RETROGRADNA KONSTRUKCIJA PODOBE GIBANJA PREBIVALSTVA NA SLOVENSKEM PRED 18. STOLETJEM Gorazd Makarovie IZVLEEEK Na podlagi razvojnih demografskih vzorcev z ozemelj s podobnimi dru.benozgodovinskimi razmerami je zgrajena podoba gibanja prebivalstva od vkljueno 7. do 18. stoletja na ozemlju sedanje dr.ave Slovenije; ocenjeno je skupno .tevilo prebivalstva in .tevilo odraslih .ensk, soustvarjalk dobrin, zgodovinskih stanj in dogajanj. Kljuene besede: Slovenija, demografija, .tevilo prebivalcev, 7..18. stol. ABSTRACT Based on development demographic samples from territories with similar social and historical circumstances, an image is is constructed of the population trends in the territory of present-day Slovenia from the 7th to the 18th century; the article provides estimates on the total population and the number of adult women who participated in creating goods, historical conditions and events. Key words: Slovenia, demography, number of inhabitants, 7th.18th century Uvodna pripomba V slovenskih dru.boslovno in humanistieno naravnanih raziskavah so pogosto prisotna latentna védenja ali vpra.anja o .tevilu prebivalstva na Slovenskem. Ustrezne odgovore nudi predvsem statistiena demografija, ki pa je omejena na eas po popisih prebivalstva; za prej.nja obdobja je na voljo nekaj podatkov za manj.a obmoeja in razlienih ocen. To stanje onemogoea jasne podobe in vzbuja nelagodje tudi ob branju prvovrstnih .tudij, katerih predmet so ljudje ali je povezan z ljudmi (prim. Bloch 1996: 55.58). Tako npr. dobijo v luei védenja o stotinah, tisoeih ali milijonih ljudi, ki .ivijo v blagostanju ali rev.eini, ki govore isti jezik, tvorijo narod, dr.avo, pokrajinsko, mestno, lokalno, sorodstveno ali katerokoli drugo identitetno oziroma etnieno skupnost, ki so pismeni, delazmo.ni, .enske ali mo.ki, kmetje, matere, starci, otroci, vojaki itd., ta dejstva zelo razliene pomene. Kulturnih in socialnih dejavnikov med prebivalstvom in okoljem brez osnovnih demografskih védenj ni Gorazd Makarovie Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem Gibanje prebivalstva na ozemlju današnje države Slovenije od leta 600 do leta 17544. Obdobje omejujeta simbolieen datum nastanka slovanske . in posledieno slovenske . jezikovne identitete prebivalstva in letnica prvega splo.nega .tetja prebivalstva, ki je zajelo veeino slovenskega ozemlja. Podoba, ki jo ponazarja grafikon, temelji na predpostavki, da je bil demografski razvoj na Slovenskem in v nekaterih drugih evropskih predelih odvisen od spleta istih, enakih in podobnih zgodovinskih dejavnikov. Za .tiri v besedilu grafikona omenjene izbrane vzorce so na podlagi podatkov v Zgodovinskem atlasu svetovnega prebivalstva avtorjev C. McEvedyja in R. Jonesa retrogradno od srede 18. stoletja izraeunani nizi relativnih sprememb gibanj prebivalstev za zakljuena leta vsakega stoletja. Nato so iz prve zanesljivej.e kolieinske demografske ocene za slovensko ozemlje: 830.000 prebivalcev leta 1754, retrogradno izraeunani nizi enakih relativnih sprememb. Prenos teh izraeunov na grafikon ka.e .tiri variante razvoja prebivalstva na Slovenskem, kakr.ne bi bile, ee bi se gibalo v enakih vzorcih in ritmih, kot so se gibala prebivalstva na izbranih vzorenih ozemljih. Ovr.ni testi v razpravi ka.ejo, da se je prebivalstvo na Slovenskem gibalo v prostoru, ki ga omejujejo ekstremi krivulj teh variant. Population trends in the territory of present-day Slovenia from 600 to 17544. The period starts with the symbolic date of the origin of the Slavic . and consequently Slovene . linguistic identity of the population, and ends with the first general population census which included most of the Slovene territory. The image illustrated by the graphic presentation is based on the assumption that the demographic development in Slovenia and in some other areas of Europe depended on a combination of similar and equal historical factors. For four of the selected samples, mentioned in the graphical presentation, series of relative changes to the population trends were calculated backwards from the mid 18th century for the final years of every century; the calculations were based on data from the Atlas of World Population History by C. McEvedy and R. Jones. From the first reliable quantitative demographic estimates for the Slovene territory . 830.000 inhabitants in 1754 . , series of equal relative changes were then calculated backwards. The transfer of these calculations to the graph shows four variations for the development of the population in Slovenia as they have occurred, if the trends had the same patterns and rhythms as with the population in the four sample territories. The refuting tests in the treatise show that the population in Slovenia moved within the space delimited by the extreme curves of these variations. The numbers to the left of the graph refer to inhabitants, those at the bottom to years. The text in the graph means: curves formed by the samples of population trends in the following territories: .... Europe; . . . . North-eastern Europe; . · . ·present-day Germany; ···present-day Austria. Gorazd Makarovie moe zadovoljivo razlo.iti; dru.beno zgodovinsko usmerjena raziskovanja prebivalstev, ki se ukvarjajo s poroenimi praksami, dru.inami in vplivi dru.benih razmer na rodnosti, smrtnosti, migracije in obratno, seveda tudi pojasnjujejo dejstva formalne demografije, ki se ukvarja z matematienimi sestavami in funkcijami prebivalstva. .iroko zavedanje o raznovrstnih pomembnostih in povednostih historiene demografije in demografske zgodovine je sicer veeinoma nastalo .ele v easu po sredi 20. stoletja (gl. npr. Burke 1993: 64, 65). Za srednji vek, eeprav to seveda velja tudi za druga obdobja, je bilo kar naravnost zapisano: Clearly nothing could be more crucial to an understanding of Europe.s medieval past than a knowledge of how many people inhabited it and their life expectation (Waley 1985: 238). 354 Slovenski raziskovalci in raziskovalke se zavedajo povednosti demografskih dejstev. Klasieno delo slovenske historiene demografije je iz.lo .e leta 1936 in njegov avtor Fran Zwitter je v uvodu poudaril pomen kavzalne zveze razvoja prebivalstva s socialno gospodarskim razvojem in pozneje .e zapisal: Razvoj prebivalstva je zelo va.en barometer celotnega dru.benega razvoja in vzbuja zato vedno vee zanimanja pri zgodovinarjih . (Zwitter 1936; Zwitter 1973: 18); torej ne samo, da je demografska podoba kazalec dru.benih znaeilnosti, ampak da .tevilo in struktura prebivalstva pomembno vplivata na dru.bo (barometer seveda meri pritisk). Kritieni pregled zgodovinopisnega demografskega znanja in raziskav na Slovenskem (Blaznik 1970) je strokovno vzoren. Vendar bi .tudije demografskih potez lahko .e marsikaj analitieno in medsebojno vzroeno-posledieno razlo.ile v zgodovinopisni, etnolo.ki in sociolo.ki podobi prebivalstva na slovenskem ozemlju in seveda tudi o.je Slovenk in Slovencev. Cilj prieujoeega prispevka je skromen. Zastavljen je kot grobo orientacijsko .tevilsko zasnovana razvojna skica gibanja prebivalstva na Slovenskem, ki naj bo v verjetnostnem okviru, kakr.nega omogoea sedanje znanje. Problem, ki ga zastavlja hotenje po védenju o gibanju prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem, je jasen: kako lahko kljub pomanjkanju neposrednih in posrednih .tevilsko povednih virov, ki bi lahko prieali o demografski celoti, dobimo o tem gibanju sprejemljivo podobo? Zamisel retrogradne konstrukcije podobe gibanjaprebivalstva Za znano pravilno gibanje lahko iz katerekoli toeke v prostorsko-easovnem sistemu zanesljivo konstruiramo ponazoritveni graf in njegov zaeetek (npr. iz vi.ine rastline, ki enakomerno zraste vsako leto en meter, natanko vemo, kdaj je zaeela rasti; iz .tevila bakterij, ki se vsako minuto delijo, po vzvratnem pogledu na stopnje aritmetiene progresije natanko vemo, kdaj je bila prva in kdaj so bile vse ostale delitve itd). Pri nepravilnemu gibanju brez dodatnih informacij ne moremo konstruirati predhodnega dogajanja. Tako je seveda tudi pri gibanju prebivalstva. Vendar je tudi pri gibanjih prebivalstva nekaj ohlapnih pravilnosti in medsebojnih odvisnosti ritmov, smeri in jakosti gibanj do znanih ali ugotovljivih dru.benih, zgodovinskih in naravnih danostih. Rast prebivalstva je lahko moeno vplivala na Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem nastanek gospodarskih in dru.benih vzorcev (prim. Cohen 1997); na podlagi njihovih zgodovinskih podob je mogoee sklepati na gibanja prebivalstev, ki so bila njihov delni vzrok. Ena od temeljnih znaeilnosti elove.kih vrst je prostorsko .irjenje in .tevileno nara.eanje vsaj od pitekantropov naprej, ko je bilo hominidov manj kot dva milijona, do danes, ko .ive ljudje po vsem svetu. Ee je .telo svetovno prebivalstvo pred stotimi stoletji okoli 5 milijonov, pred .tiridesetimi stoletji okoli 20 milijonov in nato dobrega poldrugega tisoeletja pred Kristusom .e 60 milijonov in je nato v enem samem tisoeletju hitro narastlo na 100 milijonov in nato pospe.eno do zaeetka na.ega .tetja na 250 milijonov, .teje danes ogromnih 6 milijard, kar pomeni neznansko 24-kratno poveeanje v samo dveh tisoeletjih. V celotnem razvoju je bila 355 najpomembnej.a sprememba, ki je omogoeila hitro nara.eanje prebivalstva, neolitska revolucija, ko so ljudje spremenili naein .ivljenja: uveljavila se je stalna naselitev, najva.nej.i so postali poljedelstvo in druge proizvodnje hrane; lov in nabiralni.tvo sta postala drugotna; druga najpomembnej.a okoli.eina, ki je omogoeila skokovit rast prebivalstva, je bila industrijska revolucija in njene usodne posledice (gl. npr. ponazorilo v Bullock 1962: 254, 326; McEvedy 1980: 13.15; 342.350). Tudi drugi izraeuni za obdobje od konca antike do konca zgodnjega novega veka za Evropo brez ozemlja Sovjetske zveze ka.ejo na razvoj kot del tega generalnega trenda: od leta 400, ko je .telo evropsko prebivalstvo 35 milijonov, do leta 1650 se je .tevilo ljudi poveealo za 285 odstotkov (Biraben 1980: 41, 45). Neprekinjena in vedno bolj pospe.ena .tevilena rast prebivalstva v celoti je kljub pokrajinskim in obeasnim zastojem in stagnacijam znaeilna za elove.ke dru.be nasploh: je medsebojno vzroeno povezana z generalnimi dru.benimi, gospodarskimi in politienimi sestavi; je vplivana in vpliva na zgodovinski razvoj elove.tva nasploh (gl. npr. Cohen 1997: 265.296). Za svetovni novove.ki razvoj pred industrijsko revolucijo je v celoti znaeilen demografski nara.eajoei pritisk prebivalstva, ki premaga gospodarske zastoje, katastrofe, velikansko smrtnost in je tudi temeljni vzrok za najpomembnej.a zgodovinska dogajanja (Braudel 1988: 33.44). V rasti prebivalstva je moe opaziti nekaj pravilnosti. S prehranjevalnimi mo.nostmi doloeena biolo.ka meja populacijske rasti, ki velja za .ivalski svet, je v elove.kem svetu kulture, ki te mo.nosti po potrebi zavestno raz.irja, seveda le relativna. Zveze med gospodarskim razvojem in demografskim razvojem so veekrat jasno ugotovljive, vendar ne delujejo vedno na enake naeine (gl. npr. Geremek 1996: 113.115). Zdi se, da je rast prebivalstva veekrat povezana z vrsto pre.ivitvene dejavnosti, dru.inskim statusom in blagostanjem; tako je bilo na vee primerih ugotovljeno za .tevilnost dru.in ob koncu srednjega veka in v zgodnjem novem veku (gl. npr. Laslett 1972: 154, 275, 276; Waley 1985: 245, 247). Vendar premo sorazmerje med blagostanjem in rastjo prebivalstva nikakor ni pravilo. Tako se je npr. v Evropi v 13. in v zgodnjem 14. stoletju nadaljevala rast prebivalstva kljub pomanjkanjem hrane in kronienim podhranjenostim, ker slabe letine in dohodki niso neposredno vplivali na smrtnost, ker je dovolj otrok kljub tak.nim razmeram pre.ivelo in se je rodilo .e vedno precej otrok, ker so star.i iz grenkih Gorazd Makarovie izku.enj vedeli za strahotno visoko otro.ko smrtnost (Waley 1985: 239, 240). Najbr. so bili in so ob objektivnih danostih, mo.nostih in omejitvah najva.nej.i in odloeilni dejavniki demografske rasti razumevanje okolja oziroma sveta, odnosi do dru.in in otrok in predvsem vrednote ljudi. Vsekakor pa pravilnosti, ki jih opa.amo v zgodovinski demografiji, niso tak.ne narave, da bi bilo mogoee na njihovi podlagi enoznaeno in z gotovostjo sklepati o .tevilenem razvoju prebivalstva. Prav tako jih poznamo le nekaj; ob tem pa je demografski razvoj vendarle odvisen od kompleksnega vplivanja .tevilnih dejavnikov, od katerih vemo samo za nekatere in tudi za to podroeje velja, da enaki vzroki in .e posebej navidez enaki kompleksni vzroki nimajo vedno enakih posledic. 356 Iz povedanega je razvidno, da ob pomanjkanju .tevilsko prieevalnih virov iz znanih okvirnih dejstev ni mogoee utemeljeno dobiti podobe demografskega razvoja prebivalstva. Ob tak.nem stanju virov je lahko druga pot naslon na tipieen vzorec. Ponazorilo tega naeina je lahko domnevanje o poteku .ivljenja doloeenega posameznika, ki nam je znano samo po nekaj sporadienih dejstvih. Ee poznamo tipiene vzorce povpreenih potekov .ivljenj ljudi iz njegovega okolja in easa, lahko domnevamo, da se je tudi .ivljenje na.ega posameznika gibalo v verjetnostnem polju, ki ga ti vzorci zajemajo, seveda le, ee se omenjena sporadiena dejstva na ustreznih mestih vkljueujejo v te vzorce in ee tudi drugaee ne ka.ejo na posameznikovo izjemnost. Naein konstruiranja krivulj domnevnih gibanj prebivalstva na slovenskem ozemlju Zamisel konstruiranja prieujoee podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem temelji na predpostavki, da je bil demografski razvoj ponekod v Evropi in pri nas veeinoma odvisen od istih, enakih in podobnih naravnih in kulturnih dejavnikov ne glede na to, ali jih .e zadostno poznamo ali ne. Mnenje, da je bil razvoj prebivalstva na Slovenskem pribli.no tak kot na podobnih obmoejih drugje v Evropi, ni novo (gl. Fischer 1995; 250; Blaznik 1970: 82; Vogelnik 1965: 74, 75 / 286, 287), vendar po védenju pisca teh vrstic doslej .e ni bilo odgovorjeno na vpra.anje, kak.no doloenej.o predstavo o gibanju prebivalstva na Slovenskem pred prebivalstvenim .tetjem sredi 18. stoletja je mogoee dobiti na podlagi tega mnenja in po kak.ni poti oziroma na kak.en naein jo je mogoee ustvariti. Pomanjkanje ustreznih virov in posebej .e .tevilskih prieevanj o prebivalstvu na ozemlju dana.nje slovenske dr.ave pred sredo 18. stoletja seveda onemogoea rabo obieajnih raziskovalnih in statistienih postopkov. Zato je bilo treba ob védenjski .elji o podobi gibanja prebivalstva najti naeine projekcij, ki se gibljejo v (ustrezno .irokem in ohlapnem) polju stvarnosti in presegajo zgolj enostranske ocene. Najti je bilo treba tudi kritiene postopke za oceno dobljenih rezultatov; uporabil sem vee razlienih ovr.nih testov, ki sicer rezultatov ne morejo verificirati, vendar jih lahko .e eden sam zavrne kot nemogoee. Izhodi.ee za retrogradno konstrukcijo oziroma krivulje domnevnega gibanja prebivalstva na slovenskem ozemlju je najstarej.e zanesljivej.e .tevilo prebivalstva, Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem ki je leta 1754 obsegalo okoli 830.000 ljudi. To .tevilo temelji na prvem splo.nem .tetju prebivalstva, ki je zajelo veeino ozemlja dana.nje dr.ave Slovenije; bilo je kritieno interpretirano in preraeunano na ozemlje dana.nje dr.ave Slovenije (gl. Zwitter 1936: 18.28, passim; Blaznik 1970: 99, 100; Vogelnik 1965: 70, 74, 75, 116.120; prim. poglavje Ob sklepu ovr.nih testov). To ozemlje obsega 20.273 km2 (Letopis 2001: 42); pri zaokro.enih preraeunavanjih, zavoljo orientacijske vrednosti dobljenih .tevil in ker so zaokro.ene velikosti ozemelj uporabljane tako tudi v McEvedyjevem Svetovnem atlasu zgodovine prebivalstev, ki je osnova mojemu preraeunavanju, sem uporabljal za slovensko dr.avno ozemlje velikost 20.000 km2, kar je postopek, ki je v statistienih obravnavah seveda nemogoe: uporabljen je bil zato, ker izra.anje grobih ocen z natanenimi .tevilkami ni smiselno. 357 To .tevilo sem s toeko oznaeil na ustreznem mestu v koordinatnem sistemu; iz te toeke naj vodijo v easu nazaj retrogradne krivulje, oblikovane v vzorcih gibanj prebivalstev na izbranih primerjalnih obmoejih (celotna Evropa, severozahodna Evropa, Nemeija, Avstrija), ki so predstavljeni v McEvedyjevem Svetovnem atlasu zgodovine prebivalstev, ki je povzetek celotnega historieno demografskega znanja. Te vzorce sem izbral zavoljo njihovih domnevno primerjalno povednih gospodarskih, populacijskih, kulturnih, politi.nih in drugih zgodovinskih dogajanj:ozemlje dana.nje dr.ave Slovenije je bilo del zgodovine celotne Evrope; ozemlje severozahodne Evrope je bilo tehnolo.ko, gospodarsko, populacijsko in drugaee vodilno in more pomeniti raven, ki je na.e ozemlje ni dosegalo; ozemlje dana.nje Nemeije je bilo pomemben del politiene tvorbe Svetega rimskega cesarstva, katerega del so bile tudi slovenske pokrajine; ozemlje dana.nje Avstrije je na.e sosednje obmoeje s podobno dru.beno gospodarsko strukturo in skupno usodo habsbur.kih de.el. To so bili temeljni razlogi za izbiro vzorcev; ob iskanju le-teh je bilo seveda najla.je izlo.ati ozemlja izloeati ozemlja, ki so imela zelo drugaeno zgodovinsko usodo in temu ustrezno tudi zelo razliena gibanja prebivalstev, kot so skandinavska ozemlja in Iberski polotok (gl. McEvedy 1980: 50.54, 99.105); podobno velja tudi za nekatere italijanske pokrajine, med katerimi je imela npr. Lombardija leta 1600 fantastieno gosto naseljenost 100.120 prebivalcev na km2 (Hale 1981: 246). Prav tako preprieljivi, eeprav drugaeni razlogi veljajo za balkanska ozemlja, kjer so zlasti v 16. stoletju begunci iz tur.ke dr.ave, ki so se naseljevali pri nas, pomenili tamkaj.nji upad prebivalstva in hkratno nadome.eanje izgub in rast prebivalstva na slovenskem ozemlju (gl. npr. Mal 1924). Seveda so bile med .tevili ljudi na izbranih vzorenih obmoejih in na slovenskem ozemlju ogromne razlike. Vzorce znaeilnih krivulj sem moral kajpak najprej relativizirati, da jih je bilo mogoee korektno prilagoditi grafikonskemu izhodi.eu oziroma .tevilu prebivalstva na slovenskem ozemlju. Ker gre za retrogradno konstruiranje, sem vzvratno postopal tudi pri relativiziranju. Na grafikonih znanih gibanj prebivalstev na vzorenih ozemljih sem izbral .as, ki je klju.en za izhodiš.e na grafikonu slovenskega ozemlja, leto 1750 750 (pri tem sem zanemaril 4 leta; ustrezno .tetje je bilo seveda leta 1754), in nato po prikazanih podatkih za zadnja leta vsakega Gorazd Makarovie stoletja vzvratno po vrsti postopoma izra.unal koli.nike sprememb števila prebivalcevv. Pri vzvratnem postopku je seveda šlo za faktorje zmanjševanja, manj.e od celega .tevila, obratno kot pri dejanskem gibanju, kjer je .tevilo ljudi raslo. Izjema je le moeno upadanje prebivalstva v 14. stoletju, ki ga je povzroeila pandemija bubonske kuge (demografi temu sicer pravijo negativna rast). opa (gl. McEvedy 1980: 18.39). Zemljepisni obseg pojma je tu 9,6 milijona km2. Upo.tevani niso Azorski otoki, Kanarski otoki, Ciper, Malta, Island in Madeira; vzhodna evropsko-azijska meja je mi.ljena ob zahodnem poboeju Urala, vzdol. reke Emba, delu severozahodne kaspijske obale in nato ob depresiji 358 rek Kuma in Manih do Azovskega morja. Leta 1750 je .ivelo na tem evropskem ozemlju okoli 140 milijonov prebivalcev, leta 600 okoli 26 milijonov prebivalcev. Sledi niz kolienikov vzvratnega relativnega zmanj.evanja (in izjemoma veeanja) .tevil celotnega evropskega prebivalstva, ki sem ga izraeunal na podlagi prikazanih podatkov za zadnja leta vsakega stoletja v omenjenem obdobju. Med letoma 1750 in 1700 je .tevilo prebivalstva manj.e za kolienik 0,8571 in nato Celotna Evropa . med letoma 1700 in 1600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,8333-krat, . med letoma 1600 in 1500. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,8100-krat, . med letoma 1500 in 1400. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,7407-krat; nato je za vzvratni pogled .tevilo veeje . med letoma 1400 in 1300. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 1,3166-krat in nato za vzvratni pogled spet manj.e . med letoma 1300 in 1200. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,7341-krat, . med letoma 1200 in 1100. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,7586-krat, . med letoma 1100 in 1000 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,8181-krat; nato zavoljo pomanjkljivih podatkov – med letoma 1000 in 800. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,8055-krat, . med letoma 800 in 600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,8965-krat. Za vzvratni pogled je zmanj.evalni kolienik med .teviloma evropskega prebivalstva leta 1750 in leta 600 kar 0,1857 oziroma dejansko se je med letoma 600 in 1750 prebivalstvo poveealo kar 5,3846-krat. Niz izraeunanih kolienikov doloea znaeilno krivuljo . vzorec oziroma ritem gibanja prebivalstva ne glede na absolutne vrednosti. Ee ga apliciramo na na.e vzvratno izhodi.ee 830.000 prebivalcev leta 1754, dobimo naslednje (tu za vsako navedeno leto posebej samostojno zaokro.ene) absolutne .tevilske vrednosti oziroma števila prebivalstva na Slovenskem, ki bi veljala, .e bi se to gibalo v enakem nepravilnem ritmu oziroma vzorcu, kot se je gibalo prebivalstvo v celotni Evropi: . leta1700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 711.000 prebivalcev, Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem . leta1600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 592.000 prebivalcev, . leta1500. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 480.000 prebivalcev, . leta1400. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 356.000 prebivalcev, . leta1300. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 468.000 prebivalcev, . leta 1200. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 344.000 prebivalcev, . leta 1100. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261.000 prebivalcev, . leta1000. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213.000 prebivacev, . leta 900. . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 213.000 in 172.000 prebivalcev, . leta 800. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172.000 prebivalcev, . leta 700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 172.000 in 154.000 prebivalcev, . leta 600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154.000 prebivalcev. 359 Će bi se torej število prebivalstva na Slovenskem gibalo v enakem ritmu oziroma vzorcu kot prebivalstvo celotne Evrope, bi se od 154.000 ljudi leta 600 povzpelo na 711.000 ljudi leta 1700 oziroma na 830.000 ljudi leta 1750. 750. Ko ta .tevila vnesemo na grafikon, dobimo krivuljo, ki je oznaeena z neprekinjeno erto. Severozahodna Evropa (gl. McEvedy 1980: 28, 50.72, 86.94). Pojem tu zajema ozemlja sedanjih dr.av Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Luksemburga, Nemeije, Nizozemske in .vice, ki skupno obsegajo okoli 1,130.000 km2. Leta 1750 je .ivelo na tem ozemlju okoli 61 milijonov prebivalcev, leta 600 okoli 9 milijonov prebivalcev. Sledi niz kolienikov vzvratnega relativnega zmanj.evanja (in izjemoma veeanja) .tevil severozahodnega evropskega prebivalstva, ki sem ga izraeunal na podlagi prikazanih podatkov za zadnja leta vsakega stoletja v omenjenem obdobju. Med letoma 1750 in 1700 je .tevilo prebivalstva manj.e za kolienik 0,9180 80 in nato . med letoma 1700 in 1600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,8392-krat, . med letoma 1600 in 1500. