p 21. Številka. JFogaraosmii štOTUks» »teas 20 Marlbor, dne 23. maja 1918. 52. letnffi. List ljudstvu v pouk in zabavo. Uhaja vsak četrtek in velja 8 poitnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom ca celo leto 8 K, pol leta 4 K In za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, a Kdor bodi tam po nieea, pla« na leto samo 7 K. — Naročnina se požflja na t Upravniitvo »Slovenskega Oospodarjf« v Maribora. — list k dopoiHJa de MMvedl. — Trativa* dobivajo list brez posebne naročnine. - Posamezni lis« stanejo 16 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi te m vračalo. — OpravaHtvot K« naročnino, ineerate in rekiaratdje. vg tBMrats sc plačale od enostopne petihrrste za enkrat 48 vin.» ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 38 vin. Za večkratne oglase primere» popMt V stane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nes&pde reslamadje so poštnine proste. ItMt 6 R. ;«§« tUkovutg* ItCf. Sf ipiljtBiA Zveza z Nemčijo. Pretekli teden se je v nemškem glavnem stanu ©flnovila zveza med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Tiče se vojaških, politiških in gospodarskih zadev. Na podlagi te zveze se bo v bližnjem času izdelala zvezna pogodba med Avstro-Ogrsko, Nemčijo, Bolgarijo ia Turčijo, ustvarila se bo štirizveza na novi podlagi. To je pravzaprav vse, kar so avstro-ogrski narodi zvedeli o dogodkih v nemškem glavnem stanu. Vse podrobnosti so zavite v tajnost. In vendar so. kakor kaže sedanja svetovna vojna, meddržavne Pogodbe za narode življenske pogodbe. Zatrjuje se sioer, da, se bodo pogodbe, v kolikor se tičejo narodnega gospodarstva, predložila državnim zborom. Tega nam ni bilo treba zatrjevati , ker nam je v ustavi zajamčeno. A narodi se zanimajo tudi za določbe vojaške in politi ške pogpdbe med državami. Nemčija je imela in bo vedno imela zaradi svojega posebnega narodnogospodarskega znajčaja drugo zunanjo politiko kakor Avstro-Ogrska. Isto se lahko trdi glede Bolgarije in Turčije. Sovražniki ene države ne bodo vseskozi sovražniki druge države. Vsaka država bo imela na zunaj braniti svoje koristi v drugačni smeri. Zato je vprašanje, ki zanima vsakega državljana, kako daleč sega naša vojaška in politiBkia zveza z Nemčijo in za kako dolgo dobo se je sklenila. Grof Cernin je ponovno izjavil, da je smer naše zunanje politike splošno razoroženje in mednarodna zveza. Spori med narodi bi se naj odločevali potom pametnih razgovorov ter mednarodnih razsodb . ne pa z mečem, s,krvjo in smrtjo. Zato bi radi vedeli, ali se je sedaj to stališče opustilo, ali pa je pogodba sklenjena samo za dobo vojne, a potem da i-anamo proste roke. Naši poslanci bodo morali v državnem zboru zahtevati jasnosti o pogodbi, sklenjeni v nemškem glavnem stanu. Narodi, ki morajo trpeti in krvaveti. IfcOČej© vedeti, kaj se je sklenilo o njihovi bodočnosti. Pogodbe naj ne bodo več Kajne, ampak javne, naj bodo predložene ljudskim zastopnikom, da jih odobrijo, ako so za njih narodno koristne, ali pa jih ovr-žejo. ako so škodljive. Prepričani smo, da torej o dogodkih v nemškem glavnem stanu ni izrečena zadnja beseda. Zakaj sem podpisal jugoslovansko deklaracijo Po dveletnem vjetništvu — domov. Izstopim. Vsled dolge vožnje se mi dozdeva, da se zemlja maje pod nogami. Naravnost proti domu. Spotoma ni dosti spremembe. Samo Čudio tiho je jjoveod: nikjer fantovskega vriska, nikjer dekliške pesmi. Potok je razdrapal cesto; ni moških rok, da bi v redu popravile. Mola največjia* njiva ni obdela,na„ vem, zakaj ne. Žena se me je razveselila. A takoj žalostno do' stavila: „Saj boš moral spet na