo na kotredeškem rovu jih gospod Hinek vodi s tako imenitnimi »pavzami« do 12 ur okol. Da še več. Pripeti se celo. da se jih sili delati 24 ur na dan! — Delavstvo se je nad temi razmerami, zlasti pa nad Hinekovo Drezobzirnostjo že opetovano pritoževalo, toda brez uspeha. Rudniška oblast ima najbrž drugega posla preveč, nego da bi se pobrigala za kričeče razmere pri zagorskem rudniku. Kaj čuda, da je vzpričo take malomarnosti raznim Hinekom zrasel greben že tako daleč, da mi-siljo. da jim je dovoljeno vse; da smatrajo delavca za navadnega sužnja, ki smejo nad njim nekaznovano izlivati izbruhe svoje »akade-mične olike (?)« Naše pritožbe so bile zaman, nihče se ni oziral nanje, najmanj pa rudniško vodstvo, ki se čuti menda preveč varno pred rudniško oblastjo. Zgoditi se je morala smrtna nesreča, mlad delavec je moral postati zopet žrtev teh škandaloznih razmer, prej se ni odnehalo! 18. t. m. je namreč, kakor smo poročali, smrtno ponesrečil strojnik Anton Marn, ki je na kisovškem rovu opravljal delo sam, katero bi morala po predpisih opravljati dva. Prijela ga je vrv predora s tako silo, da mu je skoraj odtrgalo glavo in eno roko, drugo roko pa čisto strlo. Bil je na licu mesta mrtev. Ali bo sedaj vsaj ta nesreča zadostovala, da zbudi vest merodajnih činiteljev? Ali je pa morda življenje delavca res tako ceno. da se zakrknjeni izkoriščevalci ž njim lahko brezvestno igrajo?... Mera je polna. Zato poživljamo rudniško oblast. da stori vendar enkrat konec tem naravnost zločinskim razmeram.	___________
Rudarji v Zagorju, Trbovljah, v Hrastniku in Oj strem, pozor!
V nedeljo 24. marca bodo važni rudarski shodi in sicer:
V Zagorju ob 3. popoldne v dvorani gosp. R. Mihelčiča; poročata sodrug Čobal in sodrug Kocmur iz Ljubljane.
V Trbovljah ob 3. uri popoldne na dvorišču »Delavskega doma«; poročata sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane in sodrug Tokan.
V Hrastniku (obenem tudi za ojstrske rudarje) ob 3. popoldne na vrtu gosp. Franceta Eržena; poroča sodrug Sitter iz Trbovelj.
Dnevni red vsem trem važnim shodom je: Odgovor trboveljske premogokopne družbe na rudarske zahteve, ki so se predložile v spo-menlci.	________
Rudarji! Sodrugi! Nihče naj ne manjka Pridite vsi do zadnjega!
Sklicatelji.
Koroško.
— Nerednostl v karavanškem predoru.
Železniški čuvaji v predoru Podrožico se začudeno vprašujejo, zakaj ne dobe acetilenk, ki jih je ravnateljstvo državnih železnic na drezanje personalne komisije že davno dovolilo in ki so v turskem tunelu že leto dni v rabi. Ali so te svetilke namenjene le za osebno rabo prožnega mojstra Wernsbergerja, ali niso za drugega, da rjave v skladišču. Zakaj se ne ure de kopalne priprave pri obeh postalih karavanškega predora.
V	interesu varnosti prometa in v interesu usluž-benega osobja je, da se te zadeve čitnprej urede.
— Nezgodi na celovški cestni železnici. Pri
izogibalnici na Kolodvorskem trgu v Celovcu sta trčila v torek z vso silo dva voza električne cestne železnice. Oba voza sta padla s tira. K sreči ni bilo v vozovih nobenega potnika. Vozova sta težko poškodovana, osobjev se je rešilo z malimi poškodbami. — Na Šentvidski cesti se je onesvestila 601etna služkinja Katarina Šurija in je padla na progo tik pred prihodom električnega voza. Voza ni mogel voznik več ustaviti in je povozil ponesreČenko, pri čemer je dobila tako težke poškodbe, da je kmalu nato umrla.