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,7446-krat, . med letoma 1500 in 1400. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,7142-krat; nato je za vzvratni pogled .tevilo veeje . med letoma 1400 in 1300. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 1,4800krat; in nato za vzvratni pogled spet manj.e . med letoma 1300 in 1200. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,5945-krat, . med letoma 1200 in 1100. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,8181-krat, . med letoma 1100 in 1000 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,8333-krat; nato zavoljo pomanjkljivih podatkov – med letoma 1000 in 800. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,6666-krat, . med letoma 800 in 600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,9000-krat. Gorazd Makarovie Za vzvratni pogled je zmanj.evalni kolienik med .tevilom severozahodnega evropskega prebivalstva leta 1750 in leta 600 kar 0,1475, oziroma dejansko se je med letoma 600 in 1750 to prebivalstvo poveealo kar 6,7777-krat. Niz izraeunanih kolienikov doloea znaeilno krivuljo . vzorec oziroma ritem gibanja prebivalstva ne glede na absolutne vrednosti. Ee ga apliciramo na na.e vzvratno izhodi.ee 830.000 prebivalcev leta 1754, dobimo naslednje (tu za vsako navedeno leto posebej samostojno zaokro.ene) absolutne .tevilske vrednosti oziroma števila prebivalstva na Slovenskem, ki bi veljala, .e bi se to gibalo v enakem nepravilnem ritmu oziroma vzorcu, kot se je gibalo prebivalstvo v severozahodni Evropi: .leta1700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 762.000 prebivalcev, 360 . leta1600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 640.000 prebivalcev, . leta1500. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 476.000 prebivalcev, . leta1400. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 340.000 prebivalcev, . leta1300. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 503.000 prebivalcev, . leta 1200. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299.000 prebivalcev, . leta 1100. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245.000 prebivalcev, . leta1000. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204.000 prebivalcev, . leta 900. . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 204.000 in 136.000 prebivalcev, . leta 800. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136.000 prebivalcev, . leta 700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 136.000 in 122.000 prebivalcev, . leta 600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122.000 prebivalcev. Će bi se torej število prebivalstva na Slovenskem gibalo v enakem ritmu oziroma vzorcu kot prebivalstvo severozahodne Evrope, bi se od 122.000 ljudi leta 600 povzpelo na 762.000 ljudi leta 1700 oziroma na 830.000 ljudi leta 1750. 750. Ko ta .tevila vnesemo na grafikon, dobimo krivuljo, ki je oznaeena s prekinjano, ertkano erto. Nem.ija ja (gl. McEvedy 1980: 67.72). Dr.ava obsega dobrih 360.000 km2. Leta 1750 je .ivelo na njenem ozemlju okoli 15 milijonov prebivalcev, leta 600 okoli 3 milijone prebivalcev. Sledi niz kolienikov vzvratnega relativnega zmanj.evanja (in izjemoma veeanja) .tevila prebivalstva na dana.njem nem.kem ozemlju, ki sem ga izraeunal na podlagi prikazanih podatkov za zadnja leta vsakega stoletja v omenjenem obdobju. Med letoma 1750 in 1700 je .tevilo prebivalstva manj.e za kolienik 0,8666 in nato . med letoma 1700 in 1600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,9230-krat, . med letoma 1600 in 1500. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,7500-krat, . med letoma 1500 in 1400. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,6666-krat; nato je za vzvratni pogled .tevilo veeje . med letoma 1400 in 1300. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 1,5000-krat Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem in nato za vzvratni pogled spet manj.e . med letoma 1300 in 1200. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,6111-krat, . med letoma 1200 in 1100. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,7272-krat, . med letoma 1100 in 1000 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,6750-krat; nato zavoljo pomanjkljivih podatkov – med letoma 1000 in 800. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,9259-krat; nato je za vzvratni pogled veeje . med letoma 800 in 600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 1,0400-krat. 361 Za vzvratni pogled jezmanj.evalni faktor med .teviloma prebivalstva na ozemlju Nemeije leta 1750 in leta 600 kar 0,2, oziroma dejansko se je med letoma 600 in 1750 prebivalstvo poveealo kar petkrat. Niz izraeunanih kolienikov doloea znaeilno krivuljo . vzorec oziroma ritem gibanja prebivalstva ne glede na absolutne vrednosti. Ee ga apliciramo na na.e vzvratno izhodi.ee 830.000 prebivalcev leta 1754, dobimo naslednje (tu za vsako navedeno leto posebej samostojno zaokro.ene) absolutne .tevilske vrednosti oziroma števila prebivalstva na Slovenskem, ki bi veljala, .e bi se to gibalo v enakem nepravilnem ritmu oziroma vzorcu, kot se je gibalo prebivalstvo na ozemlju današnje Nem.ije: . leta1700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 719.000 prebivalcev, . leta1600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 664.000 prebivalcev, . leta1500. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 497.000 prebivalcev, . leta1400. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 332.000 prebivalcev, . leta1300. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 498.000 prebivalcev, . leta 1200. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 304.000 prebivalcev, . leta 1100. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221.000 prebivalcev, . leta1000. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149.000 prebivacev, . leta 900. . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 149.000 in 138.000 prebivalcev, . leta 800. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138.000 prebivalcev, . leta 700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 138.000 in 144.000 prebivalcev, . leta 600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144.000 prebivalcev. Će bi se torej število prebivalstva na Slovenskem gibalo v enakem ritmu oziroma vzorcu kot prebivalstvo na ozemlju današnje Nem.ije, bi se od 144.000 ljudi leta 600 povzpelo na 719.000 ljudi leta 1700. 700. Ko ta .tevila vnesemo na grafikon, dobimo krivuljo, ki je oznaeena z nizom ertica pika ertica pika. Avstrija ja (gl. McEvedy 1980: 88.91). Dr.ava obsega dobrih 80.000 km2. Leta 1750 je .ivelo na njenem ozemlju okoli 2,75 milijona prebivalcev, leta 600 okoli 400.000 prebivalcev. Gorazd Makarovie Sledi niz kolienikov vzvratnega relativnega zmanj.evanja (in izjemoma veeanja) .tevil prebivalstva na ozemlju dana.nje Avstrije, ki sem ga izraeunal na podlagi prikazanih podatkov za zadnja leta vsakega stoletja v omenjenem obdobju. Med letoma 1750 in 1700 je .tevilo prebivalstva manj.e za kolienik 0,9090 in je nato ostalo pribli.no enako . med letoma 1700 in 1600 in se je nato zmanj.alo . med letoma 1600 in 1500. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,8000-krat, . med letoma 1500 in 1400. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,6250-krat; nato je za vzvratni pogled .tevilo veeje . med letoma 1400 in 1300. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 1,6000-krat in nato za vzvratni pogled spet manj.e . med letoma 1300 in 1200. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,6250-krat, . med letoma 1200 in 1100. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,7200-krat, . med letoma 1100 in 1000 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,7777-krat; nato zavoljo pomanjkljivih podatkov – med letoma 1000 in 800. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,7142-krat, . med letoma 800 in 600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za 0,8000krat. Za vzvratni pogled jezmanj.evalni faktor med .teviloma prebivalstva na ozemlju Avstrije leta 1750 in leta 600 kar 0,1454, oziroma dejansko se je med letoma 600 in 1750 prebivalstvo poveealo 6,8750-krat. Niz izraeunanih kolienikov doloea znaeilno krivuljo . vzorec oziroma ritem gibanja prebivalstva ne glede na absolutne vrednosti. Ee ga apliciramo na na.e slovensko vzvratno izhodi.ee 830.000 prebivalcev leta 1754, dobimo naslednje (tu za vsako navedeno leto posebej samostojno zaokro.ene) absolutne .tevilske vrednosti oziromaštevila prebivalstva na Slovenskem, ki bi veljala, .e bi se to gibalo v enakem nepravilnem ritmu oziroma vzorcu, kot se je gibalo prebivalstvo na ozemlju današnje Avstrije: .leta1700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 754.000 prebivalcev, . leta1600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 754.000 prebivalcev, . leta1500. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 604.000 prebivalcev, . leta1400. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 377.000 prebivalcev, . leta1300. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 604.000 prebivalcev, . leta 1200. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 377.000 prebivalcev, . leta 1100. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272.000 prebivalcev, . leta1000. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211.000 prebivalcev, . leta 900. . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 211.000 in 151.000 prebivalcev, . leta 800. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151.000 prebivalcev, . leta 700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 151.000 in 121.000 prebivalcev, . leta 600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121.000 prebivalcev. Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem Će bi se torej število prebivalstva na ozemlju današnje slovenske države gibalo v enakem ritmu oziroma vzorcu kot prebivalstvo na ozemlju današnje Avstrije, bi se od 121.000 ljudi leta 600 povzpelo na 754.000 ljudi leta 1700. 700. Ko ta .tevila vnesemo na grafikon, dobimo krivuljo, ki je oznaeena z nizom pik. Zgoraj so navedeni postopki in dobljene ustrezne skupine podatkov za dana.nje slovensko dr.avno ozemlje za .tiri variante demografskega razvoja, ki vne.ene in povezane na grafikonu ustvarijo .tiri znaeilne krivulje; pas od leta600 do leta1750, v katerem se gibljejo, je prostor,v katerem domnevamo razvojprebivalstva na tem ozemlju. Ovr.ni testi retrogradne konstrukcije .e samo nekaj zanesljivih .tevilskih podatkov iz preteklih obdobij o .tevilu prebivalstva na slovenskem ozemlju bi omogoeilo preverjanje veljavnosti retrogradne konstrukcije oziroma njenega ustrezanja dejanskemu zgodovinskemu dogajanju. Toda tak.na .tevila so izprieana ali ugotovljena samo za zelo nereprezentativno prostorsko in easovno omejena obmoeja ali podroeja. Zato z doslej znanimi .tevili preizkus veljavnosti ni mogoe. Vendar je mogo.e preizkušati neverjetnost konstrukcije: opraviti ve. testov, ki lahko konstrukcijo ovržejo jo. Tako bi npr. zakljueek krivulj, retrogradno konstruiranih po izbranih vzorcih, ee bi kazal, da v 7. in 8. stoletju na Slovenskem sploh ni bilo omembe vrednega .tevila prebivalstva, nedvomno potrdil nievrednost zamisli o tem naeinu ustvarjanja podobe gibanja prebivalstva in popolno neverjetnost grafikonske konstrukcije. Podobno bi na popolno neustreznost vzorcev kazali drugi absurdni rezultati. Ee bi npr. za vzorec retrogradnega izraeunavanja vzeli gibanje prebivalstva v Egiptu (gl. McEvedy 1980: 227), bi za na.e izhodi.ee 830.000 prebivalcev na slovenskem ozemlju leta 1750 dobili enako .tevilo prebivalstva leta 1500, 1200 in 800; ee bi za vzorec vzeli gibanje prebivalstva na Arabskem polotoku (gl. McEvedy 1980: 145), bi za leto 600 dobili kar blizu 970.000 prebivalcev. Tak.nih, na prvi pogled jasnih ovr.b pri izdelani retrogradni konstrukciji ni. Zato pa je nevzdržnost retrogradne konstrukcije morda skrita; odkrile bi jo lahko razli.ne številske primerjave, ki postanejo nazorne v mrežnih prera.unavanjih konstruiranih rezultatov. Zato tu sledijo izraeuni in primerjave gibanj gostot prebivalstev glede na variantne vzorce in glede na niz povpre.nega domnevnega števila prebivalstva na Slovenskem, primerjave gostot in povpre.nih gostot prebivalstev, primerjave domnevnih povpre.nih idealnih prirastkov prebivalstva na leto, dalje vizualni test krivulj glede na trende gibanja prebivalstva, doslednost, smiselnost in konsistentnost grafikonske podobe glede na retrogradno izhodiš.e, in pogled na odnose rezultatov konstrukcij do znanih zgodovinskih dogajanj. Primerjava gibanj gostot prebivalstev Na podlagi podatkov, zapisanih v poglavju Naein konstruiranja krivulj domnevnih gibanj prebivalstva na slovenskem ozemlju, je mogoee primerjalno Gorazd Makarovie prikazati gibanje gostot obravnavanih prebivalstev. Namena tega postopka sta hkrati ovr.ni test celotne zamisli in poskus orientacijske predstave o domnevnih gostotah prebivalstva na Slovenskem. Tudi tu pomeni izhodiš.e 830.000 prebivalcev na ozemlju današnje države Slovenije leta 1754 (gl. Zwitter 1936 in Vogelnik 1965: 70, 116.120) . Tako je leta 1750 na tem ozemlju živelo po prera.unavanjih, temelje.ih na statisti.nem popisu, povpre.no po 41,5 prebivalca na km2; v tem easu je bilo povpreeno .tevilo prebivalcev na km2 (gl. McEvedy 1980: 18.39; 28, 50.72, 86.94; 67.72; 88.91) sledeee: .vcelotniEvropi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14,6 prebivalcev, 364 . v severozahodni Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53,9 prebivalcev, . na ozemlju dana.nje Nemeije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41,6 prebivalcev, . na ozemlju dana.nje Avstrije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34,3 prebivalcev. Primerjava teh, razmeroma zanesljivih podatkov more kazati na stopnje neverjetosti ali verjetnosti sledeeih domnevnih gostot prebivalstva na ozemlju Slovenije, dobljenih na podlagi retrogradnih izraeunavanj. Na spodnji razpredelnici so v levem stolpcu gostote po podatkih v Mc Evedyjevem Atlasu zgodovine svetovnega prebivalstva; desno so navedene v oklepajih gostote, kakršne bi tedaj bile na slovenskem ozemlju ju, ee bi se gibalo .tevilo prebivalstva pri nas v enakih nepravilnih ritmih oziroma vzorcih, kot na imenovanih primerjalnih ozemljih, tu navedenih v istih vrsticah. Leta 1700 je živelo povpre.no na km2: . v celotni Evropi . . . . . . . . . . . . 35,5 na Slovenskem), 12,5 prebivalca ( 35,5 . v severozahodni Evropi 49,5 prebivalca ( 38,1 . . . . . . 38,1 na Slovenskem), . na ozemlju Nemeije . . . . . . . . . . 36,1 prebivalca ( 35,9 35,9 na Slovenskem), . na ozemlju Avstrije . . . . . . . . . . . 31,2 prebivalca ( 37,7 7,7 na Slovenskem). Leta 1600 je živelo povpre.no na km2: . v celotni Evropi . . . . . . . . . . . . . 10,4 prebivalca ( 29,6 29,6 na Slovenskem), . v severozahodni Evropi 40,7 prebivalca ( 32,0 . . . . . . 32,0 na Slovenskem), . na ozemlju Nemeije . . . . . . . . . 33,2 na Slovenskem), 33,3 prebivalca ( 33,2 . na ozemlju Avstrije . . . . . . . . . . . 31,2 prebivalca ( 37,7 7,7 na Slovenskem). Leta 1500 je živelo povpre.no na km2: . v celotni Evropi. . . . . . . . . . . . . 24,0 naSlovenskem), 8,4 prebivalca ( 24,0 . v severozahodni Evropi . . . . . . . 31,8 prebivalca ( 23,8 23,8 na Slovenskem), . na ozemlju Nemeije . . . . . . . . . 24,8 na Slovenskem), 25,0 prebivalca ( 24,8 . na ozemlju Avstrije . . . . . . . . . . 30,2 na Slovenskem). 25,0 prebivalca ( 30,2 Leta 1400 je živelo povpre.no na km2: . v celotni Evropi. . . . . . . . . . . . . . 6,2 prebivalca ( 17,8 7,8 na Slovenskem), . v severozahodni Evropi . . . . . . . 21,2 prebivalca ( 17,0 7,0 na Slovenskem), Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem . na ozemlju Nemeije . . . . . . . . . . 18,0 prebivalca ( 16,6 6,6 na Slovenskem), . na ozemlju Avstrije . . . . . . . . . . . 15,6 prebivalca ( 18,8 8,8 na Slovenskem). Leta 1300 je živelo povpre.no na km2: . v celotni Evropi. . . . . . . . . . . . . 8,2 prebivalca ( 23,4 23,4 na Slovenskem), . v severozahodni Evropi 32,7 prebivalca ( 25,1 . . . . . . 25,1 na Slovenskem), . na ozemlju Nemeije . . . . . . . . . 24,9 na Slovenskem), 25,0 prebivalca ( 24,9 . na ozemlju Avstrije . . . . . . . . . . 25,0 prebivalca ( 30,2 na Slovenskem). Leta 1200 je živelo povpre.no na km2: . v celotni Evropi. . . . . . . . . . . . . . 6,0 prebivalca ( 17,2365 7,2 na Slovenskem), . v severozahodni Evropi . . . . . . . 21,2 prebivalca ( 14,9 4,9 na Slovenskem), . na ozemlju Nemeije . . . . . . . . . . 16,6 prebivalca ( 15,2 5,2 na Slovenskem), . na ozemlju Avstrije . . . . . . . . . . . 15,6 prebivalca ( 18,8 8,8 na Slovenskem). Leta 1100 je živelo povpre.no na km2: . v celotni Evropi. . . . . . . . . . . . . 4,5 prebivalca ( 13,0 13,0 na Slovenskem), . v severozahodni Evropi . . . . . . . 16,8 prebivalca ( 12,2 2,2 na Slovenskem), . na ozemlju Nemeije . . . . . . . . . . 11,1 prebivalca ( 11,0 ,0 na Slovenskem), . na ozemlju Avstrije . . . . . . . . . . . 11,2 prebivalca ( 13,6 3,6 na Slovenskem). Leta 1000 je živelo povpre.no na km2: . v celotni Evropi. . . . . . . . . . . . . 3,7 prebivalca ( 10,6 10,6 na Slovenskem), . v severozahodni Evropi . . . . . . . 13,2 prebivalca ( 10,2 0,2 na Slovenskem), . na ozemlju Nemeije . . . . . . . . . . . 7,4 na Slovenskem), 9,7 prebivalca ( 7,4 . na ozemlju Avstrije . . . . . . . . . . . 10,5 na Slovenskem). 8,7 prebivalca ( 10,5 Leta 900 je živelo povpre.no na km2: . v celotni Evropi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 3,7.3,0 prebivalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (med 10,6–8,6 naSlovenskem), . v severozahodni Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . med 13,2.8,8 prebivalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (med 10,2–6,8 10,2.6,8 na Slovenskem), . na ozemlju Nemeije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 9,7.9,0 prebivalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (med 7,4–6,9 naSlovenskem), . na ozemlju Avstrije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 8,7.6,2 prebivalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (med 10,5–7,5 naSlovenskem). Leta 800 je živelo povpre.no na km2: . v celotni Evropi. . . . . . . . . . . . . . 3,0 prebivalca ( 8,6 8,6 na Slovenskem), . v severozahodni Evropi 8,8 prebivalca ( 6,8 . . . . . . . . 6,8 na Slovenskem), . na ozemlju Nemeije . . . . . . . . . . . 6,9 na Slovenskem), 9,0 prebivalca ( 6,9 . na ozemlju Avstrije . . . . . . . . . . . . 7,5 na Slovenskem). 6,2 prebivalca ( 7,5 Gorazd Makarovie Leta 700 je živelo povpre.no na km2: . v celotni Evropi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 3,0.2,7 prebivalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (med 8,6–7,7 naSlovenskem), . v severozahodni Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 8,8.7,9 prebivalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (med 6,8–6,1 naSlovenskem), . na ozemlju Nemeije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 9,0.8,3 prebivalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (med 6,9–7,2 6,9.7,2 na Slovenskem), . na ozemlju Avstrije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 6,2.5,0 prebivalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (med 7,5–6,0 naSlovenskem). 366 Leta 600 je živelo povpre.no na km2: . v celotni Evropi. . . . . . . . . . . . . . 2,7 prebivalcev ( 7,7 7,7 na Slovenskem), . v severozahodni Evropi 7,9 prebivalcev ( 6,1 . . . . . . . . 6,1 na Slovenskem), . na ozemlju Nemeije . . . . . . . . . . . 8,3 prebivalcev ( 7,2 7,2 na Slovenskem), . na ozemlju Avstrije . . . . . . . . . . . . 5,0 prebivalcev ( 6,0 6,0 na Slovenskem). Iz teh izra.unov so razvidni slede.i možni domnevni razvojni nizi gostot prebivalstva na slovenskem državnem ozemlju v zadnjih letih vsakega stoletja. Ee bi se na na.em ozemlju gibalo prebivalstvo v enakem nepravilnem ritmu oziroma vzorcu, kot se je gibalo prebivalstvo v celotni Evropi, bi .ivelo na ozemlju Slovenije na km2 povpreeno: . leta1700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35,5prebivalca, . leta1600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29,6prebivalca, . leta1500. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24,0 prebivalca, . leta1400. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17,8 7,8 prebivalca, . leta1300. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23,4prebivalca, . leta 1200. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17,2 7,2 prebivalca, . leta 1100. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13,0prebivalca, . leta1000. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10,6prebivalca, . leta 900. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10,6 in 8,6 med 10,6 8,6 prebivalca, . leta 800. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8,6 8,6 prebivalca, . leta 700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 8,6 7,7prebivalca, 8,6 in 7,7 . leta 600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7,7 7,7 prebivalca. Ee bi se na na.em dr.avnem ozemlju gibalo prebivalstvo v enakem nepravilnem ritmu oziroma vzorcu kot se je gibalo prebivalstvo v severozahodni Evropi, bi .ivelo na ozemlju Slovenije na km2 povpreeno: . leta1700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38,1prebivalca, . leta1600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32,0prebivalca, . leta1500. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23,8prebivalca, . leta1400. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17,0 7,0 prebivalca, . leta1300. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25,1prebivalca, Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem . leta 1200. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14,9 4,9 prebivalca, . leta 1100. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12,2prebivalca, . leta1000. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10,2prebivalca, . leta 900. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 10,2 6,8prebivalca, 10,2 in 6,8 . leta 800. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6,8 6,8 prebivalca, . leta 700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 6,8 6,1prebivalca, 6,8 in 6,1 . leta 600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6,1 6,1 prebivalca. Ee bi se na na.em ozemlju gibalo prebivalstvo v enakem nepravilnem ritmu oziroma vzorcu kot se je gibalo prebivalstvo na ozemlju dana.nje Nem.ije, bi .ivelo na ozemlju Slovenije na km2 povpreeno: 367 . leta1700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35,9prebivalca, . leta1600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33,2prebivalca, . leta1500. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24,8prebivalca, . leta1400. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16,6prebivalca, . leta1300. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24,9prebivalca, . leta 1200. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15,2prebivalca, . leta 1100. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11,0prebivalca, . leta 1000. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7,4 prebivalca, 7,4 . leta 900. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 7,4 6,9prebivalca, 7,4 in 6,9 . leta 800. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6,9 6,9 prebivalca, . leta 700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 6,9 7,2prebivalca, 6,9 in 7,2 . leta 600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7,2 7,2 prebivalca. Ee bi se na na.em ozemlju gibalo prebivalstvo v enakem nepravilnem ritmu oziroma vzorcu kot se je gibalo prebivalstvo na ozemlju dana.nje Avstrije, bi.ivelo na ozemlju Slovenije na km2 povpreeno: . leta1700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37,7prebivalca, . leta1600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37,7prebivalca, . leta1500. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30,2prebivalca, . leta1400. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18,8prebivalca, . leta1300. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30,2prebivalca, . leta 1200. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18,8prebivalca, . leta 1100. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13,6prebivalca, . leta1000. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10,5prebivalca, . leta 900. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 10,5 7,5prebivalca, 10,5 in 7,5 . leta 800. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7,5 7,5 prebivalca, . leta 700. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 7,5 7,5 in 6 prebivalcev, . leta 600. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6,0 6,0 prebivalca. Primerjave se ne izklju.ujejo; razvojne možnosti nizov gostot so možne: zgornja prera.unavanja ne ovržejo retrogradne konstrukcije. je. Na podlagi prej navedenih domnevnih razvojnih nizov prebivalstva na sedanjem dr.avnem slovenskem ozemlju izraeunamo .e povpre.ja števil gostot vseh štirih variant. Gorazd Makarovie Dobimo razvojni niz povpreenih domnevnih gostot prebivalcev na slovenskem ozemlju, ki je tudi razvojnomožen en. Ta niz je: leta 1700 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36,8 prebivalca na km2, leta1600 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33,1prebivalca na km2, leta1500 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25,7prebivalca na km2, leta1400 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17,5, 7,5 prebivalca na km2 leta1300 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25,9prebivalca na km2, leta 1200 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16,5prebivalca na km2, leta1100 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12,4prebivalca na km2, leta1000 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9,6, 9,6 prebivalca na km2 368 leta 900 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 9,6–7,4prebivalca na km2, leta 800 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7,4, 7,4 prebivalca na km2 leta 700 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . med 7,4–6,7prebivalca na km2, leta 600 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6,7. 6,7 prebivalca na km2 Zgornje skupinepodatkov ka.ejo tudi medsebojne razvojne kvantitativne znaeilnosti primerjalnih dr.avnih ozemelj glede na gostote prebivalstev. Za testno orientacijo najprej navajam primer, ki ni domneven en. Gostota prebivalstva na ozemlju dr.ave Slovenije, razmeroma zanesljiva, ker je izraeunana na podlagi popisa, je bila leta 1754 precej veeja kot povpreena gostota v celotni Evropi, precej manj.a kot v severozahodni Evropi, neznatno manj.a kot na ozemlju dana.nje Nemeije in nekoliko veeja kot na ozemlju dana.nje Avstrije. Ee zanemarimo .tiri leta, so si leta 1750 primerjalne ozemeljske enote od veeje gostote prebivalstva k manj.i torej sledile v tem vrstnem redu: 1. severozahodna Evropa, 2. Nemeija, 3. Slovenija, 4. Avstrija, 5. celotna Evropa. Naslednji ustrezni vrstni redi temeljijo na .tevilih gostot prebivalstev, izraeunanih po podatkih v McEvedyjevem Atlasu; za slovensko državno ozemlje pa na prej navedenih, retrogradno konstruiranih domnevnih številih gostott. Najprej sem preprosto razvrstil primerjalna ozemlja v zaporedje od veeje gostote proti manj.im, nato pa sem med njimi poiskal mesta slovenskega ozemlja, za katerega imam na voljo pet mo.nosti: variante po .tirih vzorcih in .e .tevila povpreenih domnevnih gostot teh variant. Za devet karakteristienih zakljuenih let vsakega stoletja je bil postopek uvr.eanja slovenskega ozemlja v .e dani red primerjalnih ozemelj osupljivo enostaven: v teh primerih so .tevila iz vseh .tirih variant in njihova povpreeja vedno manj.a in veeja od .tevila gostot ozemelj v vrstnem redu pred slovenskim ozemljem in za njim. Drugaee je pri letih 1700, 1500 in 1300. Zato sem tu upo.teval tiste domnevne konstruirane gostote na slovenskem ozemlju, ki so bile izraeunane po vzorcih .tevilsko .e uvr.eenih najbli.jih ozemelj. Leta 1700 700 je bila gostota na ozemlju Nemeije 36,1 prebivalca na km2, na ozemlju Avstrije pa 31,2 prebivalca na km2; za ozemlje Slovenije sem bil retrogradno izraeunal po nem.kem vzorcu gostoto 35,9 prebivalca na km2, po avstrijskem vzorcu 37,7 prebivalca na km2 in Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem uvrstil slovensko ozemlje med omenjeni ozemlji. Leta 1500 500 je bila gostota na ozemljih Nemeije in Avstrije po 25 prebivalcev na km2; za ozemlje Slovenije sem bil retrogradno izraeunal po nem.kem vzorcu 24,8 prebivalca na km2, po avstrijskem vzorcu 30,2 prebivalca na km2 in uvrstil slovensko ozemlje med omenjeni ozemlji. Enako velja tudi za leto 1300. Primerjane ozemeljske enote, razporejene od veeje gostote prebivalstva k manj.i gostoti prebivalstva, skupaj z retrogradno konstruiranimi gostotami za ozemlje Slovenije po vseh .tirih vzorcih, si torej sledijo v tem vrstnem redu: leta 1700: 1. severozahodna Evropa; 2. Nemeija; 3. Slovenijaja; 4. Avstrija; 5. celotna Evropa; leta 1600: 369 1. severozahodna Evropa; 2. Nemeija; 3. Slovenijaja; 4. Avstrija; 5. celotna Evropa; leta 1500: 1. severozahodna Evropa; 2. Nemeija; 3. Slovenijaja; 4. Avstrija; 5. celotna Evropa; leta 1400: 1. severozahodna Evropa; 2. Nemeija; 3. Slovenija; ja; 4. Avstrija; 5. celotna Evropa; leta 1300: 1. severozahodna Evropa; 2. Nemeija; 3. Slovenija; ja; 4. Avstrija; 5. celotna Evropa; leta 1200: 1. severozahodna Evropa; 2. Nemeija; 3. Slovenijaja; 4. Avstrija, 5. celotna Evropa; leta 1100: 1. severozahodna Evropa; 2. Slovenija ja; 3. Avstrija; 4. Nemeija; 5. celotna Evropa; leta 1000: 1. severozahodna Evropa; 2. Nemeija; 3. Slovenijaja; 4. Avstrija; 5. celotna Evropa; leta 900: 1. severozahodna Evropa; 2. Nemeija; 3. Slovenijaja; 4. Avstrija; 5. celotna Evropa; leta 800: 1. Nemeija; 2. severozahodna Evropa; 3. Slovenijaja; 4. Avstrija; 5. celotna Evropa; leta 700: 1. Nemeija; 2. severozahodna Evropa; 3. Slovenija ja; 4. Avstrija; 5. celotna Evropa; leta 600: 1. Nemeija; 2. severozahodna Evropa; 3. Slovenija; ja; 4. Avstrija; 5. celotna Evropa. Seveda so se gostote prebivalstev primerjanih ozemelj neenakomerno spreminjale, toda stalnost medsebojnega zaporedja je presenetljiva: tako kot je med izbranimi primeri po razmeroma zanesljivih podatkih iz leta 1754 tedaj bila gostota prebivalstva na ozemlju Slovenije na tretjem mestu, tako po retrogradno konstruiranih podatkih med dvanajstimi zaporednimi zaklju.nimi leti stoletij samo enkrat ni na enakem tretjem mestu. Gorazd Makarovie To najbr. ka.e na precej trajne dejavnike in soodnose raznovrstnih ozemeljskih danosti, ki so lahko vir ali pogoj gospodarstva in dru.benih, trgovinskih in tehnolo.kih razvojnih tradicij in zadevnih posledic, ki pospe.ujejo ali zavirajo rast prebivalstva. Zelo pomembne spremembe pomenov teh soodnosov so kajpak nastajale ob spremenjenih temeljnih zgodovinskih stanjih, ki so od poznega 18. stoletja zaeela povzroeati tako imenovani demografski prehod, ki je evropski pojav: najprej upadanje smrtnosti ob nespremenjeni rodnosti in potem upadanje smrtnosti in rodnosti. Ta nova podoba gibanja prebivalstva se je na Slovenskem uveljavljala zelo postopoma in neenakomerno glede na dru.bene plasti in pokrajine, vrh tega je bil proces njenega ustvarjanja konean .ele sredi 20. stoletja (gl. npr. Vogelnik 1965: 70.84; Hudales 1997: passim; Hudales 370 1999). Vsekakor so pri nas po upadanju .tevila ljudi med letoma 1780 in 1818 le redki kratki premori prekinjali stalno rast prebivalstva, ki je .e manj sledila vodilnemu evropskemu vzorcu. Vendar je glede na (sicer sedaj zelo razliene) gostote med prej izbranimi primeri in kljub zgodovinsko razlienim in drugaenim pomenom demografskih dejavnikov in dejstev slovensko državno ozemlje med primerjanimi ozemlji danes še vedno na tretjem mestu tu. Leta 1999 je .ivelo na km2 v Nemeiji 230 prebivalcev, v severozahodni Evropi 166,5, v Sloveniji povpre.no 98 prebivalcev in v Avstriji 97 prebivalca na km2 (gl. McEvedy 1980: 28, 50.72, 86.94; Letopis 2001: 609). Povpreena domnevna .tevila prebivalstva na Slovenskem Dosedanja preraeunavanja ka.ejo retrogradno konstruirana domnevna .tevila prebivalstva, domnevne prebivalstvene gostote in domnevna mesta v lestvicah gostot ob zakljuenih letih vsakega stoletja glede na izbrane primerjalne zgledne vzorce na ozemlju, ki ga danes obsega slovenska dr.ava. Rezultati so seveda razlieni in zavoljo diahronega .tevilskega niza, ki je medsebojno odvisen, se tudi s primerjavo podobnih zgodovinskih okoli.ein v nekaterih obdobjih ne moremo odloeiti za en ali drugi vzorec. Toda tu ni izkljueena .e (teoretieno sicer naivna) spekulacija, ki pa se pragmatieno matematieno dostikrat obnese: povpreena vrednost vsote razlienih variant veekrat omili rezultate tudi napaenih predpostavk, vkljueenih v obravnavo. Malo za .alo in malo zares: v idealnem primeru se srednja vrednost med skrajno precenitvijo in skrajno podcenitvijo ujema s stvarnostjo ne glede na to, ali je zraven upo.tevana realna cenitev ali pa te sploh ni. Seveda pa dajejo povpreene vrednosti samih podcenitev ali samih precenitev zelo napaeno podobo. S primerjavami, ki jih omogoea umestitev povpreenih vrednosti .tevil prebivalstva v mre.o gostot vzorenih prebivalstev, moremo oceniti stopnje verjetnosti izbranih vzorcev. To je poglavitni namen izraeunavanja povpreenih vrednosti v tem podpoglavju. Sledeee povpre.ne vrednosti števil prebivalstva na ozemlju današnje države Slovenije so izraeunane po ustreznih .tevilih v poglavju Naein konstruiranja krivulj domnevnih gibanj prebivalstva na slovenskem ozemlju; zato jih ni treba navesti vee vzvratno ampak ustrezneje od starej.ih k mlaj.im: Leta 600:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135.000 prebivalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leta 700:. . . . . . . . . . . . . . . . . med 135.000 in 149.000 prebivalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . Leta 800:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149.000 prebivalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem . . . . . . . . . . . . . . . . . Leta 1000:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194.000 prebivalcev Leta 900:. . . . . . . . . . . . . . . . . med 149.000 in 194.000 prebivlacev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leta 1100:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249.000 prebivalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leta 1200:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 331.000 prebivalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leta 1300:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 518.000 prebivalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leta 1400:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 351.000 prebivalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leta 1500:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 514.000 prebivalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leta 1600:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 662.000 prebivalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leta 1700:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 727.000 prebivalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Te povpreene vrednosti so seveda raeunska spekulacija; napravljene so zlasti 371 zaradi omogoeanja primerjav gostot prebivalstev v naslednjem podpoglavju; gre predvsem za postopke ovr.nega testa retrogradne konstrukcije. Primerjave gostot in povpreenih gostot prebivalstev .e na prvi pogled je razvidno, da primerjava z absolutnimi .tevili prebivalstva vzorenih ozemelj ka.e, da retrogradno dobljenih .tevil ni mogoee izkljueiti kot neverjetnih; seveda pa taprimerjava prav takone more potrditi njihovezgodovinskeverodostojnosti. Povednej.a je primerjava gostot in povpre.nih gostot prebivalstev. .e izraeunani niz povpreenih domnevnih gostot prebivalstva na slovenskem ozemlju postavimo ob bok nizu gostot in povpreeij gostot prebivalstev na primerjalnih vzorenih ozemljih severozahodne Evrope, Nemeije in Avstrije, ozemelj, s katerimi je prebivalstvo na Slovenskem delilo skupno ali podobno zgodovinsko usodo; celotne Evrope, v kateri so obravnavana ozemlja .e zajeta, seveda ne gre .e enkrat .teti v povpreeno vrednost. Dobimo naslednjo podobo, v kateri so na levi strani podatki po McEvedyjevem atlasu, desno v oklepaju pa povpre.ne gostote prebivalstva na slovenskem ozemlju, kakršne bi bile, .e bi niz retrogradno konstruiranih povpre.nih števil prebivalstva na ozemlju današnje države Slovenije ustrezal zgodovinski stvarnosti: Leta 600 600 je .ivelo povpreeno na km2: . v celotni Evropi 2,7 prebivalcev, ( Na Slovenskem bi bila . v severozahodni Evropi 7,9 prebivalcev, povpre.na domnevna . na ozemlju Nemeije 8,3 prebivalcev, gostota 6,7/km2 . ) . na ozemlju Avstrije 5,0 prebivalcev. ( Na navedenih ozemljih brez celotne Evrope odslej v tem nizu tabel imenovana le povpreena gostota/ je bila povpre.na gostota 7 prebivalcev na km2.) a 700 je .ivelo povpreeno na km2: Leta 700 . v celotni Evropi med 2,7.3,0 prebivalca, (na Slovenskem . v severozahodni Evropi med 7,9.8,8 prebivalca, med 6,7–7,4/km2) . na ozemlju Nemeije med 8,3.9,0 prebivalca, . na ozemlju Avstrije med 5,0.6,2 prebivalca. (povpre.na gostota 7–8/km2) Gorazd Makarovie a 800 je .ivelo povpreeno na km2: Leta 800 . v celotni Evropi 3,0 prebivalca, (na Sl. 7,4/km2) . v severozahodni Evropi 8,8 prebivalca, . na ozemlju Nemeije 9,0 prebivalca, . na ozemlju Avstrije 6,2 prebivalca. (povpre.na gostota 8/km2) a 900 je .ivelo povpreeno na km2: Leta 900 . v celotni Evropi med 3,0. 3,7 prebivalca, (na Sl. med . v severozahodni Evropi med 8,8. 13,2 prebivalca, 7,4–9,6/km2) . na ozemlju Nemeije med 9,0. 9,7 prebivalca, 372 . na ozemlju Avstrije med 6,2. 8,7 prebivalca. (povpre.na gostota 8–10,5/km2) 000 je .ivelo povpreeno na km2: Leta 1000 . v celotni Evropi 3,7 prebivalca, (na Sl. 9,6/km2) . v severozahodni Evropi 13,2 prebivalca, . na ozemlju Nemeije 9,7 prebivalca, . na ozemlju Avstrije 8,7 prebivalca. (povpre.na gostota 10,5/km2) 00 je .ivelo povpreeno na km2: Leta 1100 . v celotni Evropi 4,5 prebivalca, (na Sl. 12,4/km2) . v severozahodni Evropi 16,8 prebivalca, . na ozemlju Nemeije 11,1 prebivalca, . na ozemlju Avstrije 11,2 prebivalca. (povpre.na gostota 13/km2) 200 je .ivelo povpreeno na km2: Leta 1200 . v celotni Evropi 6,0 prebivalca, (na Sl. 16,5/km2) . v severozahodni Evropi 21,2 prebivalca, . na ozemlju Nemeije 16,6 prebivalca, . na ozemlju Avstrije 15,6 prebivalca. (povpre.na gostota 17,8/km2) 300 je .ivelo povpreeno na km2: .v celotni Evropi 8,2 prebivalca, (na Sl. 25,9/km2) Leta 1300 . v severozahodni Evropi 32,7 prebivalca, . na ozemlju Nemeije 25,0 prebivalca, . na ozemlju Avstrije 25,0 prebivalca. (povpre.na gostota 27,5/km2) 400 je .ivelo povpreeno na km2: Leta 1400 . v celotni Evropi 6,2 prebivalca, (na Sl. 17,5/km2) . v severozahodni Evropi 21,2 prebivalca, . na ozemlju Nemeije 18,0 prebivalca, . na ozemlju Avstrije 15,6 prebivalca. Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem (povpre.na gostota 18,2/km2) Leta 1500 500 je .ivelo povpreeno na km2: . v celotni Evropi 8,4 prebivalca, (na Sl. 25,7/km2) . v severozahodni Evropi 31,8 prebivalca, . na ozemlju Nemeije 25,0 prebivalca, . na ozemlju Avstrije 25,0 prebivalca. (povpre.na gostota 27,2/km2) 600 je .ivelo povpreeno na km2: Leta 1600 . v celotni Evropi 10,4 prebivalca, (na Sl. 33,1/km2) . v severozahodni Evropi . na ozemlju Nemeije 40,7 prebivalca, 33,3 prebivalca, 373 . na ozemlju Avstrije 31,2 prebivalca. (povpre.na gostota 35/km2) Leta 1700700 je .ivelo povpreeno na km2: . v celotni Evropi 12,5 prebivalca, (na Sl. 36,8/km2) . v severozahodni Evropi 49,5 prebivalca, . na ozemlju Nemeije 36,1 prebivalca, . na ozemlju Avstrije 31,2 prebivalca. (povpre.na gostota 38,9/km2) Tabelarni prikaz omogoea razliene primerjave gostot. Oeitni sta zlasti dve pravilnosti: retrogradno konstruirane domnevne povpre.ne gostote prebivalstva na sedanjem slovenskem ozemlju so vedno ve.je od povpre.ne gostote prebivalstva v celotni Evropi in vedno manjše od skupne povpre.ne gostote prebivalstva na ozemljih severozahodne Evrope, Nem.ije in Avstrije, kar se sklada z zgodovinopisnim politienim, gospodarskim, dru.benim in drugim védenjem o dogajanjih in stanjih na teh ozemljih in prieujoee retrogradne konstrukcije ne postavlja v polje neverjetnosti. Prav tako se razvojni niz na tabelarnem prikazu glede na trend, razmerja in števila smiselno nadaljuje z ustreznim številom gostote prebivalstva za slovensko ozemlje, ki ni ve. plod retrogradnih konstrukcij, ampak temelji že na štetju: Leta 1750 750 je .ivelo povpreeno na km2: . v celotni Evropi 14,6 prebivalca, (na Sl. 41,5/km2) . v severozahodni Evropi 53,9 prebivalca, . na ozemlju Nemeije 41,6 prebivalca, . na ozemlju Avstrije 34,3 prebivalca. (povpre.na gostota 43,2/km2) Gorazd Makarovie Razmerja med zgoraj prikazanimi gostotami in njihove zgodovinske nize nazorneje poka.ejo odstotki. Sledi tabelarni prikaz, ki omogoea sinoptiena primerjanja nizov; v njem so uvr.eeni: ani zadnja leta stoletij, – v prvi koloni na levi strani – v drugi koloni skupne povpreene vrednosti gostot prebivalstev na ozemljih severozahodne Evrope, Nemeije in Avstrije, – v tretji koloni povpreene domnevne, retrogradno konstruirane gostote prebivalstva na sedanjem dr.avnem slovenskem ozemlju in – v .etrti koloni odstotki povpreenih domnevnih gostot prebivalstva na slovenskem ozemlju glede na povpreene gostote prebivalstev v drugi koloni. 374 600 7/km2 6,7/km2 95,7 % 700 7.8/km2 6,7.7,4/km2 95,7.92,5 % 800 8/km2 7,4/km2 92,5 % 900 8.10,5/km2 7,4.9,6/km2 92,5.91,4 % 1000 10,5/km2 9,6/km2 91,4 % 1100 13/km2 12,4/km2 95,3 % 1200 17,8/km2 16,5/km2 92,6 % 1300 27,5/km2 25,9/km2 94,1 % 1400 18,2/km2 17,5/km2 96,1 % 1500 27,2/km2 25,7/km2 94,4 % 1600 35/km2 33,1/km2 94,5 % 1700 38,9/km2 36,8/km2 94,6 % Druga kolona ka.e postopno rast gostot prebivalstev, iz katere izstopa samo upad, ki ga je povzroeila kuga in njene posledice v 14. stoletju. Temu ustrezajo spekulativno dobljene domnevne gostote za slovensko ozemlje v tretji koloni, ki leta 1500 celo ka.ejo nepopolno doseganje gostote iz leta 1300: sicer .e moeno ni.je .tevilo za zaeetek 16. stoletja je domnevano tudi na osnovah, ki so od retrogradne konstrukcije neodvisne (Simoniti 1997: 187). Seveda ne vemo, ee je bilo na Slovenskem res tako, vendar primerjava ne ovr.e retrogradne analize v tem spisu, kar je temeljni namen teh pregledov. Tudi primerjava razmerij .tevil iz druge in tretje kolone, izra.enih v eetrti koloni v odstotkih, ne ka.e na drugaeno podobo ali nesmisel: gostote prebivalstva na ozemlju sedanje slovenske dr.ave bi v stoletnih terminih vedno dosegale nad 90 odstotkov povpre.nih gostot prebivalstva na primerjanih ozemljih severozahodne Evrope, Nem.ije in Avstrije. Slednjo domnevo .e moremo (tako kot je to z vee primerjalnimi .tevili razvidno .e iz sklepa predhodne tabele) primerjati s prvimi zanesljivejšimi podatki, ki za slovensko ozemlje temeljijo na .tetju prebivalstva leta 1754. Tedaj je na primerjanih Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem ozemljih povpreeno .ivelo na km2 43,2 prebivalca, na ozemlju dana.nje slovenske dr.ave pa 41,5 prebivalca, kar ustrezno nadaljuje razmerja in razvojne znaeilnosti v primerjanih nizih; tedaj je gostota prebivalstva na na.em ozemlju obsegala 96 odstotkov povpreene gostote na primerjanih ozemljih; na realnih osnovah dobljena števila se torej ustrezno vklju.ijo v trend razvojnega niza retrogradno konstruiranih števil v zgornji tabeli: 1754 43,2/km2 41,5/km2 96 %. Domnevni povpreeni idealni prirastki prebivalstva na leto Domnevne povpreene vrednosti .tevil prebivalstva na sedanjem dr.avnem slovenskem ozemlju po stoletjih, izraeunane v podpoglavju Povpreena domnevna 375 .tevila prebivalstva na Slovenskem, postanejo ovržno pregledne v luei povpreenih idealnih prirastkov prebivalstva na leto, dobljenih na podlagi postopnega niza omenjenih povpreenih vrednosti. Te abstraktne domnevne idealne prirastke dobimo seveda preprosto: razlike med povpreenimi vrednostmi .tevil prebivalstva v zakljuenih letih vsakega stoletja delimo s sto. Rezultati so: V 7. stoletju40 ljudmi na leto. tju bi bil prirastek med 0 in 140V 8. stoletju 40 ljudmi na leto. tju bi bil prirastek med 0 in 140V 9. stoletju bi bil prirastek med 0 in 450 0 in 450 ljudmi na leto. V 10. stoletju bi bil prirastek med 0 in 450 0 in 450 ljudmi na leto. V 11. stoletju 550 ljudi na leto. V 11. stoletju bi bil prirastek 550V 12. stoletju 820 ljudi na leto. V 12. stoletju bi bil prirastek 820V 13. stoletju V 13. stoletju bi bil prirastek 1870 ljudi na leto. V 14. stoletju 70 ljudi na leto. tju bi bil upadek 1670V 15. stoletju V 15. stoletju bi bil prirastek 1630 ljudi na leto. V 16. stoletju 480 ljudi na leto. tju bi bil prirastek 1480V 17. stoletju 650 ljudi na leto. tju bi bil prirastek 650V primerjalnem nadaljevanju se moremo prvie opreti na podatke, ki niso ve. plod retrogradne konstrukcije, je, na .tevili prebivalstva, dobljeni tudi na podlagi .tetja: na 830.000 prebivalcev leta 1754 in na 893.000 prebivalcev leta 1780 (gl. Vogelnik 1965: 70 /282/). Za prvo polovico 18. stoletja tja (doloeneje za eas med letoma 1700 in 1754) bi bil prirastek 1907 ljudi na leto. Za štiri petine 18. stoletja (med letoma 1700 in 1780) bi bil prirastek 2075 ljudi na leto. Prvo realno orientacijsko primerjalno .tevilo seveda dobimo za obdobje med letoma 1754 in 1780, ko je bil prirastek 2423 ljudi na leto. Gorazd Makarovie Razvojni niz domnevnih povpreenih idealnih letnih prirastkov je bolj nazoren kot drugi nizi. Seveda ne gre za relativna, ampak za retrogradno konstruirana absolutna števila:zato je treba upo.tevati, da enako absolutno .tevilo seveda predstavlja ni.ji relativni prirast pri .tevilnej.em prebivalstvu kot pri manj .tevilnem prebivalstvu. Niz ka.e na stalno nara.eanje prebivalstva z izjemo upadanja za easa velike kuge. Druga jasno izra.ena znaeilnost je rahlo ni.ji prirastek v 16. stoletju, zelo zni.ani prirastek v 17. stoletju in moean .tevilski prirastek v 18. stoletju, ki prese.e vsa dotedanja .tevila. Zni.evanje prirastka v 16. stoletju in nizek prirastek v 17. stoletju nista v nasprotju, ampak se skladata z védenjem o tedanjih zgodovinskih dogajanjih, ki so 376 omenjena ob zakljuenih letnicah ustreznih stoletij v poglavju Retrogradna konstrukcija v luei zgodovinskih dogajanj. Visoki prirastek prve polovice 18. stoletja je sicer izraeunan po razliki med retrogradno konstruiranim .tevilom prebivalstva leta 1700 in prvim zanesljivej.im .tevilom prebivalstva leta 1754. Glede na tedanji dru.beni in gospodarski razvoj na Slovenskem tolik.en in nara.eajoe prirastek ni neverjeten, ampak je prieakovan. .e vee: ob veejem .tevilu ljudi v tem easu bi bilo tudi manj.e relativno .tevilo prirastka .tevilsko absolutno nujno veeje; glede na védenje o zgodovinskem dogajanju in na prvo realno orientacijsko primerjalno .tevilo eetrt stoletja po prvem .tetju bi na neverjetnost retrogradne konstrukcije kazal le zelo drugaeen, obeutno ni.je izraeunan prirastek. Vizualni test krivulj glede na trende gibanja prebivalstva Ovr.bo veljavnosti retrogradne konstrukcije more omogoeiti videz krivulj na grafikonu: na pogled jih je mogoee presku.ati vsaj na .tiri naeine: 1. Moeno in trajno nasprotje te.enj, ki jih izra.ajo krivulje, lahko pove, da je ustrezna samo ena krivulja ali nobena. 