Ironto." — „Zakaj pa nisi dala dolge njive v najem?" — „O, saj bi, v-prašali so mnogi in ponujali lepe .svote, pa le pod pogojem, da jim obdelam; spravili bi že." Tega pa ravno ne morem. Žetveni komisar mi je zapovedal, da se naj obrnem na občino. Župan pa pravi, da nima občinskega gnoja, občinskih konj in hlapcev tudi ne. Tako je njiva ostala." — Pogledam v hleve. Živine malo in še ta ¡mršava. „jRekvirirali (so goved, seno in slamo." Dvorišče snažno pometeno, a okoli poslopja vse oguljeno in zdrto, strehi se vidijo rebra. Najstarejša otroka, ki pa sta Še zapisana med šolarje, prideta z voli domov. Vlačila sta na drugi njivi. Ko me ugledata, vprašata: „Ata, kaj ne, zdaj ostanete doma?" — „Ostanem, štiri tedne." In reisno začneta izpregati. Mene se živina boji. „Komaj imata čas za službo božjo ob nedeljah", pravi žena, „v šolo ju ne morem pošiljati." Pa pride' mlajša iz šole, tiho, boječe. Ni me brž spoznala. „Poglejte, kaj smo danes pisali." Pogledam in vidim nemške črke, djl-ge in ostre. „V katerem razredu pa si?" — ..V, drugem." — „Ali pa slovenski ?naš pisati in brati?" — „Malo, ker malo hodim v šolo, moram malega varovati." — Uboga (glavica, si mislim, kaka zmešnjava mora biti v njej. Slovenskih pismenk še ne pozna dobro, in že mora delati nemške, prejšnim tako malo podobne! Okoli desetih zvečer, po novem času — stenska ura kaže še po starem — je bilo delo opravljeno Sedli smo k večerji in jx>tem ni|smo mogli dopovedati, kako je v vjetništvu, kako doma. Žena ne toži nič. Bog nam pomagaj in mati božja, to je njen edini, a večkrat ponavljeni vzdih. Skrita solza, ki se ji sveti v očeh, govori o trpljenju. Starejši deček pripoveduje, kalko je en vol pameten, odsebežnji pa muhast — deklica, kako mladi pujski veselo bincajo po svinjaku. Oba delata načrte za jutri, kakor da sta že gospodarja. Jaz pa ju tiho pomilujem: Vidva pač nebo» ta vedela, kaj so blažena leta brezskrbnih otroki 9 med večerno molitvo sta zaspala, jaz tudi, samo žd« na je menda zmolila do konca. Drugi dan si ogledam shrambe. Malo. So rek--virirali. Malomarno mi pokaže žena par stotakov Ka „Komaj bo za obleko vsem petim. Nam kmetskim nastavljajo oene in vse preiščejo, drugi si delajo cene-sami in Se ne dajo vsakemu." Cez nekaj dni grem na postajo. Zahtevam yoz-ni listek. „Was heißt das?* vpraša uradnik. Ponovim-slovenski. „Versteh' nicht", odvrne osorno. Neki gospod za menoj pove moje besede po nemško, nakar dobim karto. Bil sem radoveden, ali bo dal vozne h« stke drugim. Dal jim je, ker so skoro vsi zahtevali I po nemško. Pa to sem slišal, kako je uradnik spafce« j drana imena postaj ravnotako spakedrano ponavljal, kakor so jih ljudje izgovarjali. Nisem se mogel premagati, da jim ne bi rekel: „Ali ne slišite, kako vašima za norca, ker ne povete slovenskih postaj, ampak se mučite z nemškimi. Zahtevajte slovenski, pa bo tudi slovenski, uradnik tukaj. Saj nismo v Bero* linu." Na železnici zopet. Konduktor ni govoril slovenski, dasi smo bili natlačeni v kupeju sami nava* dni ljudje, ki se nümafrno časa učiti drugih jeztikovj» Le s pomočjo slučajnega tolmača se je sporazumel s potniki. Na glavarstvu, kamor sem šel prosit za po» daljšanje dopusta, istotako. Referent govori z menof s pomočjo pisarja. Edino na davkariji so me razumeli.. ko sem potem šel plačat osebno dohodnino za ženo. Pred vojno nisem poznal tega davka. Za moj» odsotnosti pa je žena trikrat prosila vzdrževajnine s toda niti odgovora ni dobila dozdaj. Ker so na sodišču zvedeli, da sem doma, so me poklicali radi nekega varuštva, seveda nemški» Moral sem podpisati nemški odlok. Doma