— Porotno sodišče v Celovcu. Pred porotnim sodiščem v Celovcu se je zagovarjal pri zadnji obravnavi delavec Jos. Hlupčič iz Zagreba zaradi zažiga, katerega je baje izvršil v okolici St. Vida. Ker se Hlupčiču ni mogla dokazati krivda, je bil Hlupčič oproščen. — Pri drugi obravnavi je bil obsojen zaradi uboja 341etni delavec Ivan Osterman iz Trbiža na tri mesece težke ječe, ker je v gostilniškem prepiru tako udaril delavca Pucherja, da je ta vsled dobljene poškodbe umrl. Porotniki so pritrdili vprašanje o uboju, obenem pa tudi dodatno vprašanje, da je bil Osterman do nezavesti pijan._______
Goriško.
— Podgora. V soboto 23. t. m. ob 7. zvečer bo redna krajna konferenca politične organizacije v Podgori. Dnevni red: 1. Poročilo krajnega pol. odbora: a) predsednika; b) blagajnika; c) kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Sodrugom, članom politične organizacije se priporoča, da se konference gotovo udeleže. Obenem priporočam tudi našim somišljenikom, ki še niso člani pol. org., da se udeleže konference v velikem številu. —• Za krajni politični odbor: Valentin Komavli.
Istra.
—	Cierent na puljskem magistratu. C. kr.
namestništvo v Trstu je v sporazumu z istrskim deželnim odborom v smislu § 96. občinskega volilnega reda poverilo provizorično vodstvo občinskih poslov puljske občine gerentu ter imenovalo tudi njegove svetovalce. Za gerenta je bil imenovan c. kr. okrajni glavar baron Rudolf Girizutti. Svetovalcev, ki jim stoji na čelu občinski gerent, osem in sicer: dr. Julij Beseg-gio, odvetnik dr. Ivan Bossi, zdravnik, Ouirino "abro, zemljiški posestnik, sodr. Ivan Lirussi, uradnik, Eranc Lovisoni, c. kr. nadkomisar, inž. Achilles, Pellegrini, obrtni nadzornik, inž. Josip Rittenauer in Josip Stibovič. Po strankinem pripadništvu so prisedniki: 4 laški lib., en hrvaški narodnjak, en socialni demokrat, dva sta pa zastopnika mornarice. Prisedniki bodo imeli ponavadi vsak teden eno sejo, na katero ima pravico poslati svojega zastopnika deželni odbor, isto pravico ima pa tudi puljsko okrajno glavarstvo. — Občinski gerent vodi neposredne posle prenešenega delokroga. V zadevah lastnega delokroga pa je gerent zavezan po-prašati za mnenje prisednike. Prisedniki stavijo lahko predloge, ki jih pa gerent upošteva ali pa ne. V poslednjem slučaju mora te predloge predložiti višji politični oblasti. — Kakor se vidi, je tu v Pulju občnski gerent v pravem pomenu besede absoluten gospodar.
— Žrtev alkohola. Ker je udana pijači, si je prizadejala 49 letna žena nekega uradnika vojne mornarice v Pulju, Terezija Ivanetti, z britvijo več ran na vratu ter so jo morali težko ranjeno prepeljati v bolnišnico.
— Nesreča od istrski obali. V nedeljo zjutraj se je pripetila v puljski luki nesreča. Paro-brod „Istria“ je zadel v parobrod „Sebenico“ s tako močjo, da so zadnjega komaj spravili še do obrežja Parnik ,Istria‘, ki je last družbe „Istro-Trieste“, je ravno odplul iz luke proti Trstu. Ob istem času je priplul iz Trsta »Sebenico“. Parobrod .Sebenico" je zadobil pri tem težke poškodbe. Tudi blaga se je pri razkladanju mnogo pokvarilo. Skupno škodo cenijo na 40 do 50 tisoč kron. „Istria“ je plula po nesreči neovirano v Trst in jo bodo tam popravili. .Sebenico* je vlekel danes neki brod v Trst, kjer jo bo treba dejati v dok in jo temeljito popraviti.
Trst.
•—Politični odbor jugoslov. soc.'dem. stranke ima v petek 22. t. m. ob 8. zvečer v Delavskem domu ulica Madonnina 15, II. nad. važno sejo.