2. Zelo razliene ordinatne vrednosti na sklepu retrogradne projekcije (oziroma na easovnem zaeetku na grafikonu) so lahko ovr.ba: pri ustreznosti izbranih vzorcev prieakujemo, da se bodo retrogradno konstruirane krivulje, izpeljane iz istega izhodi.ea, na kritienem sklepu (ki je hkrati seveda easovni zaeetek) pribli.ale, tako kot pri popotniku, za katerega ne vemo, ali je prispel z vlakom ali z avtomobilom, prieakujemo, da se razlieni trasi tira in ceste v kraju prieetka poti pribli.ata. 3. Na izhodi.eu retrogradne konstrukcije, na koordinatni toeki leta 1754/ 830.000 ljudi, morajo biti smeri konstruiranih krivulj pred tem easom in smer krivulje, ki je zarisana .e po podatkih .tetja prebivalstva takoj po tem easu, podobne ali enake: ee se smer grafa na mejni toeki leta 1754 zalomi in gre naprej v zelo drugi smeri, to pomeni, da se je prav tedaj zgodil prevrat v gibanju prebivalstva ali da to retrogradno konstruiranje ne more ustrezati stvarnosti. 4. Smiselnost celotnega poteka krivulj. Ta mora ustrezati dejstvu, da se je .tevilo prebivalstva od nedvomno mnogo manj.ega .tevila v zgodnjem srednjem veku dvignilo do srede 18. stoletja na okoli 830.000 ljudi. Hkrati mora biti ta potek v razmerju do drugih krivulj, ki si jih lahko zamislimo, verjetnej.i glede na okvir znanih zgodovinskih dogajanj in stanj na Slovenskem. Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem Sledi na.tetim ovr.bnim naeinom ustrezen komentar celotne grafikonske podobe. 1. Te.nje, ki jih izra.ajo krivulje, konstruirane po .tirih razlienih vzorcih, so razlienih jakosti, vendar skoraj povsem enotnih soeasnih usmeritev: test ne ovr.e konstruiranih krivulj. 2. Krivulje, po .tirih razlienih vzorcih razlieno retrogradno izpeljane iz koordinatne toeke leta 1754/830.000 ljudi, se ob vmesnih obeutnih hkratnih razlikah na ordinatah po dobrih enajstih stoletjih na koncu 6. stoletja presenetljivo zbli.ajo na razkorak, ki je manj.i od 40.000 ljudi; ee ne upo.tevamo krivulje po demografskem vzorcu celotne Evrope, ki je izbran predvsem zaradi primerjave, celo na pol manj.i razkorak: test ne zavrne mo.nosti nobene krivulje. 3. Test smeri retrogradno konstruirane krivulje pred koordinatno toeko leto 1754/830.000 ljudi in njenega nadaljevanja, utemeljenega na naslednjem, drugem 377 znanem demografskem .tevilu 893.000 ljudi leta 1780 (Vogelnik 1965: 70/282), ima naslednjo podobo. Gre za daljici v easovnih oddaljenostih po 26 let pred in po izhodi.eni koordinatni toeki na abscisi za leto 1754: prva je retrogradno konstruirana, druga temelji na .tetju. Ee si torej na grafikonu zamislimo daljico med omenjenima koordinatnima toekama in jo nato vzvratno nadaljujemo do ordinate 26 let pred letom 1754 (zavoljo jasnosti in enoznaenosti grafikona to v tukaj.nji objavi ni narisano; prim. tudi komentar k letu 1600 in letu 1750), se ta, sedaj poldaljica premo v isti smeri vzvratno nadaljuje v rezultanto konstruiranih krivulj, ki se sicer pokriva s krivuljo po vzorcu ozemlja dana.nje Avstrije nazaj vse do leta 1700. Spremenjena smer bi lahko zavrnila retrogradno konstrukcijo, ista smer ne. Sestavna dela poldaljice sicer skupaj ka.eta trend rasti prebivalstva v 18. stoletju do cesarja Jo.efa II.; naslednji znani podatek o .tevilu prebivalstva leta 1818 sodi .e v drug trend in je za ovr.ni preskus retrogradne konstrukcije neuporaben (gl. Vogelnik 1965: 34/246; 70.76/282.288). 4. Celotna podoba poteka krivulj od leta 600 do leta 1754 je smiselna, v kolikor ka.e vzpon prebivalstva od nedvomno majhnega .tevila v zgodnjem srednjem veku do 830.000 ljudi sredi 18. stoletja. Ta rast ni zelo intenzivna in po stoletnih stopnjah ka.e upadanje .tevila ljudi samo v 14. stoletju, ki je sicer tudi glede na zgodovinska dejstva nedvomno. Krivulje .ibke rasti je seveda treba gledati relativno na strukturiranost in pokonenost grafikona, na katerem pokonena stranica kvadratka predstavlja 20.000 ljudi, vodoravna stranica pa 33,333 leta. Razlike med krivuljami na ordinatah so zato oeitne; na polo.no strukturiranem koordinatnem sistemu bi bile krivulje seveda manj strme in razlike med njimi manj opazne. Ob poudarjenih razlikah in strmih krivuljah la.je zastavimo ovr.no vpra.anje: kak.ni, od konstruiranih krivulj drugaeni poteki krivulj so .e mo.ni, da bi dosegli 830.000 ljudi sredi 18. stoletja? Vse mo.ne zami.ljene krivulje se morajo seveda koneati na koordinatni toeki leta 1754/830.000 ljudi in morajo generalno izra.ati te.njo rasti k tej demografski .tevilki od zgodnjega srednjega veka, ko je bilo ljudi nedvomno manj; ustrezati morajo zgodovinsko izprieanim dejstvom, ki so imela demografske vplive ali pa so demografska stanja vplivala nanje, dalje vsaj naselitveni in gospodarski rasti v 13. Gorazd Makarovie stoletju, upadanju ali stagnaciji v 14. stoletju. Med tak.nimi krivuljami moremo najprej izloeiti vse variante pravilnih geometrijskih oblik; dogajanj, ki bi jih ponazarjale tak.ne krivulje, v dru.bah ni. Potem izloeimo krivulje, ki zato, da se lahko koneajo v omenjeni koordinatni toeki, hkratno vsebujejo velike in izrazite pozitivne in negativne odklone, ki jih ni moe povezati z znanimi zgodovinskimi dogajanji. Po tak.nih izloeanjih ostanejo le krivulje, ki so podobne poteku retrogradno konstruiranih krivulj, vendar se lahko v zgodnjem srednjem veku zaenejo pri ni.jem ali vi.jem .tevilu prebivalstva in temu ustrezno ka.ejo zelo nizek ali nikakr.en upad (oziroma silno katastrofalen upad) prebivalstva v 14. stoletju, da se lahko koneajo v omenjeni koordinatni toeki. Tak.ne krivulje so 378 mo.ne; ob sedanjem védenju more dvom vanje temeljiti predvsem na ustreznih izraeunih vsakokratnih gostot prebivalstva, ki bi ob tak.nih krivuljah moeno odstopale od znanih gostot drugih veejih evropskih obmoeij, tako da bi bilo v tem oziru na.e ozemlje precej izjemno. Tako zastavljen test torej ka.e na mo.nost, da je verjetnostni pas, v katerem se gibljejo retrogradno konstruirane krivulje, .ir.i kot na grafikonu, ne zanika pa generalnega poteka oziroma temeljnih oblik teh krivulj. Za ovr.no presojo ima lahko nek pomen tudi primerjava celostnih trendov s kraj.im pokrajinskim trendom, ki je znan za Slovensko .tajersko od druge eetrtine 16. stoletja. Ee na grafikon retrogradne konstrukcije v smislu njegove stopenjske doloeenosti po stoletjih nanesemo graf zaokro.enih rezultatov raziskav gibanja prebivalstva na Slovenskem .tajerskem pred letom 1754 (gl. Straka 1971: 245. 252), dobimo stikajoee se tri daljice, ki imajo razliene lege. Koordinatni toeki prve daljice sta: leto 1528/94.000 ljudi in leto 1600/132.500 ljudi. Koordinatni toeki druge daljice sta leto 1600/132.500 ljudi in leto 1700/190.000 ljudi. Koordinatni toeki tretje daljice sta leto 1700/190.000 ljudi in leto 1754/247.000 ljudi (zavoljo enoznaene jasnosti grafikona to v tukaj.nji objavi ni narisano; prim. tudi komentar k letu 1750). Smer tretje daljice je skoraj vzporedna z rezultanto grafov, retrogradno izhajajoeih iz ustrezne koordinatne toeke (leto 1754/830.000 ljudi) do abscise za leto 1700; z drugimi besedami: glede na primerjavo medsebojno neodvisno dobljenih rezultatov bi bila trend rasti prebivalstva v letih 1700.1754 na Slovenskem .tajerskem in trend rasti povpreeja prebivalstva na celotnem ozemlju sedanje slovenske dr.ave enaka. Polo.nej.i legi kot retrogradno konstruirane krivulje za celotno sedanje dr.avno slovensko ozemlje pa imata grafa za Slovensko .tajersko v letih 1700.1600 in 1600.1528; v teh obdobjih bi bila tam rast prebivalstva .ibkej.a kot v slovenskem povpreeju. Ta razlika naj bi .la na raeun posledic katastrof, ki so se na .tajerskem zaeele .e v zadnji eetrtini 15. stoletja (Straka 1971: 244, 245) in se sklada z izrazito stagnacijsko te.njo prebivalstva v 17. stoletju na ozemlju dana.nje Avstrije (gl. McEvedy 1980: 88.90). Retrogradna konstrukcija v luei zgodovinskih dogajanj Podobno kot drugi ovr.ni testi tudi fasete doslej znanega zgodovinskega dogajanja na slovenskem ozemlju ne morejo potrditi grafikonske retrogradne konstrukcije, lahko pa jo ovr.ejo. Namen sledeeega besedila so kritiene primerjave Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem pomembnih zgodovinskih dogajanj z gibanji prebivalstva, ki ga ka.ejo od teh dogajanj neodvisno konstruirane krivulje. Krivulje na grafikonu sem kajpak konstruiral povsem neodvisno od védenj o zgodovinskih dogajanjih in stanjih na slovenskem ozemlju; zelo sem pazil, da je grafikon po enotnem retrogradnem naeelu oblikovan izkljueno samo glede na izbrane vzorce. Zato more primerjava grafikona z zgodovinskimi dejstvi pokazati na mo.ne neverjetnosti skladanja krivulj z dejanskimi stanji. Iz preteklosti sem seveda izbiral tak.na dogajanja in stanja, ki so z gotovostjo ali veliko verjetnostjo v medsebojno odvisnem odnosu z demografskim razvojem. S tega vidika je . drugaee kot doslej, ko sem gradivo obravnaval retrogradno in easovno vzvratno . smiselno pogledati na primerjave v dejanskem easovnem 379 redu od starej.ih k mlaj.im. Seveda nikjer ne gre za krivulje dejanskega gibanja prebivalstva, ampak za abstraktne povezave orientacijskih vrednosti ob zakljuenih letih vsakega stoletja, h katerim so pripisani komentarji, ki veeinoma veljajo za ustrezna stoletja, zakljueena z okroglo letnico, zavoljo izogibanju ponavljanj pa veasih obravnavajo tudi starej.a in mlaj.a dogajanja in stanja. Leto 600 Zadnjega leta .estega stoletja je na dana.njem slovenskem dr.avnem ozemlju (in seveda v sosednjih pokrajinah) .ivelo etnieno me.ano prebivalstvo. Ob Slovanih, ki so odslej odloeilno oblikovali jezikovno identiteto tega (in .ir.ega) prostora, so tu bivali romanizirani staroselci in .e nekaj poznej.ih priseljencev, ki so ostali na tem ozemlju ob preseljevanjih ljudstev (gl. npr. Vilfan 1969; Straka 1971: 237, 238 in preglede: Grafenauer 1964; .a.el 1975; Grafenauer 1988: 342.375). Ti ljudje so pre.iveli najhuj.e ease zlasti tako, da so se preselili v varnej.a odmaknjena pokrajinska obmoeja in kraje. Koliko jih je bilo, ne vemo. Viri sicer prieajo, da gre za upo.tevanja vredno .tevilo ljudi; samo doslej (pae pomanjkljivo) znana ustrezna arheolo.ka najdi.ea obsegajo 25 naselij in utrdb, 15 grobi.e, ki ka.ejo na naselja, in 6 nakljuenih najdb (gl. Cigleneeki 1987; Cigleneeki 1990; Cigleneeki 1992). V 7. in 8. stoletje se je tudi kulturno nadaljevalo .ivljenje teh ljudi in niti kr.eanstvo ni bilo popolnoma iztrebljeno (Brato. 1996). O tem prebivalstvu prieajo tudi toponimi. Marsikateri med tistimi, ki izvirajo iz etnonima Lah, s katerim so Slovani oznaeevali romanske prebivalce in seveda tudi tiste, ki so .iveli na tem ozemlju pred romanizacijo, ka.ejo nanje (Kos 1985/b). Podobno prieajo do danes ohranjena imena naseljenih krajev,voda in gora, ki sodijo po nastanku in izvoru v antiene ease, da so na na.em ozemlju predslovanski prebivalci pre.iveli in jih posredovali slovanskim naseljencem (Kos 1985; Bezlaj 1956/1961; Bezlaj 1969). Pred voja.kim nasiljem so bili varnej.i ljudje, ki so bivali na odmaknjenih, poljedelsko neprimernih obmoejih, kjer so delali rudarji in z rudarstvom povezani obrtniki in drugi (gl. Mohorie 1969); tako je bilo tudi na planinah (gl. Cevc 1997). Vsekakor je bila usoda predslovanskega prebivalstva na razlienih obmoejih precej razliena (gl. Grafenauer 1969; Grafenauer 1971: 17.30). Pri hudih gro.njah in demografskih pretresih navadno zbe.ijo bogatej.i in dru.beno moenej.i prebivalci, drugi pa ostanejo. Najbr. je bilo tako tudi v burnem 6. stoletju Gorazd Makarovie na vzhodnoalpskem ozemlju (gl. zlasti .tih 1999) in tudi na vzhodu ozemlja Slovenije (gl. Kerman 1997), eeprav o .tevilnosti teh ljudi ne vemo nie. Pri Slovanih, ki so se v pradomovini etnieno in kulturno enotno izoblikovali najbr. .ele v 3. in 4. stoletju (gl. Pleterski 1995), je br.kone bila vsaj v obdobju med 5. in 7. stoletjem, se pravi v easu tedanjih samo desetih do dvanajstih generacij, cenjena rodnost. Drugaee ni mogoee temeljno razlo.iti dejstva, da so se v tem easu iz relativno majhnega obmoeja raz.irili na vse strani neba na ogromna ozemlja, pri tem obdr.ali jezikovno identiteto in kmalu postali ena najbolj raz.irjenih etnienih skupin v Evropi (gl. npr. Conte 1989: 19.75). Vendar pa pri tem pae ni mogoee govoriti o neki nemogoei slovanski demografski eksploziji (prim. .tih 1999: 90), 380 ampak predvsem o akulturaciji in asimilaciji drugih ljudstev. O kontaktih in so.ivljenju alpskih Slovanov s staroselci sicer prieajo .e omenjena predslovanska, do danes v sloven.eini ohranjena imena naseljenih krajev, voda in gora in nekatera druga predslovanska imena, eeprav poglavitni vzroki in mehanizmi jezikovne slavizacije predslovanskega prebivalstva zavoljo pomanjkanja ustreznih virov .e niso ugotovljeni; moei gospodarskih ali kulturnih dejavnikov, zavoljo katerih bi prej.nji prebivalci in prebivalke sprejeli slovanski jezik, so manj verjetne kot oblike voja.ke premoei, o kakr.nih npr. prieajo poroeila bizantinskih piscev o vdorih ju.nih Slovanov v 6. stoletju na balkansko obmoeje. Jezikoslovna prieevanja ka.ejo, da so se Slovani naseljevali na sedanje slovensko ozemlje veekrat in postopno, moeneje in .ibkeje, iz severnih, severovzhodnih in iz jugovzhodnih smeri (Ramov. 1946: 278); tudi tak.en proces naseljevanj prejkone ka.e, da njihovo .tevilo ni bilo zanemarljivo. Ee ne upo.tevamo krivulje, oblikovane po vzorcu gibanja prebivalstva celotne Evrope, ki ima na grafikonu predvsem kontrolen pomen (ker so bili tedaj .tevilni obse.ni severni in vzhodni evropski predeli nenaseljeni ali komaj kaj naseljeni), bi po retrogradni konstrukciji na ozemlju dana.nje slovenske dr.ave tedaj .ivelo od 121.000 do 144.000 ljudi, povpreeno po skupaj treh konstruiranih vzorcih 129.000 ljudi, kar bi pribli.no pomenilo gostoto naseljenosti od .est do dobrih sedem ljudi na kvadratni kilometer, povpreeno skoraj .est in pol eloveka na kvadratni kilometer. Zgodovinskih okoli.ein, ki bi lahko kritieno osvetlile ta .tevila, .al ne poznamo, edina mo.na primerjava bi lahko bile tedanje gostote prebivalstev, ki jih izraeunamo po podatkih v Mc Evedyjevem atlasu, in so bile v celotni Evropi 2,7 prebivalca, na ozemlju dana.nje Avstrije 5,0 prebivalca, v severozahodni Evropi 7,9 prebivalca in na ozemlju sedanje Nemeije 8,3 prebivalcev/prebivalk na kvadratni kilometer. Leto 700 Po retrogradni konstrukciji bi v sedmem stoletju na sedanjem slovenskem dr.avnem ozemlju lahko .ivelo le malo vee ljudi kot ob koncu .estega stoletja; srednji idealni povpreeni prirastek na leto bi bil le v razponu 0.140 ljudi, povpreena prebivalstvena gostota bi bila v verjetnostnem okviru gostot primerjalnih vzorenih ozemelj. Povsem neodvisno od te podobe je nastalo mnenje, ki se z njo precej Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem sklada: na Slovenskem naj bi relativno ne bilo manj prebivalstva kot v drugih podobnih predelih tedanje Srednje Evrope (Blaznik 1970: 82). Ta .tevila je treba primerjati z oceno, ki temelji na predstavi o prehranjevalni sposobnosti tedanjega slovanskega poljedelstva, po kateri naj bi v prvih stoletjih po naselitvi lahko .ivelo na tedanjem slovenskem ozemlju v Alpah, ob zgornji Savi in ob Soei le okrog 150.000 do 200.000 prebivalcev (Grafenauer 1964: 293; gl. Grafenauer 1952: 439.453). Prostor, katerega zajema ocena o tolik.nem mo.nem .tevilu prebivalstva, sicer ni povsem nedvoumen: Navsem ozemlju, ki je bilo v tem easu naseljeno, je moglo .iveti pod pogoji po.igalni.kega poljedelstva in poljedelskega sistema neustaljenih njiv na .e izkreenem ozemlju, kar je bilo v tem easu v navadi pri alpskih Slovanih, komaj 150.000 do 200.000 prebivalcev: malo pred tem 381 besedilom pa je omenjeno, da so se alpski Slovani naseljevali na obmoeju, ki je prvotno obsegalo okoli 60.000 km2 in se je do danes skreilo na okrog 24.000 km2 (Zgodovina 1953: 88, 89). Najbr. je pri tej oceni vedno mi.ljeno prvotno kolonizacijsko ozemlje alpskih Slovanov (Grafenauer 1952: 479). Ta ocena temelji na predstavah o prostorski zahtevnosti in donosnosti po.igalni.kega kopa.kega poljedelstva iz 19. stoletja, ko je bil ta agrarni naein lokalno postransko dopolnilo nekaterih agrarnih gospodarstev; zdi se, da je njena nezadostnost predvsem v neupo.tevanju velikih mo.nosti zgodnjesrednjeve.ke gospodarske rabe gozdov, ki je omogoeala pre.ivetje .tevilnim ljudem. Na gospodarsko izrabo gozdov pri alpskih Slovanih ka.e nekaj prieevanj in indicij, ki pa .e niso preiskane. Zelo velike povr.ine ozemlja, ki ga danes obsega dr.ava Slovenija, so bile pokrite z gozdovi, v katerih so bile ogromne kolieine dobrin, ki jih je bilo moe svobodno izrabljati ves eas pred stalno naselitvijo in uveljavitvijo frankovskega fevdalizma. To so bili tedaj gozdovi listavcev in ne iglavcev; iz poznej.ih virov, zlasti iz zemljevida krajevnih imen po drevesih (GDZS 1970: 425, 426, med 80.81; prim. Pirc 1930, Atlas 1985 in Spezialortsrepertorium 1918; za ta imena, izprieana v srednjem veku, gl. Kos 1975; Blaznik 1986/1988; Zelko 1982) je razvidno, da sta bila zelo raz.irjena bukev in hrast, oziroma da so ob nastajanju krajevnih imen bili ljudje pozorni na razliene uporabne vrste dreves in grmieevja: na bukev, na kar tri vrste hrasta, na lipo, brezo, nekoliko manj pa na druge vrste dreves, na drevje z u.itnimi sadovi in uporabno grmieevje. Slovenska imena teh dreves so veeinoma splo.noslovanska (gl. Bezlaj 1976.1995; Snoj 1997); potemtakem so bili nanje pozorni Slovani .e v pradomovini in (ker so se z nespremenjenimi pomeni ohranila v sloven.eini) tudi po naselitvi v novem ozemeljskem okolju. Po naseljevanju, ki je bilo obeasno sedentarno, so alpski Slovani nabirali razno divje sadje, jagodieje, gobe (Makarovie 1985: 102, 103). Koristili so veenamensko uporabno brezovo lubje in v zgodnjem srednjem veku morda tudi brezov drevesni sok (gl. Schräder 1917. 23: 147; Makarovie 1985: 104). Lipovo podlubno lieje so .e v prazgodovinski Evropi mno.ieno uporabljali za vrvi in za pletivo (Schrader 1929: 12, 13; Lexikon 1980. 1998: geslo Linde); beseda lieje je praslovanska in se je ohranila v sloven.eini (Snoj 1997: 302), pleteno lieje se je v evropski pastirski kulturi in tudi na Slovenskem obdr.alo kot za.eitno ogrinjalo .e dalee v novi vek (Kotnik 1943: 21.24). Gorazd Makarovie Gozdnih dobrin je bilo seveda mnogo, od lesa za gradnjo, orodje, oro.je in kurjavo, izdelavo oglja, potrebnega za kovinarstvo, eresla za strojarstvo do smole za eevljarstvo in posodarstvo in .e marsikaj, vendar ne vemo, v kolik.ni meri so alpski Slovani uporabljali gozd v te namene. Staroslovanske arheolo.ke najdbe na Slovenskem (gl. npr. zlasti Koro.ec 1979; Pleterski 1987) posredno prieajo o rabi oglja za tehnolo.ke postopke (kovinski in emajlirani izdelki, steklene jagode), eresla za usnje (jezieek za jermeneek ostrog), lesa za orodje in oro.je (leme.i, svedri, sekire, nasadilne osti za kopja, lopatno nasadilo, nasadilo za rovnico, nasadila za otke), lesenih izdelkov (okovje za krsto, ostanki stavb). Najpomembnej.e pa so najbr. bile ogromne kolieine bukovih in hrastovih plodov, .ira in .eloda. V 382 sloven.eini je ohranjena bogata besedna dru.ina, ki izvira iz besede .ir in je veeinoma v pomenski zvezi s pojmi gozdne svinjske pa.e, hranjenja, redilnosti, plodnosti (Pleter.nik 1895: 962, 963). Beseda je sicer pomenila zlasti bukove in hrastove plodove; tudi izpeljanke so pomensko sorodne .e praslovanski besedi .ir (Snoj 1997: 762; Ma.urania 1908/1922: 1714). Ka.e, da je bila gozdna pa.a pra.ieev in koz pri alpskih Slovanih vsaj tako znana kot v drugem zgodnjesrednjeve.kem slovanskem svetu (gl. npr. Herrmann 1983: 86.89; GDZS 1970: 380); raba teh .ivali je izprieana z ustreznimi .ivalskimi kostmi na alpskoslovanskih kulturnih najdi.eih (Makarovie 1985: 101, 102). Domnevati moremo tudi gozdno pridobivanje smole, ki je bila v tedanjem easu nujno potrebna pri raznih obrtnih dejavnostih, tako kot je bilo pri drugih zgodnjesrednjeve.kih Slovanih (gl. npr. Herrmann 1985: 125, 126; prim. GDZS 1970: 438, 439), na kar ka.ejo zlasti tiste, .tevilne slovenske izpeljanke iz praslovanske besede smola, ki prieajo o razlienih rabah te snovi (gl. Snoj 1997: 586; Stabej 1997: 402; Pleter.nik 1895: 520, 521); dalje gozdno eebelarstvo (GDZS 1970: 398.400), seveda tudi lov na gozdne .ivali (GDZS 1970: 475, 478, 481) in .e kaj (GDZS 1970: 466). Skratka, ob omejenem .tevilu prebivalstva, ki bi ga lahko pre.ivljalo obeasno sedentarno poljedelsko gospodarstvo alpskih Slovanov, bi lahko od gozda in v gozdu .ivelo vee ljudi (eeprav tam ne bi nastajala naselja; gl. Blaznik 1970: 68.70) kot ka.e ocena o prostorski zahtevnosti in donosnosti po.igalni.kega kopa.kega poljedelstva, ki temelji na védenju o tej agrarni dejavnosti iz 19. stoletja. Leto 800 Retrogradno konstruirane krivulje za obdobje pred koncem 8. stoletja ne ka.ejo vidnej.e rasti prebivalstva. Seveda so tudi vzorci za ta zgodnja obdobja, po katerih je bila izdelana konstrukcija, najbolj nezanesljivi. Vendar bi se po tem easu lahko zaeel rahel demografski dvig, ki ga nakazujejo konstruirane krivulje; v ta eas namree .e sodijo zaeetki agrarne kolonizacije. Na retrogradni konstrukciji se tedaj ka.e zaeetek rahlega vzpona prebivalstva, ki postane intenziven v 11., 12. in 13. stoletju in traja vse do velike kuge. Ta podoba se precej sklada z mnenjem, ki je nastalo od nje povsem neodvisno, da je .el sorazmerno ugodengospodarski polo.aj v razdobju od 11. do prve polovice 14. stol., kot marsikje v Evropi, tudi pri nas v.tric z demografskim dvigom (Blaznik 1970: 85). Zaeetek tega vzpona je lahko Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem povezan z uvajanjem novega naeina .ivljenja na enorodbinskih kmetijah. Enakost kmetij na slovenskem ozemlju namree sprieuje, da so nastale .e v okviru zemlji.kega gospostva in ne izven njega, torej .ele od 9. stoletja (Grafenauer 1952: 451). Pomembna prieevanja o stalnih naseljih od tega easa so tedaj nastali toponimi vas in selo (Kos 1966). Toda agrarna kolonizacija pomeni tudi zaeetke postopnega uvajanja natriletnega kolobarjenja s praho (ki se sicer vsaj do 11. in 12. stoletja ni popolnoma uveljavilo, kot ka.ejo prieevanja, omenjena pri letnici 1200), kar pomeni veeji pridelek na enako velikem stalno obdelovanem zemlji.eu (gl. GDZS I: 240. 