mi pravi žena, da dobiva od gosposke le samo nemške dopise, ki jih ne razume ne ona in ne otroci. Poslala bi jih nazaj, pa se boji kazni. V nedeljo gre k gospodu župniku, da izve, kaj je v istih. Veronauk v šoli, molitve in pridige v cerkvi to je še slovensko, dasi živimo v docela slovenskem kraju. Z Bogom se Še zmenimo slovensko, z gojspos- LISTE K, oh:v- e-'- „Pranger". (Jaauš Goleč.) (Dalje.) Začel se je prvi bojni pohod Sentpetranov nad Podsrečane v noči od 10. na 11. aprila leta 1882. — Sultan je vodil konje in razporedil kot ravnokar do-služen vojak napadalce po vojaških varnostnih predpisih, Vozili so se skupno le nekaj časa, dokler ni bil skovan in zvarjen celi bojni načrt in porazdeljene razne vloge med posameznike. Predvsem se je ločila od glavne čete močna predstraža. Ta predstraža je zopet poslala dva poizvedovaloa, ki bi naj kot prva previohunila sovražni tabor: od katere strani bi ga bilo bolje presenetiti in osvoboditi s kolikor mogoče nekrvavimi izgubami zarobljenega praugerja. Glavna četa, vozeč se na vozu, si je zasigurala desno in levo krilo ter hrbet s posebnimi oddelki, da jej ne bi sovražnik onemogočil povratka. Vse je bilo urojeno hvalevredno, bojne sile zadostne, če bi se morebiti vendar le spoprijeli z nasprotnikom, katerega o domnevali vsi v trdem spanju in snu. Ob 1% uri ponoči sta se priplazila prva Sent-petrana v podsrečki trg, ki se je Že odevaJ v nočni spanec, sladki senj in mir. Poseda sicer Podsreda po na pol in celem računano sedem gostiln, ki so bile v oni noči izvečine prazne, le tuintam je še kimal po-spano za mizo kak zakasneli gost. Krog tržkega — prangerja je počivalo vse v miru in tihoti, Še nočni čuvaj Gerzinatov Juzl ni stražil z leščerbo in hela-bardo trižanov in njih svetinj. Prva poročila poizvedovalcev do predstraže in glavne čete so bila pač najugodnejša., V vojno poho-ono .Črto razvite vrste so se združile tik pred Podsre- do, da zgrabijo z združenimi močmi kamenitega in vkopanega prangerja. Voz za Sentpetrane zibelka novorojenega tržan-stva, za Podsrečane — mrtvaški oder njih Časti, je postal tik ob prangerju, ki stoji in je stal v oni no-či na glavnem trgu Podsrede. FantOvsKO krepke roke so se tesno oklenile žo starodavnega stebra, sklepi so pokali napadalcem v-sled napora, a kamen tržkih pravic se še niti zganil ni. Zasadilo se je v zemljo veS krampov, zarožljala je težka veriga, na pritisk i dvig zvoda je odje-njal v zemljo zakopani prauger in se pripravil na' s-prehod in polet v St. Peter Udrihanje krampov po trdih tleh in cinketanje verige je predramilo nočue^a čuvaja, ki je hrjovbal • o klopi ob kaplaniji in sam al, da so je gostil na ohceti svoje hčere. Previdno se je dvignil s trdega ležišča in pobulil po vzroku v Podsredi nenavadnega ponočnega nemira in ropota. „Ježiš, Mat' nebeška", mu je ušlo skozi zapaa ust, ko je zapazil 14 črnih postav, voz in konje krog edinega m najsvetejšega tržkega spomenika. Ni vam bil Juzl strahopetec, ker še ni imel doslej opravka s predrznimi ponočnjaki, a tokrat so se mu potresle hlače, zašklebetali zobje, dvignili lasje in sesedel se je nazaj na klop. Nesreča je hotela, da je zadel malo preveč pri tem naravno upravičenem oddihu ob svojo nočno svetilko in helebardo, oboje je padlo z ropotom na tla. Žvenket železa je preplašil prangerja dvigajoče St.