— Za krajno organizacijo v Rojanu. V nedeljo 24. t. m. ob 5. popoldne bo torej v gostilni »International« v ulici Boccaccio 25. zborovanje, ki bo imelo nalogo rešiti vprašanje o ustanovitvi krajne organizacije za Novo mesto in Rojan. Govoriti o potrebi take organizacije, bi bilo pač odveč. Sodrugi iz Rojana in Novega mesta si morajo ustvariti v svoji sredi organizacijo, ki bo imela nalogo voditi v svojem delokrogu potrebno politično agitacijo in ustvariti vezi, ki bodo spajale sodruge iz tega kraja z osrednjim tržaškim vodstvom. Zato je priporočljivo, da se udeleže sodrugi tega zborovanja v velikem številu in da pripeljejo seboj tudi druge politično še ne organizirane delavce.
— Terorizem... Čegar? Kdaj bo konec delavskih žrtev? Kdaj? Še ne ustanovljena skupina delavcev iz tržaške čistilnice riža ima že svoje žrtve. Pretečeno soboto je ravnatelj čistilnice odpovedal delo »zaradi pomanjkanja dela« petim delavcem. In glej čudo. Vsi so bili člani pripravljalnega odbora za ustanovitev organizacije. Vzrok odpovedi ni torej nobena skrivnost. Odpuščeni so: Sinigaj Ivan, Sinigaj Rudolf, Lužnik Izidor, Bukovšek Anton, Kervin Josip. Tem novim sobojevnikom je torej odpovedan zaslužek samo zato, ker so imeli pogum spoznati resnico. Kaj je pa dosegla N. D. O. v tej tovarni. Polovico delavcev je imela organiziranih in ni jim dosegla niti mrvice prostosti. Takrat seveda odborniki niso bili odpuščeni, ker se je vodstvo čistilnice riža te organizacije ni nič balo. Ampak, kdo je namignil vodstvu, da tvori teh pet sodrugov naš pripravljalni odbor, ko vendar niso bila imena nikjer objavljena. Kdo je ovadil. Morda bo znalo »Jutro« kaj po-vedati.
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče. Snoči se je uprizorila Straussova vesela in muzikalno dragocena opereta »Netopir«, in jevgledališče s tem priredilo časten večer gospej Češarkovi, ki opravlja petindvajset let službo blagajničarke pri tem zavodu. Po prvem dejanju je bila jubilarka poklicana na oder, kjer ji je bilo izročenih mnogo lepili darov. Občinstvo jo je simpatično pozdravljalo. — V opereti je nastopila ga. Polakova iz Zagreba kot Rozalinda; dovolj je, če konstatiramo, da je imela tak uspeh kakor navadno. Njeno gostovanje je v Ljubljani vedno prava vaba. Vesela (Eisensteina) je pel in igral gospod Povhe, Franka gospod Buk-šek, Alfreda pa gospod lličič, vsi z dobrim u-spehom. Dražesno impertinentna Adela je bila gdčna. Thalerjeva, dober princ Orlovski pa gdčna. Vera Danilova. Paznika Zabo je igral z drastičnim humorjem gd. Molek, advokata Slepiča bolj šablonsko gd. Plut. Tupatam bi kazalo še kaj izgladiti do reprize. Sicer pa je ope-reta zelo ugajala._______________________________
Vestnik organizacij.
Občni zbor klesarjev bo v soboto 23. t. m. točno ob 5. popoldne v gostilni pri Petriču.
Mesečni shod lesnih delavcev bo v nedeljo 24. t. m. točno ob 9. dopoldne v gostilni „pri Levu".
Državni zbor.
Dunaj, 20. marca.
Zbornica je nadaljevala prvo čitanje bram-bne reforme, insicer se je najprej domobranski minister postavil proti Klofaču, ki je včeraj napadel dva častnika, očitajoč jima, da sta žalila češki narod. Minister Georgi trdi po svojih informacijah, da to očitanje ni opravičeno in je zelo ogorčen protestiral proti Klofačevim napadom. Ali treba bo vendar počakati natančnej
ših informacij, tembolj ker Klofač trdi še nadalje, da so njegove vesti zanesljive. Militarističnim krogom je pač zelo neprijetno, če se pokaže, da nacionalistične strasti tudi članom armade niso popolnoma tuje; ali gospod Georgi je v tem oziru morda malo preveč naiven. Sicer ni prinesla ta debata nič posebnega. Po tem se je nadaljevala debata o Kornerjevem nujnem predlogu. Nekateri načrti so se odkazali odsekom, potem so sledila vprašanja predsedniku. Jutri se nadaljuje prvo čitanje brambne reforme, vrhutega pride poročilo legitimacijskega odseka in poročilo imunitetnega odseka na dnevni red.