242), vee hrane in omogoea rahlo rast prebivalstva, ki bi lahko bila tak.na, kot jo za to obdobje ka.ejo retrogradno konstruirane krivulje na grafikonu. Leto 900 Po retrogradno konstruiranih krivuljah na grafikonu naj bi .tevilo prebivalstva v devetem stoletju rahlo nara.ealo in naj bi .telo med 149.000 in 194.000 ljudi. Ta konstrukcija se ne sklada s domnevno podobo, po kateri naj bi na ozemlju dana.nje Slovenije po slovanski naselitvi v okoli.einah zgodnjesrednjeve.kega ekstenzivnega poljedelstva .ivelo mnogo manj ljudi. Podobi se medsebojno izkljueujeta. Retrogradno konstruiranje grafikona je razvidno; seveda je zato treba skrbno pretresti omenjeno podobo, ki jo je z njemu obieajno lucidnostjo ustvaril Sergij Vilfan. Ta podoba temelji na znamenitem urbarialnem zapisu za Lo.ko gospostvo leta 1160: po kritienem retrogradnem pogledu naj bi na lo.kem ozemlju po slovanski naselitvi .ivelo okoli 500 ljudi ali povpreeno ena oseba na km2; ker naj bi bilo lo.ko ozemlje reprezentativno za slovenski naselitveni prostor, bi tedaj .ivelo na ozemlju dana.nje Slovenije okoli 20.000 ljudi (Vilfan 1993a: 214.216; prim. .tih 1999: 89). Vilfanova podoba o 500 prebivalcih na lo.kem ozemlju je zelo verjetna; vpra.ljiva pa je reprezentativnost lo.kega ozemlja za ostalo slovensko ozemlje. Za pogled na zemljevid reprezentativnost dr.i, kdor pa je hodil po ozemlju nekdanjega lo.kega gospostva, ve, da je za ekstenzivno zgodnjesrednjeve.ko poljedelstvo tam . razen Sor.kega polja . komaj kaj primernih povr.in. To dejstvo potrjujeta pogleda na arheolo.ka najdi.ea na zemljevidu Rimska doba in na zemljevidu Obdobje preseljevanja in zgodnji srednji vek (ANSl 1975: v prilogi). V rimskem easu je vodila pot po Sel.ki in po Poljanski dolini, vendar je bilo najdenih nekaj soeasnih grobov, ki navadno prieajo o naseljencih, le v Poljanah, Ee.njici, na Kali.ah in na Sor.kem polju. Z izjemo Kali. je za te kraje znaeilna zgodnjesrednjeve.ka poljedelska primernost, ki je drugod na poznej.em ozemlju lo.kega gospostva ni: Poljane so na zaeetku dolinske ravnice, ki se na prisojni strani Poljan.eice raz.iri proti Gorenji vasi; Ee.njica je na zaeetku ravnice, ki se na prisojni strani Sel.eice raz.iri proti Dolenji vasi; Sor.ko polje je bilo seveda poljedelsko ugodno. Na Kali.ah kajpak niso kmetovali, ampak so se morda ukvarjali z .elezarstvom (prim. Blaznik 1973: 5). Na .e bolj prazno naselitveno podobo ka.e zemljevid za eas preseljevanja narodov in zgodnji srednji vek: najdbe so prieakovano na Sor.kem polju, toda z vsega ozemlja lo.kega gospostva zahodno od .kofje Loke Gorazd Makarovie ni znana niti ena. Dosedanje poznavanje najdi.e seveda ni zanesljiv znak redke naseljenosti, toda s tem vtisom se sklada tudi prieevanje toponimov (gl. Blaznik 1973: 6,7). Leta 973 zapisana slovanska naselbinska imena sodijo namree le na tista poljedelsko primerna obmoeja, ki so bila naseljena .e v rimskih easih: tri so na Sor.kem polju, Selca so na najbolj raz.irjenem delu prisojne ravnine med Ee.njico in Dolenjo vasjo. Skratka: v zgodnjeslovanski dobi je bilo na ozemlju poznej.ega lo.kega gospostva naseljeno le Sor.ko polje, ki obsega slabo enajstino tega ozemlja, kar je razmerje, ki je zelo drugaeno od tedanjega razmerja naseljenih obmoeij proti nenaseljenim obmoejem na celotnem ozemlju sedanje slovenske dr.ave. Pogled na zemljevidno podobo (Kos 1970; Blaznik 1970: 71.73) prvotnega slovanskega 384 naselitvenega obmoeja (in s kartezijsko mre.o izvedena pribli.na povr.inska meritev naseljenih obmoeij, ki zna.a okoli 8500 km2 z jugozahodnim neslovanskim ozemljem vred) pa ka.e, da je bilo poseljene okoli tri sedmine, kar ustreza kar 4,7 enajstinam celotnega dana.njega slovenskega dr.avnega ozemlja, pri eemer, razen v Primorju, niti ni upo.tevano ozemlje, na katerem so ostali predslovanski prebivalci. Za zgodnjesrednjeveško demografsko podobo celotnega ozemlja na obmo.ju slovenske države torej loško ozemlje ni reprezentativno. Ee pa bi vzeli Vilfanov izraeun 500 ljudi kot vzorec za Sor.ko polje in slednje obmoeje za vzorec za poseljena obmoeja, bi teritorialno naselitveno proporcionalno za sedanje celotno slovensko dr.avno ozemlje dobili okoli 95.000 ljudi; gostota prebivalstva na tem ozemlju bi torej bila 4,7 prebivalca na km2. Mo.nosti omenjenih .tevil je mogoee osvetliti le s primerjanjem s povpreenimi gostotami prebivalstva, ki jih dobimo po podobah v McEvedyjevem atlasu in zna.ajo leta 600 za ozemlje Nemeije 8,3 prebivalca na km2, za severovzhodno Evropo 7,9, za ozemlje Avstrije 5 in za celotno Evropo 2,7 prebivalca na km2, leta 800 pa za ozemlje Nemeije 9, za ozemlje Avstrije 6, za severovzhodno Evropo 8,8 in za celotno Evropo 3 prebivalce na km2. V okviru teh .tevil je tudi prej omenjena mo.nost gostote enega prebivalca na km2 na na.em ozemlju neverjetna, ker bi v tem primeru bilo to ozemlje izrazita izjema, ki bi lahko nastala le s hudo katastrofo, za katero bi moralo ostati nekaj sledov, ki pa jih doslej ne poznamo. Ob agrarni kolonizaciji v 9. stoletju, ki ka.e na rahlo rast prebivalstva, seveda ne moremo prezreti neugodnega stanja ali upada prebivalstva na severovzhodnem slovenskem ravninskem ozemlju, ki so ju povzroeile vsaj frankovsko-avarske vojne konec 8. stoletja in vdor Mad.arov leta 898. Zato bi trend neznatne rasti, ki ga ka.ejo krivulje na grafikonu, lahko veljal le za celotno ozemlje Slovenije. Leto 1000 Po izraeunu retrogradne konstrukcije bi tega leta .ivelo na ozemlju dana.nje slovenske dr.ave po najni.jem vzorcu 149.000 prebivalcev, kar bi pomenilo slabih 7,5 prebivalca na km2; po najvi.jem vzorcu 213.000 prebivalcev, kar bi pomenilo slabih 10,5 prebivalca na km2; v izbranem povpreeju vzorcev 194.000 ljudi, kar pomeni 9,7 9,7 prebivalca na km2. To bi bila precej vi.ja gostota, kot je bilo tedaj evropsko povpreeje, ki je bilo 3,7 3,7 prebivalca na km2, enaka gostota prebivalstva kot Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem na ozemlju dana.nje Nemeije in veeja kot na ozemlju dana.nje Avstrije, kjer naj bi tedaj .ivelo 8,7. 8,7 prebivalca na km2 Zgoraj omenjena primerjalna .tevila temeljijo na podatkih v McEvedyjevem atlasu in so seveda plod ocen in kritienih interpretacij dostopnih virov; za namen prieujoeega pisanja, ki se vpra.uje o ovr.nosti retrogradne konstrukcije, je koristna primerjava .e z nekoliko drugaenima ocenama gostot prebivalstev na Ee.kem in Moravskem. Po njih bi leta 1000 tam .ivelo 450.000 ljudi, kar ustreza 6 prebivalcem na km2, ali 650.000 ljudi, kar ustreza gostoti 8,6 8,6 prebivalca na km2 (Zientara 1983: stolpec 18; prim. Mc Evedy 1980: 83.85). Slednja primerjava ne izkljueuje retrogradne konstrukcije, vendar opozarja na negotovost ocen. Viri sicer ne omogoeajo preverjanja; najstarej.a, na .tetju 385 utemeljena primerjava gostot prebivalstev sodi seveda .ele v leto 1754: tedaj je na sedanjem dr.avnem slovenskem ozemlju .ivelo okoli 830.000 ljudi, kar pomeni 41,5prebivalca na km2 . na Ee.koslova.kem pa okoli 5,000.000 ljudi, kar pomeni 38,4 38,4 prebivalca na km2 (gl. McEvedy 1980: 83.85). Leto 1100 V 11. stoletju se na grafikonu ka.e veeja rast prebivalstva, za katerega sicer vemo, da je bilo v evropskem zgodnej.em fevdalizmu nasploh pokrajinsko zelo neenakomerno porazdeljeno (Bloch 1961: 60, 61). Ta podoba ne izkljueuje tendenc, ki jih ka.ejo retrogradno konstruirani grafi; z njimi se sklada vsaj pri veejih ozemljih. Krivulje ka.ejo na zaeetek trenda vzpona .tevila prebivalstva v 11. stoletju, ki dose.e vi.ek v 13. stoletju (prim. komentar k letu 800). V 11. stoletju gre na Slovenskem .ele za prve skromne zaeetke evropskega procesa zasnove agrarnega .ivljenja, ki se postopoma povezuje z denarnimi dajatvami, oziroma za veejo kmeeko proizvodnjo polj.ein, ki ustvarja in se menjava v tr.nih krajih (prim. Pirenne 1956: 220) in postaja viden v 12. stoletju in izrazit v 13. stoletju. Spoeetka je seveda .lo le za zamenjave blaga in zametke trgovanja na pro.eenjih, ki so postala navadna po graditvi cerkva in ustanavljanju pra.upnij, ki veeinoma sodi v eas od zadnje tretjine 10. stoletja vse do zaeetka 13. stoletja. Iz teh krajev se niso razvila prava tr.na naselja oziroma mesta s pravico do tedenskih sejmov; slednja naselja, ki ka.ejo na uveljavljeno denarno gospodarstvo s pre.ivljanjskimi mo.nostmi, ki niso vee zgolj poljedelske, so nastajala .ele v 12. in zlasti v 13. stoletju (gl. npr. Zwitter 1953: 238, 241). Tendenca vzpona retrogradno konstruiranih krivulj za 11., 12. in 13. stoletje na grafikonu se sklada z zgodovinsko podobo, ki jo imamo o vzponu kolonizacije v tem obdobju (Blaznik 1970: 73.75). Leto 1200 Najvee do tega easa so nastajala naselja z imenom vas in selo, omenjena pri komentarju pri letnici 800. Na grafikonu konstruirane krivulje ka.ejo za naslednje, 13. stoletje, silno intenzivno rast prebivalstva. Izprieane okoli.eine, ki bi omogoeale tak.no rast, so: intenzivna vi.inska kolonizacija, ker so ni.inska poljedelska obmoeja .e poseljena (gl. Blaznik 1970: 78.80), uvajanje fevdalnih denarnih dajatev, ob Gorazd Makarovie katerih nastaja kmeeka in mestna trgovina in naeini pre.ivljanja, ki niso samo poljedelski; na tak.no stanje, tedaj ugodno za demografsko rast, ka.e tudi v komentarju pri prej.nji letnici omenjeno nastajanje tr.nih naselij, ki to omogoeajo. Vsekakor je to eas, ko je natriletno poljedelsko kolobarjenje s praho .e veeinsko nadomestilo prej.nje manj produktivno polnomadsko .ivinorejsko, kopa.ko in po.igalni.ko gospodarstvo; v 11. in v 12. stoletju se je namesto rala uveljavljal plug (gl. GDZS 1970: 240.242; Grafenauer 1952: 445.453). Na vedno bolj stalno prisotnost in vpliv upravljalcev zemlji.kih gospo.ein in gospostev oziroma na postopno veeinsko uveljavljanje prej omenjenih stanj ka.e zlasti postavljanje gradov. Pred 12. stoletjem jih je bilo na sedanjem slovenskem dr.avnem ozemlju 386 vsekakor manj kot deset; v 12. stoletju so jih na Kranjskem, Slovenskem .tajerskem in Slovenskem Koro.kem postavili vsaj 98 in v 13. stoletju .e 65; ob tem je bilo v 12. stoletju samo na tem ozemlju vsaj .e 28 plemi.kih dvorov in v 13. stoletju .e 59 novih tovrstnih zemlji.kogospo.einskih in zemlji.kogosposkih postojank (gl. Kos 1994: 8.12, 14.124; Stopar 1977; Stopar 1990.1993; Stopar 1996.1999; Stopar 2000.2002). Leto 1300 Toeke krivulj za to leto morejo predstavljati vrh kolonizacije, kronane s poseljevanjem hribovskih predelov (Blaznik 1970: 78.82), kar ustreza porastu prebivalstva, retrogradno konstruiranem na grafikonu. Vendar so med vzorci gibanj prebivalstev, ki sem jih izbral za rekonstrukcijo, prav v tem easu obeutne razlike, sicer ne v trendu ampak v intenzivnosti rasti. Skrajni razpon .tevila prebivalstva na Slovenskem bi po teh vzorcih bil kar 136.000 ljudi, kar je kajpak praktieno neuporabno in si zato pomagam s povpreejem; dvom v vzorce pa ni upravieen, ker so tedaj v Evropi dejansko nastajale ogromne razlike in ker se razpon med najvi.jo in najni.jo vrednostjo, ki ga ka.eta ekstremni krivulji, zavoljo kuge, ki je spremenila populacijska in druga gibanja, na retrogradno konstruiranem grafikonu .e eez sto let skrei na okoli 45.000 ljudi. Leta 1300 je bila najveeja gostota prebivalstva na obmoeju severozahodne Evrope (32,7 eloveka/km2), povpreeje za celotno Evropo pa je bilo dobrih 8 ljudi na km2. Po prej raeunanih povpreejih bi na ozemlju dana.nje Slovenije .ivelo na km2 od skoraj 26 do 27,5 eloveka. Ta .tevila moremo primerjati z ocenami za ozemlje dana.nje .vice, ki je bilo za potrebe srednjeve.kega poljedelstva precej neugodnej.e od slovenskega ozemlja; v poznem srednjem veku in v zgodnjem novem veku so tam prenaseljenost re.evali z voja.kim najemni.tvom v drugih evropskih pokrajinah in drugo emigracijo. Po enem preraeunavanju je tam tega leta .ivelo okoli 700.000 prebivalcev (Leimgruber 1995: 18), kar bi bilo povpreeno dobrih 17 ljudi na km2 ali po drugi oceni 800.000 prebivalcev (McEvedy 1980: 86.88), kar bi bilo 20 ljudi na km2. V poglavju Povpreena domnevna .tevila prebivalstva na Slovenskem je na temelju retrogradne konstrukcije izraeunano domnevno .tevilo 518.000 prebivalcev leta 1300 oziroma skoraj 26 prebivalcev na km2; to .tevilo je blizu oceni, ki najvee temelji na urbarjih, po kateri bi okoli leta 1300 na Slovenskem .ivelo okoli 500.000 prebivalcev Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem (Fischer 1995). Po oceni, ki izhaja iz istih temeljev, naj bi .e pred sredo 13. stoletja prebivalstvo na vsem slovenskem ozemlju doseglo .tevilo, ki bi bilo bli.je 400.000 kot 300.000, v 16. stoletju pa bi bilo na vsem slovenskem ozemlju okoli 500.000 prebivalcev (Grafenauer 1991: 205). Glede na gostote prebivalstva na izbranih evropskih ozemljih, vzporedno prikazane v poglavju Primerjave gostot in povpreenih gostot prebivalstev, bi slednji oceni bili nekoliko prenizki. Trend moenega vzpona krivulj v 12. stoletju in zelo strmega dviganja v 13. stoletju je ustrezen tudi védenju o nastajanju trgov in mest. V njih je .ivelo sicer malo ljudi, zato so glede na .tevilnost celotnega prebivalstva ta naselja malo pomembna; .e v zgodnjem novem veku so imeli trgi lahko po manj kot 200 prebivalcev, mesta pa po okoli 500 ljudi in le poredkoma po nekaj tisoe prebivalcev (gl. npr. Kosi 1999: 327; Vilfan 1993: 90). 387 Vendar trgi in mesta prieajo o obrteh in trgovini, ki so ob prej skoraj izkljueno avtarkieno naravnanem agrarnem .ivljenju ustvarjale hitro nara.eajoee dodatne mo.nosti za pre.ivetje; posledieno je kajpak nastala veeja mo.nost za rast pode.elskega prebivalstva, na katerega pa ne moremo gledati samo kot na enega od pogojev, ampak tudi kot na enega od vzrokov za ustanavljanje teh neagrarnih naselij. Ustrezne obravnave in pregledi prvih omemb in, kjer je mogoee, nastankov trgov in mest na ozemlju dana.nje dr.ave Slovenije ka.ejo po prvih zaeetkih oziroma sejmih na nastanke v 12. stoletju in na pospe.eni ritem razvoja tr.kih in mestnih naselbin v 13. stoletju (gl. npr. Zwitter 1929; Zwitter 1953; Curk 1991; Vilfan 1993; Kosi 1999; Zgodovina 1979: preglednica na str. 193). Leto 1400 Padajoee vrednosti krivulj v 14. stoletju zajemajo stanje pred in po veliki kugi (gl. npr. Loyn 1991: 267.269; McEvedy 1980: 24, 25; Waley 1985: 240, 241; Matthew 1986: 133; Braudel 1988: 88.90; Simoniti 1994: 188.190; Borisov 1985: 122.127), ki je imela dolgotrajne dru.bene, gospodarske in mentalitetne posledice. Krivulje na grafikonu povezujejo stanja ob koncih stoletij. Zato bi br.kone bilo dejansko gibanje prebivalstva v 14. stoletju drugaeno, kot ga ka.ejo krivulje. Najprej je .tevilo ljudi po koncu 13. stoletja v celoti najbr. .e rahlo nara.ealo ali vsaj stagniralo kljub temu, da se je takrat izprieano .e veealo tudi .tevilo opustelih kmetij; vsakakor pa so bila stanja po slovenskih pokrajinah precej razliena (gl. Blaznik 1970: 83, 85.89, 91, 93, 95). To dogajanje je bilo tudi na Slovenskem del krize po dolgoletni ekspanziji poljedelskega naseljevanja ob novih dru.benih in gospodarskih zahtevah in pogojih, ki so nastajali podobno kot v marsikaterih drugih evropskih pokrajinah (gl. npr. Matthew 1986: 157; Geremek 1996: 93. 95). V strukturno te.avnih razmerah je zaradi katastrofalnih letin .e huda lakota med leti 1315.1317 povzroeila pesimizem in najbr. posledieno zavrla rast ali vplivala na zaeetek stagnacije prebivalstva; moeno upadanje je nastalo s pandemijo kuge v letih med 1347 in 1353 (gl. npr. Pirenne 1956: 313.315; McEvedy 1980: 25). Na tak.no stanje ka.ejo tudi omembe tr.nih naselij na Slovenskem. V 14. stoletju je bilo pred kugo, ki je dosegla slovenske de.ele leta 1348 (gl. Matthew 1989: 133), ob drugih starej.ih mestih in trgih prvie omenjenih .e 23 tovrstnih naselij, po kugi, od leta 1367 dalje, pa le .e 12 (gl. Zgodovina 1979: preglednica na str. 193; Curk Gorazd Makarovie 1991; Vilfan 1993; Kosi 1999). Ob drugih vzrokih ka.ejo na stiske obdobja po kugi, izhode iz stisk in na druge posledice kuge tudi prito.be mest in trgov zoper kmeeko trgovino, ki postanejo navadne v drugi polovici 14. stoletja in se nadaljujejo .e dalee v 17. stoletje (gl. npr. Gestrin 1991: 245.289; Gestrin 1973). Vsekakor je bila ogro.enost od kuge v razlienih slovenskih pokrajinah razliena in najbr. najhuj.a v pokrajinah ob tranzitnih poteh (gl. Kos 1933: 203, 205, 206; Gestrin 1991: 83.111). Po dosedanjih raziskavah naj bi skupaj z drugimi dejavniki ta ogro.enost v 14. stoletju veeinoma povzroeila skupno 35-odstotno opustelost na Slovenskem (Simoniti 1994: 190), ki seveda ka.e tudi na sorazmeren upad prebivalstva. Ta ocena se precej ujema z razlikama med retrogradno 388 konstruiranima povpreenima domnevnima .teviloma prebivalstva na ozemlju Slovenije leta 1300 in 1400 (518.000 in 351.000, gl. poglavje Povpreena domnevna .tevila prebivalstva na Slovenskem), med katerima je 32-odstotno zmanjšanje; po povsem neodvisnih in razlienih poteh dobljeni oceni sta si blizu. Leto 1500 V 15. stoletju je prebivalstvo spet hitro nara.ealo. Za to obdobje razpolagamo z izraeuni za gornjegrajsko ozemlje. Ee primerjamo retrogradno konstruirane krivulje na grafikonu z izraeuni za naselitveno in poljedelsko sicer neugodni Gornjegrajski okraj, se poka.e naslednja podoba: med letoma 1268 in 1426 se je tam poveealo .tevilo prebivalstva za 180 odstotkov (gl. Stegen.ek 1910: 22.25; Gestrin 1953: 474, 511.512; Blaznik 1970: 84); po grafikonu pa bi se po srednji vrednosti med tema letoma zmanj.alo .tevilo celotnega prebivalstva za okoli 7%. Ee bi se med omenjenima letoma celotno prebivalstvo na ozemlju dana.nje slovenske dr.ave gibalo tako kot prebivalstvo gornjegrajskega okraja, bi leta 1426 doseglo neverjetnih 774.000 in v enakomernem nadaljevanju tega trenda leta 1754 ne bi doseglo 830.000 ampak nemogoeih 1,130.000 prebivalcev. Enako nemogoeo podobo ka.e retrogradna izpeljanka po tem vzorcu iz stanja 830.000 ljudi leta 1754 na ozemlju sedanje dr.ave Slovenije; kazala bi leta 1268 manj kot 1000 ljudi. Primer gornjegrajskega ozemlja torej ni reprezentativen za celotno Slovenijo; ka.e na prebivalstveno zelo ugodno ozemlje v tistem easu. Populacijskim katastrofam navadno sledi hitro ozdravljenje (gl. npr. Braudel 1988: 73.76); to se je npr. zgodilo celo dolgo po demografskem prehodu v razvitih de.elah po drugi svetovni vojni, ko so hitro nadomestno rast imenovali baby boom. Nekaj podobnega se je zgodilo v Evropi po veliki kugi; temeljilo je kajpak predvsem na kmetijah brez posestnikov in na olaj.avah, v katere so bili prisiljeni zemlji.ki gospodje, ki jim opustele kmetije kajpak niso prina.ale nieesar. Tudi za generacijo, ki se je rodila novim kmeekim posestnikom in je postala polnoletna v sedmem desetletju 14. stoletja in za vsaj .e dve naslednji, so bile kmetije na voljo; na tem utemeljeni optimizem in dejanski .ivljenjski pogoji so omogoeali pospe.eno rast prebivalstva od poznega 14. stoletja in celo 15. stoletje. Med posledicami kuge, ki je sicer re.ila problem prenaseljenosti, so bile seveda tudi neugodne, ki vendarle Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem niso mogle zavreti rasti prebivalstva. Zaeelo se je tudi .irjenje plasti revnih, kar je sicer v zvezi z gospodarsko konjunkturo (gl. Mollat 1987: 178.180, 269, 270); zaeenjalo se je drobljenje kmetij (ki je spoeetka bilo najbr. bolj kot z nara.eanjem prebivalstva povezano z agrarnimi izbolj.avami in neagrarnimi dejavnostmi; gl. Blaznik 1970: 86), na Slovenskem so se prosti poljedelski delavci najprej pojavili v drugi polovici 15. stoletja (GDZS 1980: 360, 361), sporadieno so zaeeli nastajati kaj.arji, nov va.ki sloj, ki je bil .e spoeetka brez zemlje in se je raz.iril v naslednjem, 16. stoletju (gl. GDZS 1970: 169, 170). .e iz povedanega je razvidno, da ob te.avnih dru.benih razmerah relativno vee razpolo.ljivih kmetij kajpak .e ni pomenilo tudi re.itev problemov (prim. Geremek 1996: 96). Ob agrarnem gospodarstvu so bili tedaj vedno bolj pomembni 389 tudi drugi oziroma dodatni viri pre.ivljanja; ob kmeeki trgovini, omenjeni v komentarju k prej.nji letnici, in domaei obrtni dejavnosti tudi vedno bolj nara.eajoee tovorni.tvo (gl. Valeneie 1981: 245.248; Gestrin 1991: 279.288). To je tudi eas silno mno.iene gradnje pode.elskih cerkvic, kar ka.e na gospodarsko moe kmeekega prebivalstva in na gradbeni.ke obrti oziroma dela. Po seznamu iz leta 1526 je bilo samo na Kranjskem precej vee kot 500 cerkva (gl. Koblar 1895); velika veeina jih je ohranjena do danes in njihova easovno stilna podoba zanesljivo priea, da so bile v veliki veeini zgrajene .ele v prej omenjenem obdobju ali pa so bile tedaj vsaj modernizirane. Podobno ka.e na uspe.en dru.beni pode.elski razvoj .tevilnost freskantskih slikarij v cerkvicah po vsem sedanjem slovenskem dr.avnem ozemlju; med njimi jih je bilo (tudi po veekrat) pofreskanih vsaj blizu 200, kolikor jih je danes dobro znanih; vendar se nova odkritja fresk pod bele.em .e pojavljajo, zato jih je najbr. bilo .e precej vee. Z vsem tem je bilo povezano tudi specializiranje svetni.kih zavetni.tev v mno.ieno raz.irjenem svetni.kem kultu (gl. npr. Mlinarie 1991: 86.91), kar na eni strani ka.e na raznolikost in samozavedanje razlienih prebivalstvenih skupin, na drugi strani pa na hude bojazni, ki so obstajale od velike kuge vse do 18. stoletja (gl. Delumeau 1982). Demografske in gospodarske posledice tur.kih vpadov, ki so bili najhuj.i in naj.tevilnej.i v zadnji tretjini 15. stoletja, so bile br.kone hitro popravljene in niso mogle vplivati na podobo prebivalstva v celoti. Tudi sicer so bila tedaj omenjena .tevila o ujetnikih, ki so jih tur.ki vpadniki odvedli v su.nost, moeno pretirana (gl. Simoniti 1990: 89, 90; Voje 1976: 10; Blaznik 1970: 92). Po povpreeni srednji domnevni vrednosti retrogradnih konstrukcij bi leta 1500 .ivelo na sedanjem slovenskem dr.avnem ozemlju okoli 514.000 ljudi. To .tevilo je bilo dobljeno neodvisno od ocene, veeinoma zasnovane na podlagi, ki jo dajejo urbarji in po kateri bi leta 1515 na pribli.no enako velikem ozemlju na Slovenskem .ivelo okoli 500.000 prebivalcev (Grafenauer 1974: 8.9, 25; Fischer 1995). Leto 1600 V 16. stoletju se je sicer zaeelo poldrugo stoletje dolgo vrhunsko obdobje male ledene dobe, vendar so njene posledice izrazito vplivale na demografska gibanja seveda .ele v 17. stoletju. Primerjava podatkov o pustih kmetijah ob koncu 15. Gorazd Makarovie stoletja in v prvih desetletjih 16. stol. s poznej.imi urbarji v splo.nem ka.e, da se je prebivalstvo .e v drugi eetrtini 16. stol. razmeroma hitro regeneriralo (Blaznik 1970: 97, 98); to podobo potrjuje trend, ki ga ka.ejo krivulje na grafikonu. Vsekakor je bilo 16. stoletje eas, ko so se je v .ivljenju precej.njega dela agrarnega prebivalstva .e eutile posledice prenaseljenosti v okviru ustaljenih gospodarskih naeinov. V 15. stoletju je bila spet zasedena za obdelovanje primerna zemlja; dodatna rovtarska kolonizacija v 16. stoletju (gl. Blaznik 1970: 88, 89) je bila .e bolj izraz stiske kot stvarna gospodarsko pridobitna mo.nost. Do tega easa tvorijo podlo.ni.ko kmeeko prebivalstvo veeinoma kmetje na celih kmetijah, od tega easa pa se kmetije pospe.eno drobijo; nastajajo razliene skupine agrarnega prebivalstva, ki ne morejo biti 390 posestniki kmetij; med njimi so izraziti kaj.arji, gostaei in prosti poljedelski delavci (gl. npr. GDZS 1970: 88.90, 154, 167.170; GDZS 1980: 360.363). Ta pojav se je sicer zaeel ponekod .e prej in je bil v 16. stoletju v razlienih pokrajinah razlieno moean, v celoti pa to stanje .e ka.e na demografski pritisk, ki je kot naeine pre.ivetja narekoval neagrarne dejavnosti, med njimi zlasti kmeeko trgovino, najemni.ko delo in pode.elsko oziroma domaeo obrt (gl. npr. Gestrin 1991: 43. 