-Petrane, ki so trenutno prekinili dvigalni napor, — strmeč proti Kaplaniji. Juzl je bil uverjen: Po meni bo, pa še nisem preskrbel nobene od sedmih hčera. Strah ga je spreletel od nožnega palca do najvišjega lasnega konča na glavi, ni pobral svetilke in ne orožja, ampak zabrusil je po tleh s petami urno Kot bi potegnil žnoro od kaplan i je do krčme pri Bla-Škotu. kjer je še brlela luč. Juzl, obdan od ograje štirih sten, ojunačen pa človeška roki ukresani luči, je nastavil v Blaškotovi veži svoj nočni rog' in zatulil vanj proseče v noč kot bi gorel trg na vseh koncih. Podsrečani so se drar mili, Juzl je trobil na pomaganje, Sentpetrani pa Se niso bili naložili prangerja. Godilo se jim po sveto« pisemskem opisu onih proti nebu bahavim ljudem, ki so gradili babilonski stolp, pa jih je omotal Bog z vozli jezika. Juzlov rog, katerega klic sv. Petra va-ščani niso poznali, jim je pretrosil ušesa, da niso več razumeli Sultanovih povelj. Eni so dvigali tr* žkega prangerja na vso moč, drugi so ga pa tiščali pomotoma z vso sjlo ob tla in v luknjo. Pri tem babilonskem nesporazumu so začele frčati tudi krepka obsotelske kletvice navzgor in navzdol. Podsrečani so že izvirali na plan iz nočnih brlogov, Sentpetrani so bili pravkar izpuknili pragerj« iz zemlje, položivši ga na podložene drogove, da ga dvignejo na voz. Dvigali so kamenito težko lavoriko, pribrenčali so prvi kamni v njih znojne glave in v hrbte. Tovor je zdrknil s kolcev na tla, nekaj Pod-srečanov se je bližalo neustrašeno mestu zločina, saj jih je bodril rešilni junak Juzl z rogom, tulečim 'svoj Tri — ra, tra — tra — tom! Eden od Podsrečanov je pograbil konje za uzdo, drugi pa so potipah* z golimi rokami, s krampi In kolei oborožene šentpeterske roke. Krampi in kole! so se dvignili nad Še napol zaspanimi podsrečkimi gla« vami in jih prisilili nekaj v oni počitek, ki mu pravimo - omedlevdca. Vnel se je kratek boj neoborož* mh z oboroženimi. Pa to je zlodej, da zamahneS lahko s kolom ali krampom samo enkrat, če Je nasprotnik že preblizu, pride do ročne borbe. Iz Podsrečanov in Sentpetranov je nastal en pam klopčlč, ki m je kotalil po glavnem trgu med vpitjem in udrihan-jem s pestmi po glavah, hrbtih in obrazih. V tej po-nočni zmedi Je pestil po 'zmoti večkrat Sentpetran Sentpetrana ter Podsrečan PodsreČana. iDaJje prihoidnjii.] Stran 2. slovenski gospodar. kami ne. Zato pa z Bogom živimo v miru in ga imamo radi . . . In zakaj je tako? Kaj je glavni vzrok te pre-nesrečne vojne in vsega zla, ki ga koti vojna dan za za dnevom? Ker Nemci, oziroma vsenemai mlisliflot, da so vsi narodi njihovi sužnji. Tn kako dolgo boue tako? Dokler ne dobi vsak narod svoje samostojnosti. Vsak narod ima pravico do svobode na svoji zemlji, do lastnega razvoja pod bož„i(m solncem. V s: narodi na svetu so tega mnenja in se po tem ravnajo, samo vsenemški Mihelni in madžarski šovinisti še ne. Pa neizprosni čas bo tudi nje naučil pameti. iNemški delavec in ogrski kjmet sta za sporazumni mir med narodi, kakor jaz, samo njihovi kričači in mogotci, ki Se niso skušali vojnega gorja na lastni koži in v lastnem želodcu, nočejo priznati tega in s tem zavlačujejo vojno. To me je napotilo, da sem podpisal jugoslovansko deklaracijo. Slišal sem o njej že v vjetništvu, a zdaj sem jo spoznal iz naših listov, uvidel pa tudi nje skrajno potrebo. Podpisal sem jo tudi za svoje o-troke, ker jim želim dobro. Slovenec iina tudi pravico do pravice. B. G. pusti v nemar vsako mehkočutnost. Kar zahteva glede prehrane Avstrije od Nemčije je, da je v polni meri deležna nad preobilico le te. za katero sivo bili doslei prikrajšani." Doslej si pač noben list ni upal tak» odkritosrčno pisati o vzrokih strašne prehranjevalne bede v Avstriji. Nas to tem bolj veseli, ker je ta članek na-lepša klofuta raznim vsenemškim revolverjem kot so: Marburger Zeitung, Grazer Taigblatt, Tagespost. Deutsche Wacht, Stajerc in drugi njim enaki, ki so doslej vedno vpili, da je živeža dosti, pa da jih hočemo izstradati. Ni ga. Radi zgorajšnjega je bil kon-zum iz zaledja tim večji, da pa so vsled tega nastale pri nas še posebno ostre rekvizicije, temu so krivi našteti ClaHyjevi prijatelji. Srce in pravica sta mrtva. Jugoslovani! — > ______ 23. maja_l918.