Sejo otvarja predsednik Sylvester ob 11. dopoldne. Einančni minister predlaga vladno predlogo o podaljšanju bruseljske sladkorne konvencije.
Nadaljuje se prvo čitanje
brambne predloge.
Domobranski minister Georgi pravi, da je poslanec Klofač včeraj v to stvarno in dostojno debato tako posegel, da mora protestirati. Minister se je brzojavno informiral in je dobil iz Jožefova od poveljništva 98. pešpolka naznanilo, da ni poveljništvu nič znano, da bi bil poročnik Bauer žalil češko narodnost. Čim dobi minister natančnejše vesti, jih naznani zbornici.
O nadporočniku Semeneču v Komornu je minister zvedel od trdnjavskega poveljništva, da so bile pesmi, ki jih je pel na zaključnem koncertu dne 10. februarja, povsem nedolžne in da ne more biti govora o žaljenju češke narodnosti. Kot zastopnik armade protestira proti žalitvam poslanca Klofača, ki je dva nenavzoča častnika psoval in celo žugal s klofutami.
Poslanec Markhl govori v imenu nemško-nacionalne zveze. Njegov govor ne obsega skoraj nič druzega kakor kritiko ogrske politike. Proti koncu skuša prav nerodno polemizirati s sodrugom Leuthnerjem. Za brambno reformo je navdušen.
Češki socialist Šmeral pravi, da bi bila nesreča za državo, če postane ta predloga zakon.
Poslanec Seidl (nemški nacionalec) pravi, če človek sliši socialistične zahteve, mu obtiči razum. (Klic: To se opaža!) Nazadnje pa pravi, da ne bi imelj Nemci ne vinarja za armado, če bi imela v njej zavladati mnogojezičnost.
Nato se nadaljuje debata o KSrnerjevem nujnem predlogu.
Poslanec Seliger (soc. dem.) izjavlja, da bodo nemški socialisti glasovali proti nujnosti.
Poslanec Seitz (soc. dem.) predlaga, naj se seje vseh odsekov razglase za javne. Sprejeto.
Poslanec Prunar vpraša predsednika, če hoče opozoriti domobranskega ministra, da je provokacija reči »čechisch« namesto »bo-misch«! (To so modrijani, kakor tisti naši, ki bi radi, da se pravi »kranjsko« namesto »slovensko«!)
Poslanec Klofač pravi, da vztraja napram dombranskeinu ministru na svojih včerajšnjih trditvah.
Poslanec Denk zahteva, 3a se postavi načrt o ustanovitvi centralne zadružne blagajne na dnevni red. Predsednik pravi, da bo ugodil želji.
Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne.
Parlamentarno delo.
Dunaj. 20. marca. Danes je imel zbor sta-rejšin v državnem zboru konferenco, katere sta se udeležila tudi grof Stiirgkh in finančni minister Zaleski. Kriza zaradi vodnih cest se je rešila tako, da je nemška nacionalna zveza umaknila svoje ugovore proti prvemu čitanju pred Veliko nočjo, s čimer so Poljaki zopet' potolaženi. Prihodnji teden ima biti prvo čitanje veteranskega zakona; debata o brambni predlogi se ima zaključiti v petek. Pred prazniki se imajo opraviti še sledeči predmeti: Poročila legitimacijskega odseka o verifikaciji nekaterih mandatov; zavarovanje zoper nezgode v stavbni obrti; zakon o izplačevanju mezde v rudništvu; predloga o licencah za to-bakarne; načrt o kršenju delovne pogodbe; načrt o davčnih popustih za gospodarske zadruge in nekateri načrti lokalnega pomena. Predlogi o bruseljski sladkorni pogodbi, o razredni loteriji, o dovoljenju za rabo razmnoževalnih aparatov se izroče z nekaterimi manjšimi predlogami brez prvega čitanja odsekom,
Kornerjev nujni predlog.
Dunaj, 21. marca. Glasovanje o Kornerjevem nujnem predlogu zaradi sodnijskih imenovanj na Češkem bo v torek. Do tistega časa ga upajo spraviti v tako obliko, da bodo tudi Nemci glasovali zanj.
Parlamentarne počitnice.
Dunaj, 21. marca. Državni zbor ima zadnjo sejo pred Velikonočnimi prazniki dne 29. t. m. Počitnice bodo trajale do 16. aprila.