68, 124.128, 245.289). Na grafikonu konstruirane krivulje se v 16. stoletju precej strmo dvigajo. Izseljevanje in izgon protestantov, ki so bili predvsem pripadniki malo.tevilnih stanov me.eanov in plemieev, s populacijskega vidika nista pomembna. Va.nej.e so bile spontane migracije, ki so v novem veku zaradi razlienih vzrokov nasploh postajale navadne. O njih prieajo zlasti priimki, ki so od poznega srednjega veka nastajali vse do osemdesetih let 18. stoletja, ko so postali obvezni in ustaljeni; zlasti tisti zelo raz.irjeni in .tevilni, ki so nastali iz pokrajinske (npr. Bohinc, Koro.ec, Kranjc), krajevne (npr. Gracar, Tolmajner, Trbi.an) ali etniene (npr. Furlan, Lah, Vogrin) oznaeitve (gl. Bezlaj 1974), ka.ejo na priseljence. Z vidika .tevilnosti prebivalstva na sedanjem slovenskem dr.avnem ozemlju so notranje migracije med slovenskimi pokrajinami malo pomembne; va.nej.a so bila izseljevanja v tuje de.ele, za dejansko rast prebivalstva pa je bilo tudi .e vsa obdobja po srednjeve.ki kolonizaciji pomembno priseljevanje iz tujih pokrajin (prim. Grafenauer 1991). Viri o neprestanem priseljevanju v slovenske pokrajine sicer prieajo, da je .lo za pomembna dogajanja, vendar .e niso preiskani in o .tevilenih ocenah .e ni mogoee govoriti. Jasnej.a je le podoba o priseljevanju prebegov iz tur.ke dr.ave. Ti so sicer postopoma prihajali v jugovzhodna in ju.na obmoeja Slovenije .e v 15. stoletju, vendar so se poredkoma naseljevali le v jugozahodni Sloveniji in veeinoma .iveli .e nomadsko .ivinorejsko .ivljenje; v 16. stoletju pa se je uveljavilo stalno naseljevanje zlasti na vzhodnih in ju.nih obmoejih Slovenije (Biderman 1887; Mal 1924; GDZS 1970: 90), ki so bila precej odljudena zlasti zavoljo pusto.enj in migracij v strahu pred tur.kimi vpadi (Voje 1976: 13; Simoniti 1994: 192, 193). Po povpreeni, retrogradno konstruirani srednji vrednosti bi se od zaeetka do konca 16. stoletja prebivalstvo na dana.njem dr.avnem slovenskem ozemlju s 514.000 povzpelo na 662.000 ljudi. Ti .tevili sta dobljeni povsem neodvisno od dveh ocen, med kateri ju je moe umestiti; po njih bi v 16. stoletju na Slovenskem .ivelo okoli tri eetrt milijona ljudi (.vanut 1986: 24) oziroma najvee 800.000 ljudi (Gestrin 1991: Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem 13); oceni zajemata prebivalstvo na slovenskem etnienem ozemlju, obsegajoeem okoli 24.000 km2 in bi proporcionalno na ozemlju dana.nje slovenske dr.ave, ki obsega 20.273 km2, pomenili 633.000 ljudi oziroma do 675.000 ljudi. Precej ni.ja pa je ocena, po kateri bi na vsem slovenskem etnienem ozemlju v zaeetku 16. stoletja .ivelo od 400.000 do najvee 500.000 ljudi (Simoniti 1997: 187). Leto 1700 Podoba gibanja prebivalstva, retrogradno konstruirana na grafikonu, ka.e na .ibkej.o rast prebivalstva v 16. stoletju kot v 15. stoletju in upad moei rasti v 17. stoletju glede na 16. stoletje. Prebivalstva je bilo sicer v obeh stoletjih vee kot prej, vendar se ni poveeevalo sorazmerno. Upadanje moei rasti prebivalstva je na krivuljah 391 seveda zato slab.e vidno, postane pa oeitno pri .tevilskih primerjavah, ki so navedene v poglavju Domnevni povpreeni idealni prirastki prebivalstva na leto. Po rezultatih, temeljeeih na retrogradnih krivuljah, bi bil na sedanjem slovenskem dr.avnem ozemlju idealni enoletni prirast prebivalstva v 15. stoletju 1630 630 ljudi, v 16. stoletju bi bil ta prirast manj.i za 150980 ljudi na 50 ljudi, v 17. stoletju pa manj.i kar za 980 leto. Razlike so tako velike, da zastavljajo temeljna vpra.anja in dvom v retrogradne krivulje za ta stoletja, zlasti ker je v izraeunih za naslednje 18. stoletje .tevilska rast vi.ja kot kdajkoli prej, kar je ob veejem absolutnem .tevilu prebivalstva kajpak razumljivo. Kljueno vpra.anje je: ali je bilo v slovenski preteklosti kaj tako odloeilnega in dolgotrajnega, da bi lahko oslabilo rast prebivalstva v 16. stoletju in izjemno upoeasnilo rast prebivalstva v 17. stoletju? To sta sicer stoletji evropskih kriz, se pravi stanj, ko se intenzivno javljajo raznorodne in raznovrstne novosti ter spremembe in stari sistemi ne delujejo vee zadovoljivo: med veeinskim prebivalstvom vladajo negotovosti in bojazni. Na ta stanja morda najvidneje ka.eta nastanek protestantizma in njegove silne posledice v duhovnem in politienem .ivljenju. Zelo izrazit simptom mno.ienega strahu in negotovosti je verovanje v earovnice in njihovo preganjanje. Tudi na Slovenskem je imela ta mno.iena blaznost easovno znaeilen razvoj: earovni.ki procesi so postali .tevilni v drugi polovici 16. stoletja in so dosegli strahoten vrh v drugi polovici 17. stoletja (gl. npr. Valentinitsch 1987; Tratnik Volasko 1995; Radovanovie 1997). To pa je hkrati trajanje vrha tako imenovane male ledene dobe, easa, v katerem so letine propadale ali bile zapovrstjo slabe (gl. Flohn 1984: 44 ss, 227 ss, 269 ss). Kot drugje po Evropi je bilo tudi na Slovenskem tedaj med veeinskim prebivalstvom huj.e in trajnej.e pomanjkanje hrane in vee lakot kot v prej.njih obdobjih; eeprav je vpliv tak.nega klimatskega stanja zlasti v agrarnih dru.bah zelo moean, njegovi dejavni.ki mehanizmi in odgovori nanje niso enaki niti enostavni (prim. Delumeau 1982: 117.126; gl. Braudel 1988: 77. 83, 44.47). Prehrambne stiske od srede 16. stoletja in zavrto demografsko rast po koncu 16. stoletja (gl. npr. Montanari 1998: 135.137, 142) moremo gledati v evropskem okviru male ledene dobe; tudi hude podra.itve .ivil in drugih dobrin na na.em ozemlju po sredi 16. stoletja (gl. Vilfan 1988; 18.22, 27, 28; Gestrin 1991: 295) in tudi poveean uvoz .ita na Kranjsko po sredi 17. Gorazd Makarovie stoletja (Valeneie 1977: 48, 49) so vsaj delno nastali zaradi ponavljajoeih se slabih letin pri nas in drugod. Razlaga o krovnem vplivu male ledene dobe ni naivna; o njem priea splo.na tendenca tedanje stagnacije ali upadanja prebivalstva v srednji in zahodni Evropi (gl. Chaunu 1977: 164, 165). Gre namree za predele z razlienimi zgodovinskimi dogajanji in stanji, ki so jim bile skupne predvsem tedanje, za agrarne dru.be hude klimatske razmere; seveda pa so .ele razliene gospodarske, dru.bene in mentalitetne posledice male ledene dobe postale demografski dejavniki. Na Slovenskem je v hudem polo.aju nastalo nekaj poskusov izbolj.anja poljedelstva, med katerimi je bilo le ponekod uspe.no predvsem uveljavljanje 392 ajde in koruze (GDZS 1970: 242; Britov.ek 1964: 235, 204.211); zares inovacijsko pomemben je v 17. stoletju nastanek kozolca (gl. Pirkovie 1964), ki pa se je glede na pisne vire in zelo .tevilne grafiene vedute iz tega easa .iril na gosposka posestva in je bil na kmetijah obieajen samo ponekod, vsekakor vsaj v okolici Ljubljane; na .tajerskem ga niso poznali (gl. Stabej 1954; Stele 1928; Merian 1649; Vischer 1681). Hudo pomanjkanje je bila skupna poteza kmeeke in proletarske prehrane v 17. stoletju na Slovenskem (Makarovie 1986: 61.63) in zavoljo podhranjenosti je bila elove.ka odpornost zmanj.ana, kar je bila ena od okoli.ein, zavoljo katere se je na Slovenskem zlasti v drugi polovici 16. stoletja in v 17. stoletju lokalno in pokrajinsko pojavljala kuga (Blaznik 1970: 90, 91). Na mentaliteto, ki je nastajala in trajala v dolgoletnih stiskah kmeekega prebivalstva, ka.e tudi pogostost kmeekih uporov, eeprav in prav zato, ker niso nastajali zavoljo enakih vzrokov; najvee uporov, kar 111 jih je bilo v obdobju vrha male ledene dobe med sredo 16. stoletja in koncem 17. stoletja, prej, od 14. stoletja do srede 16. stoletja, jih je bilo le 38, in pozneje, v 18. stoletju, le 23 (gl. GDZS 1980: 502.508; Grafenauer 1974; Koropec 1985). Na upanje v bo.jo pomoe v 17. stoletju br.kone ka.e intenzivnost postavljanja tako imenovanih zlatih oltarjev v slovenskih pode.elskih cerkvicah; na Primorskem, kjer je bilo tak.nih stavb dotedaj manj, pa gradnja pode.elskih cerkvic. Tudi sprejem cerkvene protireformacijske dejavnosti med kmeekim prebivalstvom najbr. ne bi bil tako .irok, ee v okolju negotovosti in nesree ne bi v njej videli upanja na bo.jo pomoe (gl. npr. Benedik 1991: 136.138, 142, 143, 149). Dolgotrajne negotovosti oblikujejo pesimistieno gledanje v bodoenost. Misliti moremo, da so kombinacije tak.ne mentalitete in stvarnih neugodnih stanj na enake naeine kot drugje (gl. Chaunu 1977: 164. 212) slabile rast prebivalstva. Eeprav je to bil eas, ko je imel hudie mlade, velja na koncu prej.njega odstavka zapisana trditev za sedanje slovensko ozemlje zlasti v celoti. Na nekaterih lokalnih, najbr. najbolj na mediteransko vplivanih obmoejih je bilo tudi nekoliko drugaee, saj so bila tam obilna de.evja v obdobju vrha male ledene dobe za letine nekaterih pridelkov dobrodo.la. Tako je najbr. tudi obilnej.a proizvodnja oziroma prodaja nekaterih dobrin na .ivil laenem trgu ob drugih dejavnikih lahko ugodno vplivala vsaj na vzdr.evanje in nadome.eanje izgub prebivalstva v primorskih mestih: v drugi in tretji tretjini 17. stoletja je npr. v Kopru .tevilo rojstev vedno moeno Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem presegalo .tevilo smrti, tudi v Izoli je v tem easu prebivalstvo podobno hitro rastlo, eeprav je .lo v obeh mestih zlasti za nadome.eanje ljudi, ki so bili umrli za kugo; to so bile posebnosti v splo.ni podobi, po kateri je bilo demografsko stanje obmorskih krajev v celoti slabo (gl. Darovec 1992: 48, 49; Darovec 1999: 18, 29, 30, 34). Tudi generalna podoba poljedelske proizvodnje v sredozemskih obmoejih je bila temu ustrezno slaba: v teh easih je v Istri domaea letna .itna proizvodnja zadostovala le za .tirimeseeno porabo (Vitolovia 1971: 328). Leto 1750 Srednja smer krivulj rasti prebivalstva prve polovice 18. stoletja, ki so retrogradno konstruirane, je potrjena z enako smerjo njenega nami.ljenega 393 nadaljevanja do leta 1780, ki .e temelji na .tetju, kot je opisano v poglavju Vizualni test krivulj glede na trende gibanja prebivalstva (gl. tudi Vogelnik 1965: str. 71 in sl. 20 na str. 73). Vsekakor se je .tevilo prebivalstva na vsem sedanjem dr.avnem ozemlju v tem easu precej poveeevalo, kljub obeutnim pokrajinskim razlikam (gl. Blaznik 1970: 99, 100). Na rast je vsekakor moeno vplivala agrarna struktura majhnih kmeekih posesti, ki je tedaj .e precej prevladovala (gl. GDZS I: 170, 171); deljivost posestev je omogoeala ustvarjanje .tevilnej.ih samostojnih (eeprav revnih in tudi bednih) eksistenc, vee porok in vi.jo nataliteto (gl. Zwitter 1973: 26). Prebivalstvo je najbr. . tako kot drugod po Evropi . nara.ealo zlasti v najni.jih dru.benih plasteh (najvee neporoeeni sorodniki in sorodnice na kmetijah, razni posli in dekle, razni pomo.ni delavci in delavke, bajtarji in bajtarke, dninarji in dninarke, pastirji, pode.elski obrtni.ki .u.marji, kro.njarji, beraei, beraeice in drugi), katerih obstoj je bil v tedanji stanovski dru.bi (duhov.eina, plemstvo, me.eani in kmetje) odvisen od pripadnikov teh dru.benih stanov; v tedanjih avstrijskih de.elah je to revno prebivalstvo br.kone obsegalo kar polovico vseh ljudi (gl. Stekl 1980: 44.49). Sredi 18. stoletja je .tevilo poslov, gostaeev in njihovih dru.inskih elanov na Koro.kem .e skoraj dosegalo .tevilo elanov kmeekih dru.in, na .tajerskem in Kranjskem pa okoli pol tega .tevila (GDZS 1980: 363). Po izraeunu, ki temelji na domnevni reprezentativnosti prebivalstvenih vzorcev treh .upnij, bi bilo na Kranjskem leta 1680 vee kot 275.000 ljudi (Dobov.ek 1934: 115). Do 344.500 ljudi, ki so .iveli na Kranjskem leta 1754 (Blaznik 1970: 99), bi prebivalstvo v 74 letih naraslo za 69.500 ljudi. Ee na grafikon retrogradne konstrukcije nanesemo daljico (zavoljo enoznaenosti grafikona to v tukaj.nji objavi ni narisano; prim. tudi komentar k letu 1600) med ustreznima koordinatnima toekama (leto 1680/275.000 ljudi in leto 1754/ 344.500 ljudi), opazimo, da le.i daljica skoraj vzporedno z rezultanto konstruiranih grafov, retrogradno izhajajoeih iz ustrezne koordinatne toeke (leto 1754/830.000 ljudi) prek easovne abscise za leto 1680. Z drugimi besedami: glede na primerjavo medsebojno neodvisno dobljenih rezultatov bi bila trenda rasti prebivalstva med letoma 1680 in 1754 na Kranjskem in na celotnem ozemlju sedanje slovenske dr.ave podobna. Gorazd Makarovie Ob sklepu ovr.nih testov Opravljeni ovr.ni testi niso zavrnili retrogradne konstrukcije; ka.ejo, da se je prebivalstvo na Slovenskem gibalo v pasu, v katerem se gibljejo krivulje prikazanih .tirih variant, ki retrogradno izhajajo iz koordinatne toeke 830.000 ljudi/leto 1754. Vendar bi po drugem preraeunavanju istih popisnih podatkov tega leta .tevilo 792.000 ljudi bolj ustrezalo zgodovinski stvarnosti (gl. Vogelnik 1965: 116.120; prim. Fischer 1995: 250; Fischer 1997: 340). Statistieno gledano sicer nobeno od obeh .tevil ni zanesljivo; kar nekaj razlogov govori zoper in za utemeljevanje prvega in drugega .tevila.Z gotovostjo se seveda ne moremo odloeiti ne za prvo ne za drugo .tevilo. Vendar se ob odloeitvi za ni.jo .tevilsko retrogradno izhodi.ee 394 znaeilni videz grafikona ne bi bistveno spremenil: izhodi.ena koordinatna toeka se samo pomakne za manj kot dva kvadratka ni.je in proporcionalno hkrati tudi vse krivulje. Vsak, ki misli, da je ni.je izhodi.eno .tevilo bli.je zgoodovinski stvarnosti, lahko vse izraeune v prieujoeem spisu ponovi; rezultat na grafikonu bi bil skupaj z .e izdelanimi krivuljami nekoliko .ir.i pas, v katerem bi se gibale krivulje obeh variant, ki je pas, ki omejuje prostor, v katerem se je dejansko gibalo prebivalstvo na Slovenskem. Mislim namree, da ovr.ni testi, ki niso ovrgli izdelane variante, br.kone ne bi ovrgli tudi variante, ki bi omogoeala nekoliko ni.je vrednosti. Tej ugotovitvi moram dodati subjektivno opombo. Ovr.nih testov, ki lahko presku.ano zavrnejo, ne morejo pa ga potrditi, si nisem znal zamisliti sistemsko celotno, ampak .al predvsem le naeelno in pragmatieno glede na mo.nosti, kakor jih vidim; tako sem jih tudi uporabil. Med testiranjem sem bil nekajkrat preseneeen nad neprieakovanimi rezultati, ki ne samo, da niso zavrnili konstrukcije, ampak so vzbujali obeutek, da preprieljivo govore v njen prid. Seveda se mi je med celotno raziskovalno pustolov.eino zavoljo tega porajal tudi dvom: ali nehote vidim samo tiste ovr.ne testne mo.nosti, ki potem, ko postanejo nazorne, ne zavrnejo celotne konstrukcije? Zato sem iskal .e vee mo.nosti ovr.nih testiranj. Metodienega postopka, ki bi mi lahko odpravil omenjeni dvom, nisem na.el. Hkrati pa me je bli.ina nekaterih dosedanjih zgodovinopisnih demografskih ocen ustreznim retrogradno konstruiranim .tevilskim vrednostim na grafikonu (ker so te ocene nastale povsem neodvisno od prieujoee retrogradne konstrukcije; omenjene so v ovr.nih komentarjih k letom 1300, 1400, 1500, 1600) nagibala k mnenju, da mora pas, v katerem se gibljejo konstruirane krivulje, ustrezati zgodovinski stvarnosti. Skratka, zdelo se mi je, da sem . tudi ee sem v metodieni zmoti . .e vedno v podobni sreeni situaciji kot oeanec, ki je zadel glavni dobitek na sreeolovu in je na vpra.anje, kako je izbral stavno .tevilko, dejal, da je v sanjah videl .est cvetlic, ki so imele po .est cvetnih listov . in ker je .est krat .estdevetin.tirideset, stavil na to dobitno .tevilko. O .tevilu prebivalk Eden od motivov za prieujoeo retrogradno konstrukcijo demografske razvojne podobe je bilo vpra.anje, v kolik.nem kvantitativnem okviru se mora gibati zgodovina .ensk na Slovenskem. Zanesljive odgovore o dele.u .ensk v populaciji na sedanjem Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem dr.avnem slovenskem ozemlju vsebujejo .ele popisi prebivalstva od leta 1857; od tega leta naprej je med celotnim prebivalstvom .tevilo .ensk vedno presegalo .tevilo mo.kih (Letopis 2001: 85, 86). Vendar nikakor ni bilo vedno tako. Ob pomanjkanju .tevilsko prieevalnih virov je kajpak na uvodno vpra.anje mogoee odgovoriti le z oceno; retrogradna konstrukcija je pri tem seveda le pripomoeek. Zato se je treba vsaj sporadieno orientirati v okoli.einah, ki morejo vplivati na okvir ocene. .tevilska razmerja .ensk in mo.kih v razlienih obdobjih in razlienih dru.bah so seveda razliena; v soodnosu s kulturnimi razmerami je spol povezan z veejo ali manj.o smrtnostjo. O .tevilnosti deekov in deklic Zdi se, da je precej splo.en rahel prese.ek novorojenih deekov nad novorojenimi 395 deklicami, ki pa naj bi se . menda zavoljo manj odporne fiziene konstitucije deekov . nekoliko korigiral .e z veejo smrtnostjo deekov. Ta prese.ek najbr. ni kulturno pogojen. Danes je v Evropi in pri nas (Women 1995: 9; Letopis 2001: 553), podobno kot je bilo npr. v Slovenski Bistrici v 17. in 18. stoletju (Koropec 1990a: 33, 34; Koropec 1990b: 68, 69), na Selah na Koro.kem med letoma 1692 in 1990 (Makarovie 1994: 70, 71), v Predgradu v Beli krajini med letoma 1671 in 1981 (Makarovie 1985a: 43), v Tr.ieu v 18. in 19. stoletju (Kragl 1994: 379, 380), na Tolminskem v 19. stoletju (Rutar 1882: 316), na Strojni med letoma 1755 in 1980 (Makarovie 1982: 88), v Erni na Koro.kem med letoma 1784 in 1940 (Makarovie 1986a: 19) med vsemi rojenimi od slabih 51 do 52 odstotkov deekov; obratno razmerje, kot npr. v Velenju in okolici med letoma 1784 in 1899, se ka.e kot anomalija (Hudales 1997: 76, 161). Vendar je majhen prese.ek novorojenih deekov nad deklicami za demografsko podobo prebivalstva nepomemben; uravnala naj bi ga .e malenkostno veeja smrtnost deekov, kot se je npr. stalno dogajala med dojenimi obeh spolov v 19. stoletju v Celju (Vidmar, .tefaneie 2001: 118). Smrtnost otrok Demografska podoba je seveda v precej.nji meri odvisna tudi od smrtnosti otrok. Ta je bila pred demografskim prehodom (ko je padla smrtnost, nataliteta pa je ostala .e nekaj easa visoka in je povzroeila moean prirast prebivalstva, preden sta se ustalila nizka smrtnost in nizka rodnost) v obdobju uveljavljanja industrijske dru.be splo.no grozljivo visoka. V srednje- in zahodnoevropskem zgodnjesrednjeve.kem in zgodnjem visokosrednjeve.kem prebivalstvu je bilo tudi zato vee mo.kih kot .ensk. To stanje je bilo povezano z nizkim dru.benim vrednotenjem .ensk in z ubijanjem slabotnih novorojencev, za kakr.ne so imeli zlasti deklice; na spremenjen odnos do teh ljudi je vplivalo uveljavljanje kr.eanstva, zlasti krsta (Hansueli 1982: 55, 56). Po doslej znanih raziskavah okostij je bilo v staroslovanskem obdobju na Slovenskem podobno. Smrtnost otrok, med katere tu .tejem od novorojenih do .tirinajstletnikov in .tirinajstletnic, je bila visoka. Eeprav otrok niso vedno pokopavali na pokopali.eih, so odstotki tam izkopanih otro.kih grobov .e vedno strahotni. Na pokopali.eu Bled, izkopavanem leta 1848, je bilo 42,6 odstotka otro.kih okostij, Gorazd Makarovie na pokopali.eu Turni.ee 29,6 odstotka, na pokopali.eu Bled, izkopavanem leta 1949, 27,7 odstotka, na pokopali.eu Bled-Otok 24,2 odstotka, na pokopali.eu Ptuj 22,1 odstotka, na pokopali.eu Batuje 21,1 odstotka in na kranjskem pokopali.eu 9,6 odstotka. .e huj.o podobo ka.ejo nekatere primerjalno povedne staroslovanske nekropole iz easa med 7. in 12. stoletjem: na .tirinajstih grobi.eih na ozemlju sedanje Ee.ke in Slova.ke in na .estih grobi.eih na mad.arskem ozemlju je bilo med izkopanimi dobrih 34 odstotkov otrok, ob tem je bilo povsod, kjer so izkopali veeje .tevilo grobov, .enskih okostij manj kot mo.kih (gl. Tomazo-Ravnik 1975: 87.91). Po antropolo.ki obdelavi 11 zgodnjesrednjeve.kih skeletnih serij, ki zajemajo 469 okostij z Bleda in okolice je bila umrljivost v otro.tvu ocenjena na 42 396 do 58 odstotkov (Leben-Seljak 1998: 116, 117). Iz tabele, ki vsebuje rezultate preiskav zgodnjesrednjeve.kih skeletov s petih pokopali.e na Slovenskem in s sedmih primerjalnih nekropol, je razvidno, da otroci najbr. niso umirali toliko ob ali takoj po porodu, kot pozneje (Leben-Seljak 1996: 101, 102). Sicer je bila visoka umrljivost otrok .e dolgo grozljiv regulator rasti prebivalstva in velikosti dru.in, ki je bil sicer tudi za evropski pozni srednji vek splo.no precej navaden (gl. npr. Waley 1985: 238, 239). Grozovite stopnje otro.ke umrljivosti so se nadaljevale v novi vek ek. Tako so npr. otroci med letoma 1664 in 1770 v mrli.ke knjige v Mariboru vpisanimi umrlimi zavzemali 35 odstotkov (Radovanovie 1991: 34). V zadnjem desetletju 17. stoletja je v Ljubljani umrlo vee otrok kot odraslih (.tuhec 1985: 127, 128). Sredi 18. stoletja je bilo v Kranju med vsemi umrlimi polovica otrok do 14. leta starosti (.tuhec 1983: 291, 292) in .e v 19. stoletju je bilo v Cerknici med vsemi umrlimi od 50 do 60 odstotkov otrok in v .entjerneju je tedaj umrljivost dojenekov (tj. otrok do enega leta starosti) med letoma 1830 in 1879 nihala med 17 in 21 odstotkov (Leben-Seljak 1999: 62, 64). Podobno .alostno je bilo v 19. stoletju tudi drugod, kjer se je umrljivost dojenekov gibala okoli 20 odstotkov, kot npr. v mestu Celje in v vasi Gabrovka (Vidmar, .tefaneie 2001: 117.122). Pregled dosedanjih védenj ka.e, da se je stra.na umrljivost dojenekov v 19. stoletju le zelo poeasi zbolj.evala; smrtnost otrok nasploh pa je .e vedno zavzemala nad 35 odstotkov vseh umrlih in je vsaj ponekod in obeasno dosegala in celo presegala 45 odstotkov vseh umrlih, kot v trgu Velenje in velenjski agrarni okolici (Hudales 1997: 113.118, gl. tabelo 12 na str. 163). Podobno je bilo v prvih treh eetrtinah 19. stoletja na Tolminskem (gl. Rutar 1882: 316). Le malo bolje je bilo v koro.kem prete.no agrarnem naselju, kjer je .e v drugi polovici 19. stoletja umrla vee kot eetrtina vseh otrok (Destovnik 2002: 165); trajno hudo podobo pa ka.e trg Tr.ie, kjer je v prvi polovici 18. stoletja umrlo 39,5% otrok, mlaj.ih od .est let, v drugi polovici 18. stoletja 40,8 odstotka, v prvi polovici 19. stoletja 36,7 odstotka in v drugi polovici 19. stoletja .e 39,9 odstotka otrok, mlaj.ih od .est let (gl. tabelarni pregled matienih knjig v: Kragl 1994: 379.381). Mo.ki .ive dlje kot .enske Predstave o razmerjih mo.kega in .enskega dela prebivalstva v obdobjih pred .tetji prebivalstev moremo nasloniti na ocene, ki temeljijo na relativnih spolnih razmerjih Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem povpreenih do.ivetih starostih, trajanju in posebnostih .ivljenjskega cikla; v dru.bah, v katerih .enske povpreeno umirajo mlaj.e od mo.kih, so slednji seveda .tevilnej.i. Precej jasno podobo dajejo antropolo.ke preiskave skeletov za zgodnjesrednjeveško obdobjeje. Raziskava 198 okostij (94 .enskih in 104 mo.kih . ob 101 okostju, ki spolno ni bilo doloeljivo) iz 10..11. stoletja, izkopanih na Ptuju, je pokazala, da je od ljudi, ki so pre.iveli otro.tvo, v odrasli (adultni) dobi (22.35 let) umrla polovica .ensk in manj kot tretjina mo.kih in v zreli dobi (36. 55 let) dobra polovica mo.kih in tretjina .ensk; med redkimi starci je bilo pribli.no enako .tevilo .ensk in mo.kih (gl. Ivanieek 1951: 9, 10, 81, 82). Pri.akovana starost ob vstopu v odraslo življenje je bila torej precej višja pri moških, iz .esar sledi, da je bilo med prebivalstvom znatno manj žensk kot moških. 