^ Beneškem, odtod tudi ono nam drugače :ier zuni j.vc glasovanje za Italijo leta 1866. Sedanja vojna bo odločila usodo narodov. Vsi naši sovražniki razven nezveste bivše zaveznice ¿e-mljelačne Italije so povdarjali opetov,ano in povdar-jajo, da se bojujejo za pravice teptanih in zatiranih malih narodov. Kateri narod pa pod božjim solncem je bil bolj zatiran in teptan kot slovenski na Beneškem? Zato Slovensko Benečijo nazaj k materi domovini, beneške Slovence nazaj k slovenskemu narodnemu telesu 1 Leta 1916 se je neki laški vjetnik, beneški Slovenec, ko je na potu v vjetništvo počival v neii va-si, izrazil: „Bog daj, da bi Avstrijci prodrli globoke v Italijo, da bi mi beneški Slovenci bili zopet ¿dru-ženi z vami." Avstrijci so prodrli v Italijo. Dal Bog,-da bi bili tudi beneški Slovenci združeni z nami v svobodno državo Jugoslavijo pod žezlom blagega in miroljubnega našega cesarja Karla I. Crnihovski. RBEmm litifa® wmth Mariborsko mesto ima na poti do Adrije in kot j križišče važnih železnic največji pomen za ohranitev Štajerskih Slovencev, Skrbeti moramo torej, da naša \ mladina na tej važni točki ne ide v pogubo, ampak ■ ima priliko se v svojih šolah narodno ohraniti. Ker so dosedanji poskusi doseči javno šolo i vsled nasprotne avtonomne mestne občine ostali brez ' vspeha, hočemo sami svoje šole najprej v mestu in ] potem v okolici ustanavljati. Zato so se zbrali v znamenju narodnega zedi- ; njenja podpisani za(stopniki mariborskih Sljovencev in | sklenili delati z vsemi silami na to, da ustanovijo \ letos v Mariboru slovensko šolo. Ker pa so v današnjih razmerah stroški za taka podjetja nenavadno veliki, se obračajo podpisani na ves jugoslovanski narod z nujno prošnjo, da ji priskočijo posamezniki in korporacije z denarnimi doneski na pomoč ter pomagajo rešiti slovenskemu narodu v najvažnejšem trenutku mladi naraščaj. Prispevke prevzema mariborska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, ki upravlja poseben fond izključno za slovensko šolo v Mariboru. Kdor daruje 1000 K, je pokrovitelj, kdor daruje 300 K, je ustanovnik, kdor po 100'K, je dobrotnik slovenske šole v Mariboru. Imena pokroviteljev se vklešejo v svoječasnem šolskem poslopju v posebne spominske plošče, imena nstanovnikov pa se vpišejo v zlato knjigo slovenske šole v Mariboru. Imena vseh podpornikov se objavijo v časopisih. Največje zadoščenje pa bo in '1 v ak posamezni , odpornik v zavesti, da pomaga s svo, m darom" hraniti jugoslovanskemu narodu slovensko kri. Šolski o d s>e k: Dr. Josip H o h n j e c, profeso bogoslovja. Anka L e s k o v a r j e v a. od . soproga. Stanko Marin, uč. pro ser Dr. Rad. P i p u š, odvetnik. Pran P i š e k tajnik. Mai ija i o 1 j a n č e v a, prof. soproga. Ob hrvatski meji se godijo zdaj čudne stvari. Prepovedan je preko meje vsak promet z živili. Je pa za mejo na Štajerskem družina z večjim številom o-trok. Zmanjkalo jim je vsega, le nekoliko repe je ^e pri hiši. Začetkom meseca majnika reče mati dvema otrokcfma: „Pojdita na Hrvatsko in kupita kak lite* . žita, da bomo vsai enkrat jedli." Otroka gresta in ! Slovensko-hrvatski tabor na Bizeljskem. V ne-res dobita 4 1 žita. liter no 4 K. A ko se vračata, jn ' deljo, dne 12. maja, se je vršil