Konec rudarske stavke na Vestfalskem.
Kdor je opazoval brutalni nastop vlade, ki je z vojaštvom razganjala zborovanja stavku-jočili rudarjev, z žandermerijo in policijo zapirala stavkovne straže, kdor je uvaževal podlo izdajstvo krščanskih stavkokazov, ni bil niti za trenotek v dvomeh, da tako težavnega boja za pošteno mezdo in za krščanske delovne pogoje delavstvo ni še bojevalo, kakor minule dni ob Ruhri.
Stavka bi se brez dvoma lahko nadaljevala še lep čas, zakaj stavkujoči rudarji so lahko zidali na neomejeno zvestobo in solidarnost vsega ostalega delavstva, tudi denarne, politične in moralne podpore bi jim ne manjkalo in z nadaljevanjem boja bi bili lahko prizadjali rudniškim baronom, vladi in krščanskim izdajalcem še marsikatero bridko uro in neprijetno zadrego.
Da so vzlic temu prenehali s stavko v tre-notku, ko je zmaga delavstva postala neverjetna, priča o veliki modrosti, preudarnosti in zrelosti ruhrskih rudarjev. Trdno sklenjene so njih vrste, brezuspešen boj ni polomil njih discipline: Skupno so ustavili de lo, s trdnim namenom, da zagrabijo zopet za orožje, ko se po-
kažejo ugodnejše in delavskemu boju prijaznejše razmere.
Brez uspeha ta boj ni bil: dasi je stavka končana, bo rudniški kapital le prisiljen, da po zaključenem boju regulira mezde. In za trium-firanje nad delavstvom rudniški mogotci res nimajo vzroka. Zakaj to je gotovo: iz lastne sile \ niso ugnali delavstva v kozji rog in le nezaslišanemu terorizmu vlade in ostudnemu izdajstvu krščanske organizacije se imajo zahvaliti, da niso bili v pravkar končanem boju grdo tepeni.
ZADNJE VESTI -
NESREČA NA JADRANSKEM MORJU.
Eden mrtev. 22 ranjenih.
Brioni, 21. marca. Včeraj ob 10. dopoldne je pri Brioniju zadel parnik družbe »Dalmatia«, »Bosna«, z mornariškim tenderjem »Faturo«. Kurjač na tenderju je bil mrtev, 22 oseb poškodovanih. »Bosna je pripeljala tender v Pulj, kjer so izbrizgali vodo iz njega in ga potem oddali v ladjedelnico.
SLUŽBENA PRAGMATIKA.
Dunaj, 21. marca. Odsek za državne uslužbence je dovršil generalno debato o službeni pragmatiki in je vztrajal na svojih prvotnih sklepih, ne glede na zahteve vlade.
KLERIKALCI !N ZAGREBŠKO VSEUČILIŠČE.
Dunaj, 21. marca. Vesti, da so slovenski klerikalci dosegli pri naučnem ministru Hussareku koncesije glede na reciprociteto z zagrebškim vseučiliščem, se ne potrjujejo.
WOLF IN NEMŠKA NARODNA ZVEZA.
Dunaj, 21. marca. Ker je nemška narodna zveza privolila, da pride zakon o vodnih cestah pred prazniki na dnevni red, je Wolf izstopil. Čez kratek čas pa je že preklical svoj izstop.
POLOŽAJ NA HRVAŠKEM.
Nov ban?
Zagreb. 21. marca. Te dni je bil tu zaupnik finančnega ministra Lukača in je obiskal bivšega naučnega šefa dr. Kršnjavega. ki je delj časa igral vodilno vlogo v stranki prava. Obisk je imel namen, da se zaupnik Lukača informira o političnem mišljenju dr. Kršnjavega. Lukača je baje zadovoljilo poročilo njegovega zaupnika in hoče poveriti dr. Kršnjavemu ban-stvo, ako bo ministerski predsednik. Razširjena je tudi vest, da bo baron Rauch novi ban.
KHUENOVE VOLITVE.
Velika sleparstva.
Budimpešta, 21. marca. Pri včerajšnji nadomestni volitvi v Szeku, kjer voli vsega vkup samo 181 volilcev, so uganjali vladni pristaši velika sleparstva. Samostojnega kandidata Langa so dan pred volitvijo prijeli in ga imeli čez noč ujetega. Lang je napravil ovadbo na državno pravdništvo; državni pravdnik je dal prijeti predsednika volilne komisije in župana, ki sta se posebno odlikovala v volilnih sleparstvih. Seveda je bil ob takih manevrih izvoljen vladni kandidat Ernst Hat-Salussi.