397 Podobne razlike med mo.kimi in .enskami ka.ejo kranjski staroslovanski skeleti. Raziskava 827 okostij, od katerih je bilo mo.kih 323, .enskih 234, spolno nedoloeenih 191 in otrok 79, je pokazala, da je od ljudi, ki so pre.iveli otro.tvo, v odrasli dobi umrla precej ve. kot polovica žensk in precej manj kot polovica moških, in v zreli dobi dobra polovica moških in dobri dve petini žensk; med redkimi starci je bilo moških malo manj (Tomazo-Ravnik 1975: 87.90). Po osteolo.ki obdelavi enajstih zgodnjesrednjeve.kih skeletnih serij, ki zajemajo 469 okostij z Bleda in okolice, je bila pri.akovana življenjska doba 20 let starih žensk zaradi ve.je umrljivosti v adultni dobi kar za okoli 10 let krajša od življenjske dobe moških: najvee mo.kih je umrlo med 40. in 60. letom strosti, najvee .ensk pa med 20. in 30. letom (Leben-Seljak 1998: 116, 117). Ne dosti ugodnej.i rezultat je pokazala raziskava 401 spolno in starostno doloeljivega okostnjaka iz obdobja med 8. in 12. stoletjem s pokopali.ea pri farni cerkvi v Kranju: med odraslimi je najve. moških umrlo v petem desetletju starosti, najve. žensk pa v .etrtem desetletju starosti. 40 let je do.akalo 61 odstotkov moških in le 50 odstotkov žensk: razen v starosti 40.49 let, ko so .enske povpreeno lahko prieakovale .e 13,1 leta .ivljenja, mo.ki pa 12,3 leta .ivljenja, je bila povpre.na pri.akovana življenjska doba žensk v vseh starostnih obdobjih za eno ali dve leti krajša od povpre.ne pri.akovane starosti moških (Leben-Seljak 1996: 97.99). Zelo malo vemo o ustreznem spolnem razmerju prieakovanih starosti v visokem in poznem srednjem veku. Meniti moremo, da se v tem obdobju podoba ni bistveno spremenila; nove zgodovinske okoli.eine, ki bi omogoeale domneve, da bi se povpreena starost .ensk lahko izenaeila s povpreeno starostjo mo.kih ali da bi jo celo presegla, niso znane. S to domnevo se prejkone ujema podoba, ki se je pokazala ob raziskavi zobne gnilobe pri poznoantienem in srednjeve.kem prebivalstvu. Na dveh pokopali.eih poznoantienega rimskega mestnega ali obmestnega in romaniziranega pode.elskega prebivalstva iz 3. in 4. stoletja pri Ptuju in Brezjah je bilo za preiskavo primernih precej vee mo.kih kot .enskih lobanj; na poznosrednjeve.kem pokopali.eu trga Sredi.ee pa je bilo obratno (Leben- Seljak, .tefaneie 2001: 85.87; prim. Curk 1991: 161); slednje seveda ka.e, da so Gorazd Makarovie bile lobanje .ensk iz poznega srednjega veka bolj.e ohranjene, oziroma da so tedaj .enske umirale mlaj.e kot mo.ki. Vsekakor je bilo stanje podobno .e v zgodnjem novem veku; tudi v povpreeju evropskega zgodnjega novega veka je bila za ljudi, ki so do.iveli dvajset let, prieakovana starost .ensk v vseh nadaljnih starostnih obdobjih precej splo.no ni.ja od prieakovane starosti mo.kih (Dülmen 1990: 207). Na Slovenskem je antropolo.ka analiza 118 spolno doloeljivih skeletov iz obdobja 16..18. stoletja s pokopali.ea pri farni cerkvi v Kranju pokazala, da so med odraslimi osebami moški najve. umirali v starosti 40–49 let, ženske pa najve. v starosti 20–29 let. t. Starost 40 let je doeakalo 65 odstotkov mo.kih in 41 odstotkov .ensk, starost 60 let pa 20 odstotkov mo.kih in 8 398 odstotkov .ensk: v starosti 20.29 let so mo.ki lahko prieakovali, da bodo .iveli .e 27 let, enako stare .enske pa le .e 19,3 leta (Leben-Seljak 1996: 99.101). Na podobno stanje ka.e tudi antropolo.ka raziskava 59 okostij, izkopanih v .upni cerkvi v .entjerneju, ki segajo v obdobje od 13. stoletja do 18. stoletja (gl. Kri. 1987: 289. 291). Med njimi je bilo 18 mo.kih, 15 .ensk, 21 otrok in pet oseb nedoloeljivega spola; starost je bila doloeljiva za 10 .ensk in 14 mo.kih. Iz analitienih ugotovitev sledi, da so v povpre.ju ženske umirale stare 22 do 36 let, moški pa v povpre.ju stari dobrih 36 do 55 let (gl. Leben-Seljak 1999: 61, 62). Na podlagi povedanega moremo sklepati, da je pred 18. stoletjem na Slovenskem trajno soeasno .ivelo povpreeno po manj odraslih žensk kot odraslih moških kih, eeprav seveda ne povsod in ne v vseh družbenih okoljih. .ensk je bilo manj kot mo.kih samo v celotnem prebivalstvu. Vsaj v tistih mestih, kjer so bile .tevilne dekle za domaea dela, ki so jih imeli za la.ja in .enskam primerna, je .tevilo .enskbr.kone presegalo .tevilo mo.kih; tako je bilo npr. v Ljubljani v sredi in ob koncu 18. stoletja (Valeneie 1954: 192; Valeneie 1957: 119). Pregled znanih .tevilskih podatkov ka.e, da je sredi 18. stoletja .enska slu.inead obsegala najmanj 17 odstotkov ljubljanskega prebivalstva, oziroma da je bila tedaj v Ljubljani vsaka .esta oseba dekla (gl. Valeneie 1954: 195.197). Tudi iz razelenitve demografske podobe Kranja po popisu leta 1754 je razvidno, da so tedaj tam .enske .tevileno prevladovale nad mo.kimi v vseh starostnih kategorijah, razen takoj po rojstvu, med petdeset let starimi ljudmi in med ljudmi, ki so se rodili .e v 17. stoletju (.tuhec 1983: 286, 287). Dele. dekel, ki jih je bilo pritegnilo mesto, v teh razmerjih ni jasno opredeljen; v seznamu prebivalcev Kranja leta 1754 (gl. Svetina 1983: 273. 283) je pod imeni dekla, pastirica, pestunja na.tetih 120 .ensk, kar je tedaj pomenilo dobrih 8 odstotkov mestnega prebivalstva; njihova povpreena starost je bila le 23 let, kar seveda priea, da je bilo dekel ali biv.ih dekel precej vee in da so skrite med drugimi imenovankami, najbr. zlasti pod imenoma gostaeka in .ena. Za stanje pred 18. stoletjem, ko ženske prej umirajo kot moški in jih je manj kot moških, je najbr. precej ilustrativna podoba prebivalstva v .upniji Komenda med letoma 1754 in 1760: od oseb, ki so bile starej.e od 50 let, je bilo: med 50.60 let starimi ljudmi 87 mo.kih in 82 .ensk (51,5:48,5 %), med 60.70 let starimi ljudmi 54 mo.kih in 36 .ensk (60:40 %), med 70.80 let starimi ljudmi 21 mo.kih in 14 .ensk (60:40 %), Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem med 80.83 let starimi ljudmi 7 mo.kih in 2 .enski (77,7:22,3 %) (gl. Dem.ar 1979: 24). Podobno je leta 1754 tudi v Ljubljani (kjer je bilo zavoljo dekel sicer precej vee .ensk kot mo.kih) odstotkovno stanje ljudi nad 50 let kazalo, da je bila ob rojstvu pri.akovana starost moških, rojenih še v 17. stoletju, ve.ja od pri.akovane starosti žensk. Tedaj je bilo starih: med 50.59 let 8,36 % vseh mo.kih in 8,00 % vseh .ensk, med 60.69 let 4,10 % vseh mo.kih in 3,91 % vseh .ensk, med 70.79 let 1,22 % vseh mo.kih in 1,14 % vseh .ensk, med 80.89 let 0,44 % vseh mo.kih in 0,35 % vseh .ensk, 399 med 90.99 let 0,07 % vseh mo.kih in 0,22 % vseh .ensk (Valeneie 1954: 196). .enske .ive enako dolgo in dlje kot mo.ki Razmerje med prieakovano starostjo .ensk in mo.kih se je postopoma zaeelo izbolj.evati v 18. stoletju. Pomemben dele. je imela pri tem zmanj.ana smrtnost porodnic oziroma izbolj.anje porodne pomoei v drugi polovici 18. stoletja (gl. Borisov 1995: 15.69). Tako je npr. v .upniji Slovenska Bistrica v 18. stoletju bila ob grozljivem razmerju, po katerem so otroci do 10. leta obsegali 42 odstotkov vseh umrlih, vendarle doeakana povpre.na starost žensk 32 let, moških pa 30 let (Koropec 1990b: 71). Vendar je bilo izbolj.evanje poeasno in postopno: med ljudmi, ki so se rodili ob koncu 17. stoletja in v 18. stoletju, je .e vedno doeakalo veejo starost vee mo.kih kot .ensk in vzorec ve.je do.akane starosti žensk kot moških, ki je danes zelo izrazit, se je dokon.no uveljavil šele med ljudmi, ki so se rodili v 19. stoletju. Nazorno podobo gornje trditve ka.ejo prebivalstveni starostni piramidi leta 1754 za Mariborsko in Celjsko okro.je (Straka 1971: 246, 247) in piramidi za celotno slovensko dr.avno obmoeje za leto 1869 in 1910 (gl. Vogelnik 1967: 88/ 301). Seveda pa je to bil precej neenakomeren proces, ki je bil v razlienih dru.benih okoljih in pokrajinah razlieen. Vsekakor pa ne gre samo za kazalec manj.ega .tevila smrti ob porodih, ampak za relativno izbolj.evanje obupnega dru.benega polo.aja .ensk, ki bi morale zaradi veeje biolo.ke odpornosti sicer nasploh .iveti dlje kot mo.ki; veeje .tevilo .ensk kot mo.kih med starim prebivalstvom je kajpak le malo odvisno od manj.e smrtne nevarnosti porodov. Vsekakor je glede na celoto po prvem statistieno relevantnem popisu prebivalstva leta 1857 tedaj na ozemlju današnje slovenske države živelo že okoli 2,7 odstotka ve. žensk kot moških (gl. Letopis 2001: 85) in na ustreznem grafikonu (Fischer 1997: 340), ki zajema s popisi zajeto prebivalstvo med omenjenim popisom in letom 1990, je nazoren neprestan prese.ek .ensk nad mo.kimi, ki se seveda stopnjevito poveea zlasti v easu prve in druge svetovne vojne. Vendar velja ta podoba seveda za povpreeno celoto. V nekaterih krajih in dru.benih okoljih se namree povpreena veeja starost .ensk kot mo.kih .e celo 19. stoletje ni uveljavila. Tako je bilo npr. na hribovskih kmetijah na Selah na Koro.kem, Gorazd Makarovie kjer so .enske vse od leta 1741 do obdobja med svetovnima vojnama umirale povpreeno mlaj.e kot mo.ki; obratno je bilo le v letih, ko so mo.ki umirali v vojnah. Ob tem velja poudariti, da povpreeno kraj.ih .ivljenj .ensk niso povzroeile smrti ob porodih, ki so bile v matienih knjigah v letih 1784.1992 vpisane kot vzrok smrti le za 15 porodnic (gl. Makarovie 1994: 77.81). Drugaee je bilo v delavskem naselju v Erni na Koro.kem, kjer so med letoma 1784 do 1830 .enske umirale povpreeno obeutno mlaj.e od mo.kih, nato pa se je . z izjemama v sedemdesetih letih 19. stoletja in v prvem desetletju 20. stoletja . razmerje za stalno obrnilo v prid .ensk (gl. Makarovie 1986a: 22). Seveda ni bilo povsod enako. Poueno podobo nudijo npr. pregledne tabele umrlih po spolu in starostnih 400 skupinah v trgu Velenje in v tamkaj.nji kmeeki okolici (gl. Hudales 1997: 163, 164); izraeuni po srednjih vrednostih tabelnih starostnih kategorij povedo, da je bila prieakovana starost .ensk ob dopolnjenem 15. letu starosti v okolici Velenja od konca 18. stoletja do konca 19. stoletja vi.ja od prieakovane starosti mo.kih in podobno tudi v trgu od konca 18. stoletja do srede 19. stoletja; nasprotno pa je bila v trgu v drugi polovici 19. stoletja prieakovana starost mo.kih ob dopolnjenem 15. letu starosti vi.ja od ustrezne prieakovane starosti .ensk. Seveda je .ivelo zato v drugi polovici 19. stoletja v trgu nekaj vee mo.kih kot .ensk, medtem ko je kajpak .ivelo v prvi polovici 19. stoletja v trgu in v vsem obravnavanem obdobju v okolici vee .ensk kot mo.kih (gl. Hudales 1997: tabela 1 na str. 159). Postopno izena.evanje pri.akovane starosti žensk s pri.akovano starostjo moških v 18. stoletju in uveljavitev modela ve.je doživete starosti žensk kot moških v 19. stoletju je zelo pomembni, splošni in ogromno ve.ino ljudi ter številne življenjsko usodne okoliš.ine zajemajo.i objektivni kazalec povpre.nega relativnega izboljševanja družbenega položaja žensk. Kaže na prelomno dogajanje v zgodovini in pomeni zgodovinopisno orientacijo o spreminjanju .loveških odnosov, ki je sicer v pri.evanjih virov komaj opazno. Seveda je treba opazovati tudi .tevilo prebivalk glede na to spreminjanje, ki je bilo del tedanje kompleksne preobrazbe temeljev dru.bene in gospodarske organiziranosti in mesta ljudi v teh procesih (gl. npr. Vilfan 1961; Britov.ek 1964; Melik 1966; Grafenauer 1974a; GDZS 1970; GDZS 1980; .orn 1984). Spreminjanje spolnega vzorca do.ivete starosti tudi ni bilo zgolj posledica ali del demografske tranzicije, ki je evropski pojav in se je zaeenjala ob koncu 18. stoletja; na Slovenskem se je ta demografski prehod namree uveljavljal zelo postopoma glede na dru.bene plasti in pokrajine, vrh tega se je neenakomerno gibal vse do prve svetovne vojne in se zakljueil .ele v sredini 20. stoletja (gl. npr. Vogelnik 1965: 70.84; Hudales 1997: passim; Hudales 1999). Seveda zgornji kazalec nikakor ne ka.e na dru.beno spolno enakopravnost, ampak le na odpravljanje najhuj.ih okoli.ein v okviru .e tako te.kega .ivljenja veeinskega prebivalstva .e bolj in skrajno obupne kakovosti .ivljenja .ensk; veeja do.iveta starost .ensk kot mo.kih je nabr. biolo.ka mo.nost oziroma izraz veeje naravne odpornosti .ensk zavoljo reproduktivne funkcije. Danes v vseh dr.avah Evropske skupnosti .tevilo .ensk presega .tevilo mo.kih: med mladim prebivalstvom Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem je nekoliko vee mo.kih, pri prebivalstvu v starosti 40.59 let je .tevilsko razmerje med spoloma uravnove.eno, pri ljudeh veeje starosti pa .tevilo .ensk zaradi njihove manj.e smrtnosti oziroma dalj.ega .ivljenja presega .tevilo mo.kih (Delacourt 1992: 10.13). Na starost ljudi nedvomno zelo vplivajo dru.bene in kulturne okoli.eine, vendar se zdi, da je povpreeno dalj.e .ivljenje .ensk v zadnjem obdobju v zahodni dru.bi vendarle tudi izraz njihove veeje naravne odpornosti. Na to ka.e podatek, da je v sodobni Evropi pri mo.kih vseh starostnih obdobij smrtnost veeja kot pri .enskah, eeprav vsaj v mladosti ni pri dru.benem kulturnem odnosu do otrok obeh spolov nikakr.nih razlik, ki bi lahko vplivale na smrtnost. Pred 18. stoletjem je veeja smrtnost .ensk v veeinskem prebivalstvu nastajala predvsem zavoljo dru.bene zapostavljenosti oziroma okoli.ein njihovega te.kega 401 .ivljenja, ki je bilo .e slab.e kot .ivljenje mo.kih. Grozeea je bila tudi smrtnost pri porodih, ki pa je bila vendarle spet odraz .enske dru.bene zapostavljenosti. Organizirano strokovno, medicinsko utemeljeno izobra.evanje porodnih pomoenic se je zaeelo .ele v drugi polovici 18. stoletja, zaeetki akademskega porodni.tva sodijo .ele v konec 18. stoletja in resniene vsestranske izbolj.ave sodijo v drugo polovico 19. stoletja, eeprav je .e v obdobju med svetovnima vojnama veeina porodnic rojevala doma (gl. Borisov 1995: 15.69). Naj omenim .e precej znaeilno mnenje, po katerem naj bi bila veeja smrtnost mo.kih povezana z njihovo veejo vlogo v aktivnem gospodarskem .ivljenju oziroma veejo izpostavljenostjo poklicnim in kulturnim dejavnikom, ki poveeujejo smrtnost. Tako je pri veliki veeini razlienih prebivalstev smrtnost .ensk v vseh starostnih skupinah bistveno ni.ja od smrtnosti mo.kih; zaradi dru.beno zapostavljenega polo.aja .ensk pa lahko njihova smrtnost presega smrtnost mo.kih (Vogelnik 1965: 39.41). Dejstvo, da so danes v zahodnem svetu .enske vsaj tako kot mo.ki izpostavljene poklicnim dejavnikom, ki poveeujejo smrtnost, in da kljub temu .ivijo povpreeno precej dlje kot mo.ki in da .tevileno presegajo mo.ko populacijo, ka.e, da je prej omenjeno mnenje predsodek. Koliko ljudi je .ivelo na Slovenskem Ob upo.tevanju vsega doslej povedanega je mo.en sprejemljiv poskus odgovora na relevantno in temeljno vpra.anje, koliko ljudi je živelo na Slovenskem, oziroma koliko ljudi je ustvarjalo zgodovino na na.em ozemlju, z drugimi besedami, koliko ljudi je predmet dru.boslovnih in humanistienih raziskav o preteklosti sedanjega slovenskega ozemlja. Na to ni mogoee odgovoriti s .tevilkami; seveda to velja tudi o.je za .tudije oziroma zgodovino žensk, ki je (za vsa podroeja dana.nje zgodovinske vednosti) nujni, .eprav ve.inoma manjkajo.i pogled na enega od bistvenih, vendar prezrtih delov preteklosti. .tevila, dobljena z retrogradno konstrukcijo, so seveda domnevna in njihove nadaljne izpeljave spet na podlagi domnev bi bile skoraj gotovo zmotne. Drugaee pa je z mo.nostjo odgovora na vpra.anje o številski kategorijiji, se pravi, ali gre za .tevilo ljudi, ki sodi v stotisoee, milijone ali desetine milijonov. Z gotovostjo vemo, da je v preteklosti . kljub obeasnim stagnacijam in upadanjem . .tevilo prebivalstva Gorazd Makarovie postopoma raslo; z drugimi besedami, da predstavlja dana.nje prebivalstvo do sedaj najvi.je mo.no .tevilo na slovenskem ozemlju. Seveda pa je vsota vseh oseb, seh oseb, ki so .ivele na dana.njem slovenskem ozemlju, mnogokrat veeja, eeprav ne vemo, kolikokrat. Na vpra.anje, v kak.no predstavno .tevilsko kategorijo sodi odgovor, pa je vendarle mogoee utemeljeno, eeprav hipotetieno odgovoriti na podlagi stopenj retrogradne konstrukcije, ki ob domnevni nataliteti ka.ejo na smrtnosti. Zavoljo navedenih razlogov ne navajam .tevilk izraeunov (katerih natanenost ne bi bila samo zmotna, ampak tudi sme.na), pae pa samo opi.em postopek in omenim nekaj okvirov, v katerih se gibljejo rezultati. Uporabljal sem konstruirana .tevila, navedena v poglavju Povpreena domnevna .tevila prebivalstva na Slovenskemin domnevno stopnjo 402 natalitete 35 ., ki naj bi bila za obdobje pred 18. stoletjem precej znaeilna in stalna (gl. Vogelnik 1965: 5.10, 71.75, 81). Konstruirana .tevila prebivalstva za zadnja leta vsakega stoletja sem vzel kot karakteristiena povpreeja za leta vsakega ustreznega naslednjega stoletja. Najprej sem po stopnji 35 . izraeunal domnevno .tevilo rojstev za ustrezno stoletje, nato sem glede na .tevilo prirastka (oziroma enkrat upadka; seveda nisem upo.teval migracij, o katerih .tevilenosti pred 18. stoletjem ne vemo nie zanesljivega) ljudi v naslednjem stoletju izraeunal stopnjo smrtnosti za vsako stoletje od 7. do vkljueno 18. (podatki za drugo polovico 18. stoletja seveda niso vee plod retrogradne konstrukcije, gl. Vogelnik 1965: 70.73, 122) in po stopnji splo.ne smrtnosti .tevilo smrti v vsakem stoletju. Okviri, v katerih se gibljejo .tevila smrti (ustrezne raeune lahko na podlagi povedanega vsak, ki ga ta .tevilska spekulacija zanima, ponovi), so sledeei. Ob domnevni nataliteti 35 . bi se od 7. do 10. stoletja stopnja smrtnosti zni.ala s 34,5 . na 33,7 ., od 11. do 13. stoletja bi stopnja smrtnosti padla z 32,2 . na 29,4 ., v 14. stoletju bi se dvignila na 38,2 ., od 15. do 17. stoletja bi se dvignila s 30,4 . na 34,1 . in se v drugi polovici 18. stoletja spustila na 30,8 .. .tevilsko kategorialno bi to pomenilo naslednje individualne smrti: od 7. do 10. stoletja vee kot 2 milijona; od 11. do 13. stoletja skoraj 2,400.000; v 14. stoletju skoraj 2 milijona; od 15. stoletja do vkljueno 18. stoletja skoraj 7,600.000 umrlih. Skupno bi to pomenilo, da je od vkljueno 7. do vkljueno 18. stoletja na slovenskem ozemlju umrlo od 13 do 15 milijonov tamkaj bivajoeih ljudi. Med njimi je bilo strahotno mnogo otrok. Umrljivost otrok, med katere .tejemo .e .tirinajstletnice in .tirinajstletnike, je bila grozljiva in je obeasno lahko dosegala celo vee kot polovico vseh umrlih. Po rojstvu je bilo med vsemi ljudmi nabr. malenkostno manj deklic kot deekov; pri slednjih sta bili tudi prieakovana starost ob rojstvu in prieakovana starost ob odraslosti precej vi.ji. Med odraslimi, ki so tvorci zgodovine, je bilo obeutno vee mo.kih kot .ensk. Koliko odraslih .ensk je .ivelo na Slovenskem Po vsem v tem poglavju zapisanem moremo potemtakem oceno o predstavni .tevilski kategoriji, v katero sodijo vse prebivalke, ki so potencialni predmet zgodovinopisnih raziskav in so se v obdobju med vkljueno 7. in vkljueno 18. stoletjem rodile na sedanjem slovenskem dr.avnem ozemlju, postaviti med 6,500.000 in 7,500.000. Oceno števila odraslih žensk, ki niso umrle v otro.ki dobi in so bile Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem med 7. in 18. stoletjem soustvarjalke in sooblikovalke dobrin ter gmotnih, dru.benih in duhovnih zgodovinskih stanj in dogajanj na sedanjem slovenskem ozemlju, moremo oblikovati v kolieinsko predstavo, ki sodi med tri in štiri milijone prebivalk; seveda pa je slednjo oceno treba videti v luei prieakovanih povpreenih starosti ob odraslosti .ensk, ki so bile .e kraj.e od ustreznih prieakovanih starosti ob odraslosti mo.kih. Ovr.ni test .tevilskih kategorij Doslej znani zgodovinski viri in raziskave ne omogoeajo preverjanja veljavnosti zgoraj navedenih kategorialnih .tevilskih predstav. Vendar je mo.en vsaj en ovr.ni preskus. Zgornjemu postopku enak izraeun hipotetiene enakomerne rasti prebivalstva, ki bi jo na grafikonu predstavljala daljica z ustreznim podalj.kom do leta 1800 kot 403 graf med 100.000 prebivalci leta 600 in 830.000 prebivalci leta 1750 (torej s skoraj enakim zaeetkom in enakim zakljuekom kot pri retrogradno konstruiranih krivuljah), more biti primerjava, ki je lahko ovr.ni test, se pravi preizkus, ki lahko dobljene kategorialne .tevilske predstave ovr.e, ne more pa jih potrditi. Ta preizkus temelji na grafieni predstavi demografskega razvoja, kakr.nega na podlagi znanih zgodovinskih dejstev in vsega znanega o razvojih prebivalstev z gotovostjo ni bilo. .tevila, ki jih poka.e test, bodo kajpak vi.ja od zgoraj navedenih predstav; ee pa poskus poka.e zgornji predstavi zelo podoben rezultat, je ta predstava zavrnjena. Po enakem raeunskem postopku kot pri tistem, ki temelji na retrogradno konstruiranih .tevilih, dobimo pri primerjalnem testnem vzorcu enakomerne rasti prebivalstva rezultat, po katerem bi od vkljueno 7. do vkljueno 18. stoletja na slovenskem ozemlju umrlo od 39 do 42 milijonov tam .iveeih ljudi, kar seveda ni mogoee in se zelo razlikuje od prej navedenih .tevilskih predstav, dobljenih na podlagi retrogradnih konstrukcij in védenj o zgodovinskih stanjih in dogajanjih na Slovenskem; ta test torej dobljenih kategorialnih .tevilskih predstav ne ovr.e. VIRI IN LITERATURA Alpes 1969 = Alpes Orientales V, Ljubljana. ANSl 1975 = Arheolo.ka najdi.ea Slovenije, ur. S. Gabrovec et al., izdala SAZU, In.titut za arheologijo, Ljubljana. Atlas 1985 = Atlas Slovenije, Iz.lo v sodelovanju Geodetskega zavoda SR Slovenije in zalo.be Mladinska knjiga, Uredila B. Ingolie in M. Kru.ie, Ljubljana. BENEDIK 1991 = Metod Benedik, Protireformacija in katoli.ka prenova, v: Zgodovina Cerkve na Slovenskem, Celje, str. 113.152. BEZLAJ 1956/1961 = France Bezlaj, Slovenska vodna imena 1, 2, Ljubljana. BEZLAJ 1969 = France Bezlaj, Das vorslawische Substrat im Slowenischen, v: Alpes Orientales V, SAZU, Razred za filolo.ke in literarne vede, Dela 24, Ljubljana. BEZLAJ 1974 = Zaeasni slovar slovenskih priimkov, SAZU, In.titut za slovenski jezik, Etimolo.ko-onomastiena sekcija, Odgovorni redaktor France Bezlaj, Ljubljana. BEZLAJ 1976.1995 = France Bezlaj, Etimolo.ki slovar slovenskega jezika I.III, Ljubljana. BIDERMAN 1887 = Hermann J. Biderman, Zur Geschichte der Uskoken in Krain, v: Archiv für Heimatkunde II, von Franz Schumi, Laibach 1884 u. 1887. BIRABEN 1980 = Pozabljenih osemdeset milijard Zemljanov, po.tudijah Jeana-Noëla Birabena,v: .ivljenje in tehnika, letnik XXXI, .t. 3, Ljubljana. Gorazd Makarovie BLAZNIK 1970 = Pavle Blaznik, Bogo Grafenauer, Milko Kos, Fran Zwitter, Kolonizacija in populacija, v: Gospodarska in dru.bena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zvezek, Agrarno gospodarstvo, Ljubljana, str. 29.127. BLAZNIK 1973 = Pavle Blaznik, .kofja Loka in Lo.ko gospostvo (973.1803), .kofja Loka. BLAZNIK 1986/1988 = Pavle Blaznik, Historiena topografija Slovenije II, Slovenska .tajerska in jugoslovanski del Koro.ke do leta 1500 I, II, Maribor. BLOCH 1961 = Marc Bloch, Feudal Society, Vol. 1, The University of Chicago Press. BLOCH 1996 = Marc Bloch, Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic, Ljubljana. BORISOV 1985 = Peter Borisov, Zgodovina medicine: poskus sinteze medicinske misli, Ljubljana. BORISOV 1995 = Peter Borisov, Ginekologija na Slovenskem od nastanka do 80. let 20. stoletja, SAZU, Razred za medicinske vede, Dela 3, Ljubljana. 404 BRATO. 1996 = Rajko Brato., Ecclesia in gentibus: vpra.anje pre.ivetja kr.eanstva iz antiene dobe v easu slovansko-avarske naselitve na prostoru med Jadranom in Donavo, v: Grafenauerjev zbornik, ur. Vincenc Raj.p et al., Ljubljana. BRAUDEL 1988 = Fernand Braudel, Strukture vsakdanjega .ivljenja: mogoee in nemogoee. Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV..XVIII. stoletje, I, Ljubljana. BRITOV.EK 1964 = Marijan Britov.ek, Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem, Ljubljana. BULLOCK 1962 = History: Civilization from its Beginnings, ur. Alan Bullock, Gerald Barry, J. Bronowski, James Fisher, Julian Huxley. MacDonald: London. BURKE 1993 = Peter Burke, Revolucija v francoskem zgodovinopisju: Anali 1929.89, Ljubljana. CEVC 1997 = Tone Cevc, Davne sledi eloveka v Kamni.kih alpah: arheolo.ke najdbe v planinah (1995. 