ob krasnem vremenu zasačijo žandarji in jima vzamejo še to proč. Vse i na Bizeljskem ob Sotli tako veličasten tabor Sloven-mile prošnje niso nič pomagale. Doma je pa zastonj J cev in Hrvatov, kakor si lepšega mti predstavlja« čakala uboga mati. zastonj lačni bratci in lačne se- [ moremo. Na shod je prihitelo 6-8000 Slovencev m strjoe Hrvatov, da si v bratski edinosti in navdušenju po- Ob istem času je kupil nek Štajerski gostilničar ! dajo roke ter da si sveto prisežejo da se hočejo pod-na Hrvatskem 1000 kg masti in dal za njo 40.000 K. i pirati drug drugega v sveti borbi proti skupnemu Dobili so ga na meji vojaki: a gostilničar (nemšku- i sovražniku. Naj-zborovanje so prišli poslanci dr. Kota r)' je dal ..strogemu" gospodu naredniku 500 K kot ; rošee, dr. Jankovič in dr. Benkovič, I od slavolokom znamenje posebne prijaznosti. In zdaj bodo lahko « ! č v navdušenih besedah nagovoril in pozdravil r to mastjo zabelili marsikatero jed na Štajerskem, se-? imenu Hrvatov načelnika Jugoslovanskega kluba dr, veda ne lačnim Štajerskim revežem, temveč že vsega ' Korošca Hrvat-poslanec dr. Sivko Petričič, v dobrega sitim madžarskim Židom. Iz Središča se nam poroča o sličnem slučaju: i Naša državna meja. proti Ogrski je močno za- \ stražena: na ogrski stra,ni stražijo financarji in vo- ' jaki, na naši strani pa tudi vojaki. Vse to iz gole ne- \ voščljivosti, da ne bi kaka živila prišla iz ene poio- 1 vice skupne države v drugo. Ker pa posamezniki ¡3 vendar včasih hočejo spraviti kaj čez granit o. S3 \ pripetijo tudi nezgode. Sredi preteklega tedna je ne- j sla neka mlada žena iz Sv. Jurija v Medjimurju — | mati treh otrok, katere mož služi pri vojakih — v ' Središčo 7 kg fižola na prodaj. Zasačil jo je ogrski financar in ker mu je skušala uteči čez mejo, jo je —--ustrelil! Za 7 kg fižola. — smrt! 2 en a je mrtva ležala tri dni (!) na mestu, kjer je bila od imenu Hrvatic mladenka Mrzjak iz Brelovca ter mu izroči-; la velik venec z narodnimi traki, v imenu Srbov pa i vseučiliščnik Milan Popovič. Zborovanje je otvoril flo-mači župnik č. g. Rudolf Raktelj, ki je predlagal za i predsednika domajčega župana Joisipa Janežiča. Kot I prvi je govoril, obsut s cvetjem in viharno pozdrav-j ljen načelnik Jugoslovanskega kluba' poslanec dr. j Korošec, ki je rekel, da ie vlada s , kajti prepovedala je po brežiškem okrajnem glavarstvu, da naši brati Hrvati in Srbi onkraj Sotle ne smejo govoriti na tem velikem ljudskem taboru. m Vlade zginejo, a Jugoslovani bodo ostali. Izgubiti nimamo ničesar, kajti clozda; smo bili samo sluge in tlačani Nemcev, Besedam dr. Korošca je sledilo nepopisno ploskanje, cvetje je deževalo po zraku, trobojnice so zmagovito zavihrale in. narod je v prekipevajočem navdušenju zapel: „Oj, nanearía ustreljena, predno je prišla neka ogrska ¡ Slovani, še živijo!" Nato je mladenka iz St. Petra p. sodna komisija, ki je preiskala ta grozni slučaj. Značilen primer postopanja naših ogrskih — sodržavlja nov . . . Sv. gorami izročila dr. Korošcu krasen lovorov venec, prepleten s slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi- Od beneške meje. í o- Dr. Dr. Fran IS o s i n a, odv ) traki, zastopnice bizeljskih in brežiških Slovenk so | mu pa izročile nad 3000 K kot dar za gradnjo ¡sloven-1 &'ke šole v Mariboru. Navdušeno pozdravljena sta na to govorila poslanca dr. Jankovič in dr. Benkovič,, ter končno Hrvat iz Dalmacije profelsor Segvič, ker Pred dvema letoma smo čitali v časopisju j se je izkazal kot dalmatinski Hrvat, torej iz tostran- i ne besedo iz Hamburga, naj dobi Avstrija tisti del \ ske državne polovice. 