OGRSKA KRIZA.
Khuen pri cesarju.
Budimpešta, 21. marca. Jutri ali pa v soboto pride grof Khuen-Hedervary zopet na avdienco. Mnogo Članov magnatske zbornice se na vso moč trudi, da bi bil Khuenov kabinet zopet imenovan. Nekateri magnati so se zaradi tega trajno naselili na Dunaju.
SPLOŠNA STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV.
Rudarji in vladni načrt.
London, 21. marca. Zaupniki rudarjev so včeraj dopoldne pregledali vladni načrt o minimalni plači za rudarje. Splošno so povdarjali, da ni nobene n e pre m a g 1 j i v e o vire za konec stavke, ako se nairt uzakoni.
Stavkokaški Judeži.
London, 21. marca. Po več krajih je prišlo predvčerajšnjem do demonstracij proti neorganiziranim delavcem, ki so uganjali judeževstvo proti svojim tovarišem s tem, da so šli na delo. V Sankt Heleni je policija Judeže ščitila in je prišlo do spopadov, pri katerih je bilo ranjenih na obeh straneh več oseb.
Prijet voditelj.
London, 21. marca. V Salfordu so prijeli delavskega voditelja Thoma Manna, ki je dal v svojem listu poživljati vojake, naj ne stre ljajo na stavkujoče, ako bi dobili tako povelje Mann je bil ob aretaciji povsem hladnokrven in se je smehljal. Vsled aretacije Manna bo veliko protestno zborovanje.
STAVKA NEMŠKIH RUDARJEV.
Konec stavke?
Bochum, 20. marca. Včeraj je bila tu o-k rajna konferenca rudarskih zaupnikov, ki je sprejela resolucijo za konec stavke. Za reso lucijo je glasovalo 349 delegatov, proti resolu ciji 215, 13 pa se jih je vzdržalo glasovanja.
Nova stavka.
Biickenburg. 20. marca. Včeraj popoldne so bili po raznih krajih kneževine Schaumburg-Lippe močno obiskani rudarski shodi državnega rudnika v Oberkirchnu. ki so z ogromno večino sklenili stavko. V teh krajih je okolo 2500 rudarjev.
STAVKA RUDARJEV NA SEVERNEM ČEŠKEM.
Stavka se širi.
Mostec. 21. marca. Stavka narašča. Od predvčerajšnjega poldneva počiva delo v osmih
rovih. Oblasti so poslale stavkokazom žandar-ine na pomoč. Vsega skupaj stavka v moste-škem okrožju okolo 8500 rudarjev. Predvčerajšnjem so bila pogajanja s podjetniki.
Gibanje v ostrovskem okrožju.
Moravska Ost»ova. 21. marca. Včeraj se je sestavil poravnalni urad, ki ima danes seio.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Mirovno vprašanje. ___
London. 20. marca. V nasprotju s časniški-mi vestmi zatrjujejo v poučenih krogih, da je )ii odgovor italijanske vlade na predloge nevtralnih držav miroljuben in da se bodo pogajanja z Italijo najbrže nadaljevala, da se dobi oblika za predlog, ki bi ga nevtralne države naznanile turški vladi.
Carigrad, 20. marca. Zunanji minister A-sim bej se je baje napram nekaterim diplomatom izrazil, da ne more Turčija nikdar sprejeti italijanskih pogojev, ker so nečastni zanjo.
Bombe iz zrakoplovov.
Tripolis, 20. marca. V Tripolisu in Homsu
e položaj neizpremenjen. Italijanski zrakoplovi so križarili nad turškim taboriščem pri Suani Ben Adenu in vrgli nanj okolo 30 bomb, ki so se uspešno razletele. Arabci so se takoj razpršili. ko so opazili zrakoplove. Iz Benghazija poročajo, da je vrgel zrakoplovec Roberti bombe v taborišče. Ko je bil v višini 700 metrov. so ustrelili proti njemu šrapnele, a mu niso napravili nikake škode.
Praske pri Derni.
Derna. 20. marca. Predvčerajšnjem je italijanska pehota vrgla nazaj arabske oddelke, ki so imeli baje velike izgube.
OBUPANI ATENTATOR. Samomorilni poskusi D’ Albe.