1996), Ljubljana. CHAUNU 1977 = Pierre Chaunu, Civilizacija klasiene Evrope, Beograd. CIGLENEEKI 1987 = Slavko Cigleneeki, Höhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpenraum / Vi.inske utrdbe iz easa 3. do 6. st. v vzhodnoalpskem prostoru, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in dru.bene vede, Dela 31, In.titut za arheologijo 15, Ljubljana. CIGLENEEKI 1990 = Slavko Cigleneeki, Poselitvena podoba ob zatonu antike, v: Traditiones 19, Ljubljana, str. 33.38 CIGLENEEKI 1992 = Slavko Cigleneeki, Pólis Nórikon: poznoantiene vi.inske utrdbe med Celjem in Bre.icami, Podsreda. COHEN 1997 = MarkN. Cohen, Demographic expansion: causes and consequences, v: Companion Encyclopedia of Anthropology, ed. by Tim Ingold, London, New York. CONTE 1989 = Fransis Kont (Francis Conte), Sloveni: nastanak i razvoj slovenskih civilizacija u Evropi I, Beograd. CURK 1991 = Jo.e Curk, Trgi in mesta na Slovenskem .tajerskem: urbanogradbeni oris do zaeetka 20. stoletja, Maribor. DAROVEC 1992 = Darko Darovec, Pregled zgodovine Istre, Knji.nica Annales 1, Koper. DAROVEC 1999 = Darko Darovec, Vpliv mno.ienih smrti na gospodarsko in socialno podobo Istre skozi stoletja, v: Mno.iene smrti na Slovenskem: zbornik referatov 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev leta 1998, uredila Stane Granda in Barbara .atej, Izola. DELACOURT 1992 = Marie-Laurence Delacourt, Jacques A. Zighera, Women in the European Community, EUROSTAT, Luxembourg. DELUMEAU 1982 = .an Delimo (Jean Delumeau), Strah na Zapadu XIV.XVIII veka, Vrnjaeka banja, Zamak kulture 27. DEM.AR 1979 = Viktorijan Dem.ar, Prebivalci Komende po dru.inski knjigi Petra Pavla Glavarja, v: Kronika, easopis za slovensko krajevno zgodovino 27. letnik, 1. zvezek, Ljubljana. DESTOVNIK 2002 = Irena Destovnik, Moe .ibkih: .enske v easu kmeekega gospodarjenja, Celovec. DOBOV.EK 1934 = Marijan Dobov.ek, O gibanju prebivalstva Kranjske in posebej radovlji.ke dekanije od Valvasorja do danes, v: Geografski vestnik X, .t. 1.4, Ljubljana. Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem DÜLMEN 1990 = Richard van Dülmen, Kultur und Alltag in der Frühen Neuzeit, Erster Band, München. FISCHER 1995 = Jasna Fischer, Prebivalstvo, v: Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana, str. 250.252. FISCHER 1997 = Jasna Fischer, Slovenija, prebivalstvo, naselja, razvoj, v: Enciklopedija Slovenije 11, Ljubljana, str. 340.341. FLOHN 1984 = The Climate of Europe: Past, Present and Future, izd. Hermann Flohn, Roberto Fantechi, Commission of the European Communities, Dordrecht. GEREMEK 1996 = Bronis3av Geremek, Usmiljenje in vislice: zgodovina rev.eine in milosrenosti, Ljubljana. GESTRIN 1953 = Ferdo Gestrin, Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske posesti po urbarju leta 1426, v: Zgodovinski easopis VI/VII, Ljubljana. GESTRIN 1973 = Ferdo Gestrin, Kmeeka trgovina kot ozadje kmeekih uporov, v: Kmeeki punti na Slovenskem, Situla, razprave Narodnega muzeja v Ljubljani 13, str. 45.67. GESTRIN 1991 = Ferdo Gestrin, Slovenske de.ele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana. 405 GDZS 1970 = Gospodarska in dru.bena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zvezek, Ljubljana. GDZS 1980 = Gospodarska in dru.bena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. zvezek, Dru.bena razmerja in gibanja, Ljubljana. GRAFENAUER 1952 = Bogo Grafenauer, Ustolieevanje koro.kih vojvod in dr.ava karantanskih Slovencev, SAZU, Razred za zgodovinske in dru.bene vede, Dela 7, Ljubljana. GRAFENAUER 1964 = Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda I, Ljubljana. GRAFENAUER 1969 = Die Kontinuitätsfragen in der Geschichte des altkarantanischen Raumes, v: Alpes Orientales V, SAZU, Razred za filolo.ke in literarne vede, Dela 24, Ljubljana. GRAFENAUER 1971 = Bogo Grafenauer, Naselitev Slovanov v Vzhodnih Alpah in vpra.anje kontinuitete, v: Arheolo.ki vestnik 21.22, Ljubljana 1970.1971. GRAFENAUER 1974 = Bogo Grafenauer, Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem: slovenski kmeeki upor 1515 in hrva.ko-slovenski kmeeki upor 1572/73 s posebnim ozirom na razvoj programa slovenskih puntarjev med 1473 in 1573, Ljubljana. GRAFENAUER 1974a = Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, V. zvezek, Ljubljana. GRAFENAUER 1988 = Bogo Grafenauer, Ob tisoe.tiristoletnici slovanske naselitve na dana.nje slovensko narodnostno ozemlje, v: Pavel Diakon, Zgodovina Langobardov (Paulus Diaconus, Historia Langobardorum), Maribor, str. 321.422. GRAFENAUER 1991 = Bogo Grafenauer, Kolonizacija, v: Enciklopedija Slovenije 5, Ljubljana. GRAFENAUER 1991a = Bogo Grafenauer, Problem migracij v zgodovini Slovencev, v: Zgodovinski easopis 45, .t. 2, Ljubljana. HALE 1981 = A Concise Encyclopaedia of the Italian Renaissance, ed. by J. R. Hale, Oxford University Press. HANSUELI 1982 = Etter F. Hansueli, Jürg E. Schneider, Zur Stellung von Kind und Frau im Frühmittelalter, v: Zeitschrift für schweizerische Archäologie und Kunstgeschichte 39, zv. 1, Zürich. HERRMANN 1983 = Die Slawen in Deutschland: Geschichte und Kultur der slawischen Stämme westlich von Oder und Neiße vom 6. bis 12. Jahrhundert, herausgegeben von Joachim Herrmann, Berlin. HUDALES 1997 = Jo.e Hudales, Od zibeli do groba, Ljubljana in Velenje. HUDALES 1999 = Jo.e Hudales, Smrt in smrtnost v 19. stoletju, v: Mno.iene smrti na Slovenskem: zbornik referatov 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev leta 1998, uredila Stane Granda in Barbara .atej, Izola. IVANIEEK 1951 = Franjo Ivanieek, Staroslavenska nekropola u Ptuju: rezultati antropolo.kih istra.ivanja. SAZU, Razred za zgodovinske in dru.bene vede, Dela 5, Ljubljana. KERMAN 1997 = Branko Kerman, Zlata doba slovanstva v Spodnji Panoniji: arheologija zgodnjega srednjega veka v Prekmurju, v: Pokrajinski muzej Murska Sobota, Katalog stalne razstave, ur. J. Bala.ic in B. Kerman, Murska Sobota. KOBLAR 1895 = Anton Koblar, Kranjske cerkvene dragocenosti l. 1526, v: Izvestja Muzejskega dru.tva za Kranjsko, letnik V, Ljubljana. Gorazd Makarovie KOROPEC 1985 = Jo.e Koropec, Mi smo tu: veliki punt na Slovenskem v letu 1635, Maribor. KOROPEC 1990a = Jo.e Koropec, Matiene knjige iz 17. stoletja za .upnijo Slovenska Bistrica, v: Zbornik obeine Slovenska Bistrica II, ur. F. .erbelj et al., Slovenska Bistrica. KOROPEC 1990b = Jo.e Koropec, Mesto Slovenska Bistrica v 18. stoletju, v: Zbornik obeine Slovenska Bistrica II, ur. F. .erbelj et al., Slovenska Bistrica. KORO.EC 1979 = Paola Koro.ec, Zgodnjesrednjeve.ka slika karantanskih Slovanov, SAZU, Razred za zgodovinske in dru.bene vede, Dela 22; I, II, Ljubljana. KOS 1902 = Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I, Ljubljana. KOS 1933 = Milko Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije, Ljubljana. KOS 1970 = Milko Kos, Agrarna kolonizacija slovenske zemlje, Priloga I, Gospodarska in dru.bena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zvezek, Agrarno gospodarstvo, Ljubljana. 406 KOS 1975 = Milko Kos, Gradivo za historieno topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) I, II, In.titut za obeo in narodno zgodovino SAZU, Ljubljana. KOS 1985 = Milko Kos, O prevzemu antienih krajevnih imen na slovenskem ozemlju, v: Milko Kos, Srednjeve.ka kulturna, dru.bena in politiena zgodovina Slovencev, Izbrane razprave, Ljubljana. KOS 1985/a = Milko Kos, Problem kontinuitete v zgodovini Slovencev, v: Milko Kos, Srednjeve.ka kulturna, dru.bena in politiena zgodovina Slovencev, Izbrane razprave, Ljubljana. KOS 1985/b = Milko Kos, Vlahi in vla.ka imena med Slovenci, v: Milko Kos, Srednjeve.ka kulturna, dru.bena in politiena zgodovina Slovencev, Izbrane razprave, Ljubljana. KOS 1994 = Du.an Kos, Med gradom in mestom: odnos kranjskega, slovenje.tajerskega in koro.kega plemstva do gradov in me.eanskih naselij do zaeetka 15. stoletja, Ljubljana. KOSI 1999 = Miha Kosi, Trg, v: Enciklopedija Slovenije 13, Ljubljana. KOTNIK 1943 = Franc Kotnik, Slovenske starosvetnosti, Ljubljana. KRAGL 1994 = Viktor Kragl, Zgodovinski drobci .upnije Tr.ie, Tr.ie 1936; reprint Tr.ie. KRI. 1987 = Borut Kri., Konservatorsko poroeilo .entjernej IX, 13, Novo mesto, v: Varstvo spomenikov 29, Ljubljana, str. 289.291. LASLETT 1972 = Peter Laslett, Richard Wall ur., Household and Family in Past Time, Cambridge, London, New York. LEBEN-SELJAK 1996 = Petra Leben-Seljak, Paleodemografska analiza nekropole pri farni cerkvi v Kranju, v: Antropolo.ki zvezki 4, Dru.tvo antropologov Slovenije, Ljubljana. LEBEN-SELJAK 1998 = Petra Leben-Seljak, Povzetek: Antropolo.ka analiza poznoantienih in srednjeve.kih grobi.e Bleda in okolice, doktorska disertacija, Biotehniena fakulteta, Ljubljana 1996, v: Anthropological Notebooks III & IV, No. 1, 1997/98, Dru.tvo antropologov Slovenije / Slovene Anthropological Society, Ljubljana. LEBEN-SELJAK 1999 = Petra Leben-Seljak, Antropolo.ke raziskave v .entjerneju, v : Zbornik .upnije .entjernej, ur. M. Dra.umerie in S. Granda, .entjernej, str. 61.66. LEBEN-SELJAK, .TEFANEIE 2001 = Petra Leben-Seljak, Marija .tefaneie, Karies v skeletnih serijah severovzhodne Slovenije, v: Anthropological Notebooks VII, .t. 1, Ljubljana. LEIMGRUBER 1995 = Swiss National Museum: Forum of Swiss History, ed. Walter Leimgruber, Peter Pfunder, Schwyz. LETOPIS 2001 = Statistieni urad Republike Slovenije, Statistieni letopis 2001, Letnik XL, Ljubljana. LEXIKON 1980.1998 = Lexikon des Mittelalters, I.IX, Artemis Verlag/LexMA Verlag, München/Zürich. LOYN 1991 = The Middle Ages: a Concise Encyclopaedia, izd. Henry Loyn, London. MAKAROVIE 1982 = Marija Makarovie, Strojna in Strojanci: narodopisna podoba koro.ke hribovske vasi, Ljubljana. MAKAROVIE 1985 = Gorazd Makarovie, O zgodnjesrednjeve.ki prehrani alpskih Slovanov, v: Dolenjski zbornik 1985, Novo mesto. MAKAROVIE 1985a = Marija Makarovie, Predgrad in Predgrajci: narodopisna podoba belokranjske vasi, Koeevje/Ljubljana. Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem MAKAROVIE 1986 = Gorazd Makarovie, Kuhinjska oprema, kuhinje, kuharice in prehrana v XVII. stoletju na Slovenskem, v: Glasnik Etnografskog muzeja u Beogradu, knjiga 50, Beograd. MAKAROVIE 1986a = Marija Makarovie, Erna in Ernjani: narodopisna podoba koro.kega delavskega naselja do druge svetovne vojne, Erna na Koro.kem. MAKAROVIE 1994 = Marija Makarovie, Sele in Selani: narodopisna podoba ljudi in krajev pod Ko.uto, Celovec. MAL 1924 = Josip Mal, Uskoeke seobe i slovenske pokrajine: povest naseobina s kulturno.istorijskim prikazom, Srpski etnografski zbornik, Knjiga trideseta, Prvo odelenje, Naselja i poreklo stanovni.tva, Knjiga 18, Ljubljana. MATTHEW 1986 = Donald Matthew, Atlas of Medieval Europe, Oxford. MA.URANIA 1975 = Vladimir Ma.urania, Prinosi za hrvatski pravno-povjestni rjeenik, Zagreb 1908/1922, Pretisak Zagreb. McEVEDY 1980 = Colin McEvedy, Jones Richard, Atlas of World Population History, Penguin Books. 407 MELIK 1966 = Vasilij Melik, Ferdo Gestrin, Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918, Ljubljana. MERIAN 1649 = Topographia Provinciarum Austriacarum Austriae Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Tyrolis etc, An tag gegeben und Verlegt durch Matthaeum Merian, Franckfurt am Mayn. MLINARIE 1991 = Jo.e Mlinarie, Cerkev na Slovenskem v srednjem veku, v: Zgodovina Cerkve na Slovenskem, Celje, str. 61.91. MOHORIE 1969 = Ivan Mohorie, Dva tisoe let .elezarstva na Gorenjskem I, Ljubljana. MOLLAT 1987 = Michel Mollat, Die Armen im Mittelalter, München. MONTANARI 1998 = Massimo Montanari, Lakota in izobilje: zgodovina prehranjevanja v Evropi, Ljubljana. PIRENNE 1956 = Henri Pirenne, Gospodarska in socialna zgodovina srednjeve.ke Evrope, v: Srednjeve.ka mesta / Gospodarska in socialna zgodovina srednjeve.ke Evrope, str. 147.357, Ljubljana. PIRKOVIE 1964 = Ivo Pirkovie, O nastanku .itnega kozolca, v: Slovenski etnograf XVI.XVII, Ljubljana. PLETERSKI 1987 = Andrej Pleterski, Sebenjski zaklad, v: Arheolo.ki vestnik 38, Ljubljana. PLETERSKI 1995 = Andrej Pleterski, Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novej.ih raziskav, v: Zgodovinski easopis 49, Ljubljana. PLETER.NIK 1894/1895 = Maks Pleter.nik, Slovensko-nem.ki slovar I, II, Ljubljana. RADOVANOVIE 1991 = Sa.o Radovanovie, Mesto Maribor v luei matienih knjig 17. stoletja, v: Kronika, Easopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 39, .t. 3, Ljubljana. RADOVANOVIE 1997 = Sa.o Radovanovie, .Bog se usmili uboge gre.ne du.e. Amen.. Earovni.ki procesi na slovenskem .tajerskem v letih 1546.1746, Murska Sobota. RAMOV. 1946 = Fran Ramov., O pomembnosti nekaterih pojavov v slovenskih nareejih na Koro.kem, v: Koro.ki zbornik, Ljubljana. RUSSEL 1983 = J. C. Russel, Bevölkerung: Nord-, Mittel-, West- und Südeuropa im Mittelalter, Ländliche Bevölkerung, v: Lexikon des Mittelalters II, München/Zürich, stolpec 11.14. RUTAR 1882 = Simon Rutar, Zgodovina Tolminskega, Gorica. SCHRADER 1929 = O. Schrader, A. Nehring, Reallexikon der indogermanischen Altertumskunde, 2. Bd., Berlin, Leipzig. SIMONITI 1990 = Vasko Simoniti, Turki so v de.eli .e: tur.ki vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju, Celje. SIMONITI 1994 = Vasko Simoniti, Pustote v 14. in 15. stoletju, v: Zgodovinski easopis, letnik 48, .t. 2, Ljubljana. SIMONITI 1997 = Vasko Simoniti, Slovenci, od zaeetka 16. do srede 18. stol., stagnacija prebivalstva, v: Enciklopedija Slovenije 11, Ljubljana, str. 185.196. SNOJ 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimolo.ki slovar, Ljubljana. STABEJ 1954 = Jo.e Stabej, Gradivo za obravnavo o kozolcu na Slovenskem, v: Slovenski etnograf VI.VII, Ljubljana. STABEJ 1997 = Jo.e Stabej, Slovensko. latinski slovar: po Matija Kastelic . Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum, 1680.1710, Ljubljana. Gorazd Makarovie STEGEN.EK 1910 = Avgu.tin Stegen.ek, O najstarej.i zgodovini gornjegrajskega okraja, v: Easopis za zgodovino in narodopisje, 7. letnik, Maribor. STEKL 1980 = Hannes Stekl, Österreichs Unterschichten im 18. Jahrhundert, v: Adel-Bürger-Bauern im 18. Jahrhundert, Katalog des Niederösterreichischen Landesmuseums, 3. verbesserte Auflage, NF Nr. 96, Wien. STELE 1928 = France Stele, Valvasorjeva Ljubljana, v: Glasnik Muzejskega dru.tva za Slovenijo, letnik IX, Ljubljana. STOPAR 1977 = Ivan Stopar, Razvoj srednjeve.ke grajske arhitekture na Slovenskem .tajerskem, Ljubljana. STOPAR 1990.1993 = Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 1.5, Ljubljana. STOPAR 1996.1999 = Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji I, 1.3, Ljubljana. STOPAR 2000.2002 = Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji II, 1.3, Ljubljana. STRAKA 1971 = Manfred Straka / Walter Neunteufl, Die steierische Bevölkerung, v: Steiermark: Land, 408 Leute, Leistung, Graz, str. 236.273. SVETINA 1983 = Anton Svetina, Prebivalci Kranja v letu 1754, v: Zgodovinski easopis, letnik 37, .t. 4, Ljubljana. .A.EL 1975 = Jaro .a.el, Kasnoantieno in zgodnjesrednjeve.ko obdobje v Vzhodnih Alpah in arheolo.ke najdbe na Slovenskem, v: ANSl, str. 68.73. .ORN 1964 = Jo.e .orn, Zaeetki industrije na Slovenskem, Maribor. .TIH 1999 = Peter .tih, Ob naselitvi Slovanov vse pobito?, v: Mno.iene smrti na Slovenskem: zbornik referatov 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev leta 1998, uredila Stane Granda in Barbara .atej, Izola. .TIH 2001 = Peter .tih, Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od zaeetka 6. do konca 9. stoletja, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana. .TUHEC 1983 = Marko .tuhec, O dru.ini v Kranju sredi 18. stoletja, v: Zgodovinski easopis, letnik 37, .tevilka 4, Ljubljana. .TUHEC 1985 = Marko .tuhec, Prebivalstvo Ljubljane v drugi polovici 17. stoletja na podlagi matienih knjig, v: Kronika, Easopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 33, 2..3. zvezek, Ljubljana. TOMAZO-RAVNIK 1975 = Tatjana Tomazo-Ravnik, Demografia antropologica del materiale osseo paleoslavo della necropoli di Kranj, v: Balcanoslavica 4, Prilep/Beograd. TRATNIK VOLASKO 1995 = Marjeta Tratnik Volasko, Matev. Ko.ir, Earovnice. Predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih de.elah, Ljubljana. VALENEIE 1954 = Vlado Valeneie, Prebivalstvo Ljubljane pred dvesto leti, v: Kronika, easopis za slovensko krajevno zgodovino, 2. letnik, 3. .tevilka, Ljubljana. VALENEIE 1957 = Vlado Valeneie, Prebivalstvo in hi.e stare Ljubljane, v: Kronika, easopis za slovensko krajevno zgodovino, 5. letnik, 3. .tevilka, Ljubljana. VALENEIE 1977 = Vlado Valeneie, .itna trgovina na Kranjskem in ljubljanske .itne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne, Razprave X/4, Razred za zgodovinske in dru.bene vede, SAZU, Ljubljana. VALENEIE 1981 = Vlado Valeneie, Tovorni.tvo na Kranjskem, v: Zgodovinski easopis 35, .t. 3, Ljubljana. VALENTINITSCH 1987 = Hexen und Zauberer. Die große Verfolgung - ein europäisches Phänomen in der Steiermark, iz. Helfried Valentinitsch, Graz. VIDMAR, .TEFANEIE 2001 = Katarina Vidmar, Marija .tefaneie, Umrljivost dojenekov v Celju v 19. stoletju, v: Anthropological Notebooks VII, .t. 1, Ljubljana. VILFAN 1961 = Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana. VILFAN 1969 = Sergij Vilfan, Le problcme de continuité sous trois aspects: habitat, communication, droit, v: Alpes Orientales V, SAZU, Razred za filolo.ke in literarne vede, Dela 24, Ljubljana. VILFAN 1988 = Sergij Vilfan, Mestne raeunske knjige kot zgodovinski vir, v: Zbornik ob devetdesetletnici arhiva, Gradivo in razprave 8, Zgodovinski arhiv Ljubljana, str. 14.35. VILFAN 1993 = Sergij Vilfan, Mesto, zgodovina, v: Enciklopedija Slovenije 7, Ljubljana. Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem VILFAN 1993a = Sergij Vilfan, Zur Struktur der freisingischen Herrschaften südlich der Tauern im Frühmittelalter, v: Karantanien und der Alpen-Adria-Raum im Frühmittelalter, 2. St. Veiter Historikergespräche, izd. G. Hödl, J. Grabmayer, Wien, Köln, Weimar. VISCHER 1681 = Georg Matthaeus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae 1681, Herausgegeben von A. L. Schuller, Zweite verbesserte Auflage, I, II, Graz 1976. VITOLOVIA 1971 = Viktor Vitolovia, Iz pro.losti poljoprivrede Istre; od antike do XVIII stoljeaa, v: Zbornik Pore.tine 1, Poree. VOGELNIK 1965 = Dolfe Vogelnik, Razvoj prebivalstva Slovenije zadnjih dvesto let z jugoslovanske in evropske perspektive, Ekonomski zbornik Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, VII. letnik, 5. snopie. WOMEN 1995 = European Comission, Women and men in the European Union: A statistical portrait, Office for Official Publication of the European Communities, Luxembourg. VOJE 1976 = Ignacij Voje, Vplivi Osmanskega imperija na slovenske de.ele v 15. in 16. stoletju, v: Zgodovinski easopis XXX, zvezek 1.2, Ljubljana. 409 WALEY 1985 = Daniel Waley, Later Medieval Europe, London/New York. ZELKO 1982 = Ivan Zelko, Historiena topografija Slovenije I: Prekmurje do leta 1500, SAZU, Zgodovinski in.titut Milka Kosa; Murska Sobota. ZGODOVINA 1953 = Zgodovina narodov Jugoslavije, Prva knjiga, Ljubljana. ZGODOVINA 1979 = Zgodovina Slovencev, Cankarjeva zalo.ba, Ljubljana. ZIENTARA 1983 = Bevölkerung: Ostmitteleuropa, v: Lexikon des Mittelalters II, München, Zürich, stolpec 17.19. ZWITTER 1929 = Fran Zwitter, Starej.a kranjska mesta in me.eanstvo, Ljubljana. ZWITTER 1936 = Fran Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do dana.njih dni, Razprave znanstvenega dru.tva v Ljubljani 14, Historieni odsek 5, Ljubljana. ZWITTER 1953 = Fran Zwitter, K predzgodovini mest in me.eanstva na starokarantanskih tleh, v: Zgodovinski easopis 6.7, Ljubljana. ZWITTER 1973 = Fran Zwitter, Zgodovinski razvoj prebivalstva na Koro.kem in njegove socialne osnove, v: Koro.ki kulturni dnevi I, zbornik predavanj, ur. E. Prune in G. Malle, Maribor. .VANUT 1986 = Maja .vanut, Slovenci v .estnajstem stoletju, Razstavni katalog I, Narodni muzej, Ljubljana. Gorazd Makarovie BESEDA O AVTORJU Gorazd Makarovie, dr., muzejski svetnik. Do upokojitve je bil zaposlen kot kustos za ljudsko umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju. Njegovo raziskovalno delo sega eez meje osnovnega delovnega podroeja. Avtorjevo .irino oznaeuje formulacija njegovih raziskovalnih prizadevanj v zadnjih letih: zgodovina kulture in odnos prebivalstva do kulture na Slovenskem od naselitve do druge svetovne vojne. Je pisec veejega .tevila razprav. 410 Med pomembnej.e knjige sodijo Slovenska ljudska umetnost (Ljubljana 1981), Slovenci in eas, Odnos do easa kot okvir in sestavina vsakdanjega .ivljenja (Ljubljana 1995) in Poslikane panjske konenice, Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja (Ljubljana 2000). ABOUT THE AUTHOR Gorazd Makarovie, Ph. D., retired as a museum adviser from the Slovene Ethnographic Museum where he was employed as curator of folk art. His research works extends far beyond his basic field of activity. The breadth of his scientific interest can be best illustrated by the formulation of his research endeavours in recent years: the history of culture and people.s attitude toward culture in the Slovene territory from the settlement until the Second World War. Dr. Makarovie has written numerous articles and books. His principal works are the books Slovenska ljudska umetnost (Slovene Folk Art, Ljubljana 1981) and Slovenci in eas, Odnos do easa kot okvir in sestavina vsakdanjega .ivljenja (The Slovenes and Time, The attitude toward time as a framework and component of everyday life, Ljubljana 1995) and Poslikane panjske konenice, Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja (Painted beehive panels, The collection of the Slovene Ethnographic Museum, Ljubljana 2000). SUMMARY A RETROGRADE CONSTRUCTION OF POPULATION TRENDS IN SLOVENIA BEFORE THE 18TH CENTURY The results of the study are illustrated by the graph on page 352. The median value of the retrogradely constructed development series of the population in the territory covering 20,273 square kilometres are as follows: year 600/135.000 inhabitants; 700/135.000.149.000; 800/ 149.000; 900/149.000.194.000; 1000/194.000; 1100/249.000; 1200/331.000; 1300/ 518.000; 1400/351.000; 1500/514.000; 1600/662.000; 1700/727.000 inhabitants. The absence of numerical information sources makes it impossible to corroborate these results. Therefore, a number of refuting tests were carried out; these cannot confirm the retrograde construction, but they can refute it, if they show either individually are simultaneously, that the constructed image is not consistent, or that it does not make sense. These tests were based respectively on a comparison with population d ensity in Europe, on possible growth rates, the logical structure and relations between the samples, and on known historical events and conditions. The tests did not refute the retrograde construction. Together with other sources, the retrograde construction was used for the following rough estimates. In the entire period 13 to 15 million people were born and half of them died in childhood. In a given period more men lived then women, because the latter died at a younger age. The total number of adult women who participated in the creation of goods, social and spiritual historical conditions was around 3 to 4 million.