'Navdušenje, da se bo vkljub j Benečije, ki je naseljen s Slovenci. Te besede so vz- vladni prepovedi vendar le čula hrvatska beseda, \ radostile posebno Slovence. Da, beneške Slovence j je bilo tako velikansko, da govornik^ dolgo časa ni ( nazaj k materi domovini, nazaj k slovenskemu naro- mogel priti do besede. Govornik si je prav pošteno j dnemu telesu. Saj beneški Slovenec ni nikdar hrepe- i privoščil Nemce in Madžare ter končal z besedami iz 5 nel po italijanski vzgoji in kulturi. Zato je legla ve- ! zakladnice slavnega Zrinskega: „Ne zaupaj Nemcu lika žalost na beneške Slovence, kakor tudi na vse in zimskemu solncu." Po navduševalnein govoru po-druge Slovence, ko so leta 1866 prišli beneški Slo- sestnika Jarnoviča je bila sprejeta resolucija, v ka-venci po Krivici pod Italijo. O tem nam pričajo pre- t teri se izraža neomejeno zaupanje Jugoslovanskemu mnoge pesmi, ki so jih takrat in v poznejših letih z- i klubu zlasti njegovemu načelniku dr. Korošcu in v ložili beneški rodoljubi. „Jaz nisem Taljanka pa tu- kateri se protestira proti poizkusu vlade, da loči Hr- Karel V e r s t o (vi š e k^ dež. in| ¡.rž. posla ec. Franc Voglar, gimn. profesor. Fran jo Ž e b o t, urednik Prehranjevalna V >da« List „Grazer Volksbla.tt" z dne 'C. t. m. pod naslovom „Die Brotbittfahrteni nac udapest und Berlin" („Kako se vozijo v Budimpt in v Beroliji prosit za kruh") velezanimiv članek, m ga tu, seveda samo po vsebini in najkrajši obliki objavljamo. Uvodoma, se peča omenjeni Članek z nujno zahtevo Tirolcev. ki so te dni v Budimpešti in v Bero- f vesno obh^jala fioieTnTca "vladarja"cesarja'Frano linu zahtevali izdatne prehranjevale pomoči. List j piše, da to ni nikako beračenje, če Avstrijci od Nem- 3 čije zahtevajo to pomoč, kajti Nemci so bili prvi, ki ) so se polastili ogromnih zalog živil v Rusiji, oziroma Rusko-Poljski. Nato so bili veliki nemški vojaški oddelki prideljeni Galiciji, kjer so imeli celo svoje nadomestne kadre; seveda so skrbeli, da so se polastili fim največ živil (. . . sorgten, dass sie nicht zu-rOok blieben). Ista. je bila v Rumuniji. Tudi tu so i-raeli nam nadmočne vojaške oddelke in spravili zlasti prehranjevalne zaloge v svojo oskrbo. Ker je imci in še ima vsak nemški vojak pravico, poslati gotpve (ne male) množine svojcem direktno, ]e umevno, da je bil doslej delež Nemčije na prehranjevalnih sred stvih skoro vedno napram našemu vsaj dvojen. Kot iu povBodi. tako so delali tudi v Italiji. Avstrijsko vrhovno armadno vodstvo je odredilo, da se mora v zasedenih italijanskih krajih pustiti prvič prebivalstva kar rabi zn - rehrano do nove žetve, naldalie da se mora pustiti vsa; dovolj semenskega Žita in odvzelo plačati no dnevnih cenah: za lastno prehrano mor-prebivalcem preostati vsaj za dobo treh mesecev. 'Ji nasprotno so ravnali Nemci v vsakem oziru: kraji, \ Katerih so oni imeli svoje čete, po njiK odhodu nisr imeli živeža ponajveč Še za tri dni ne. List zahtev? od naše vlade, da napram Nemčiji odločno nastopi in di ne bom", komu ni znana ta pesem, ki jo je zložil 1 beneški Slovenec Podreka, pesem, ki glasno kliče: i „Slovenka sem, Slovenec sem, tega mi ne morete od-\ vzeti." In ta zelo nadarjen clel našega naroda je 0-| hranil svoj jezik, kljub temu, da ni užival pod itali-i jansko vlado v narodnem oziru nobenih pravic, ain-I pak le preganjanje in zatiranje. Glavno zaslugo pa i imajo pri tem slovenski beneški duhovniki, ki so ličili in razlagali nauk božji v slovenskem jeziku samo v cerkvah, ker je bila v. šolah in uradih slovenščina prepovedana. Globokoverni benješki Slovenec , ki je Črpal