Rim, 21. marca. Atentator na italijansko kraljevsko dvojico D’ Alba je ponovil svoje samomorilne poskuse. Zaletaval se je z glavo ob steno. Premestili so ga v celico z blazinami.
OBSOJENA SUFRAŽETKA.
London, 21. marca. Sufragetka Pitfield, ki
je hotela ob znanih izgredih zažgati glavno poštno poslopje, je bila obsojena na šestmesečno ječo.
PROCES PROTI GROFU VVOLFF-METTER-NICHU.
Berolln, 21. marca. Včeraj popoldne so razglasili sodbo v igralnem procesu proti grofu Wolff-Metternichu in Rumunu Bujesu. Bujes je bil obsojen zaradi ponovnega sleparstva na dve in pol leti ječe. Grof Wolff-Metternich je bil obsojen zaradi goljufije pri igri v slučaju natakarja Zeirenberga na teden dni ječe. Prvi državni pravdnik namerava prijaviti vzklic proti sodbi glede na grofa Metternicha.
BOMBE NA PORTUGALSKEM.
Pariz, 21. marca. V Oportu so protirepubli-kanski zarotniki položili v štirih hišah bombe, ki so eksplodirale in ubile pet ter ranile deset oseb. Dva osumljenca sta zaprta.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in s&l&gt saložba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Železnato vino s kino
lekarnarja Piecoli-ja v Ljubljani
Dunajska cesta
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne in bolehave o roke, ena pol-literska steklenica 2 K, tri steklenic«
____________ K 6'60. Poštnina in zavojnina prosta.
Železnato vino lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa, ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači za-  raditega vsem drugim železnatim izdelkom. ——
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno.
iva krojaška pomočnika
se sprejmeta takoj v trajno delo pri gosp. JOSIP REPOVŽU, krojaškemu mojstru v Zagorju ob Savi. - -
Kavarna „Central“.
Danes in vsak dan
= koncert =
dunajskega dam. elitnega orkestra.
Z velespoštovanjem
Štefan Miholič, kavarnar.
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja44 Ljubljana, Sv. Petra cesta št 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene,
Lepi gostilniški prostori in povsem na ::	novo urejeni velik senčnat vrt. ::
J. BONCAR
valjčni mlin v Domžalah.
Zaloga ▼ Ljubljani: Poljanska cesta 19.
Zastopstvo in zaloga . • v Gorici. * *
 ^
6 rudarjev
za dela pri rovili išče premogovnik „ Adria“ pri Divači (Kranjsko).
M. Zor, Ljubjana, Sv. Petra c. 38.
oblastveno kocesijoniran pofeončevalec pod* gan, miši in mrčes.
Priznalno pismo:
Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa* stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti.
Gl ince, 20. dec. 1911.
Josip Tribuč.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta.
Senk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Šešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta.
F lS n er, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Grlince.
Jezeršek, Zaloška cesta.
a zveza
za Kranjsko
vabi na
IU. redni letni
in ^bjednem
ustanovni občni zbor,
ki se vrši
Za zvezino načelstvo:
Jos. Petrič,
t. č. tajnik.
I)r. Jos. A. Tomšič
t. č. predsednik.
M
t
Del. glavnica: K 8.000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica Htev. 2, (lastna hiša).
Rez. fond nad K 800.000.
Podi\ižnIco Spljet-CL, CoIottcul, Trstu, Saraje-sna, O-oricI in Colj~CL-
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 47A.
v nedeljo, dne 24. sušea 1912, ob pol 10. uri dopoldne 2» salonu gostilne „International“ v Ljubljani, Resljeva c. 2 v
Dnevni red:
1. Volitev komisije za pregledovanje mandatov.
2. Poročila: a) načelnika, b) blagajnika, e) tajnika, d) nadzorstvi
3. Volitev zveznega načelstva in kontrolne komisije.
4. Sklepanje o pripravljenih predlogih.
5. Raznoterosti.
Glas in sedež na občnem zboru imajo v §§ 21 do 25 dolO' čene osebe.
Imena in naslove izvoljenih delegatov je vposlati zvezne#1. načelstvu najkasneje do 16. marca, do istega roka je tudi vposu1^ načelstvu vse samostojne predloge, ker bi sicer ne prišli na zve2 nemu zboru v razpravo.
Ljubljana, 22. februarja 1912.