svojo izobrazbo v materinščini v cerkvi je kakor Bogu tako tudi svojemu jeziku, svojemu narodu ostal zvest. Bilo je leta 1908, ko se je po vsej Avstriji sio- Jo- žefa, V obmejni vasi na beneški meji se je slovesne službe božje udeležil sivolasi starček, beneški Slove- vate in Srbe od Slovencev. S pesmijo „Lepa naša domovina", je bil zaključen ta shod Slovencev, Hrvar tov in Srbov, ki ga je prištevati med najsijajnejše tabore v zgodovini jugoslovanskih taborov. Shod v Trbovljah — prepovedan. Novi vodja celjskega okrajnega glavarstva, neki Wolte, se Je hotel pri svojem nastopu prikupiti Nemcem s tem, čta je prepovedal ljudski tabor v Trbovljah na binkoštno nedeljo. Kljub temu pa se je zbralo na zborovališču nad 10.000 ljudi. V velikem Številu so prišli tudi de» lavci-rudarji. Govorili so zbrani množici poslanec dr„ Benkovič, socialdemokraški vodja Cobal in župnik Casl. Ogromne množice so sklenile, da se mora zborovanje na vsak način vršiti v najkrajšem času, in naj se zgodi, kar hoče. Za 1. maj je vodstvp rudni-» kov rudarjem dalo prosto, za Binkošti, ko je slovenski rudar hotel javno in odločno povedati vsemu svetu, da je tudi on za majniško deklaracijo, da tudi on " - ----------— ■--"V • « j * «ui j" -"-—d--------- —---------• * vu nec. Radeckijev veteran. Njegove prsi so krasile ko- j stoji za Jugoslovanskim klubom v boju za. naso sta- Jajne hrabrosti, katere si je pridobil pod Radeckijcm ¡j v bitkah na Laškem. Ob palioi je pridrsal čez drža- I vno mejo, da se ie zamogel udeležiti slovesne službe j božje. Vse je zrljo na njegove s hrabrostnimi svetin- ; jami pokrite prsi. Z mladeniškim ognjem se je izra- ; zil: „Tudi jaz sem se bojeval pod Franc Jožefom na j Laškem, zato sem prišel k tej slovesnosti." Ta star- j ček se je že preselil v večnost, a čustva, ki jih je i gojil v svojem srcu, pač niso zamrla v beneških Slo- ' vencih, kateri z veseljem čitajo slovenske knjige ter se tako živo zavedajo svoje slovenske narodnosti, da nas takraj državne meje nekateri izmed njih smatrajo za Nemce. Doživel sem sledeči dogodek, ki ga ne bom njkdar pozabil. Pred 11 leti sem obiskal zelo nadarjenega navdušenega beneškega Slovenca. Proti jugozanadu se je pred nama razprostirala furlanska ravnina, proti severovzhodu za nama se je dvigal Matajur in Kolovrat, po katerem se vije državna meri. Med pogovorom se je izrazil: „Dol na Lažkern, tu na Slovenskem, gor -¿a Nemškem." To se pra..i: doli so Lahi, tu smo Slovenci, gori ste Nemci. Pač >e beneškemu Slovencu prešel v kri in meso spomin, oziroma strah na zistem, ki je vladal pod Avstrijo na ro pravdo, tega ni hotelo. tbSO .«««» Shod je vlada lahko prepovedala, ni pa mogla v srcih tisočerih zatreti navdušenja za svobodo Jugoslovanov* Lahko rečemo, da je ta vladna prepoved Še bolj podžgala naše ljudstvo, da se bo Še z večjo odločnostjo borilo proti vladi, ki je v zvezi s svojimi, nemškimi prijatelji največja nasprotnica svobode Jugoslovanov. Vlada s svojo prepovedjo ni koristila, sebi, koristila je naši stvari. Jugoslovanski socieini demokratjie so tudi kot en mož za Jugoslavijo. Njih vodja Cobal je izjavil na prepovedanem taboru v; Trbovljah: „Jugoslovanski socialni demokratje so med prvimi, ki bodo stopili, Če treba tudi na costo za uresničenje ideje združitve vseh jugoslovansl ih narodov na podlagi samoodločbe in enakopravnosti." 23. maja 1918. Ri-ovi&KKi aosponaja. Stran 3. Veličasten ljudski tabor se je vrSil dne 20. t. m. na Rakovniku pri St. Janžu na Dolenjskem, blizu tam, kjer je umrl naš slavni dr. Krek. Ljudsttm je bilo 10.000—<11.000. Zelem i mlaji, okftnčani plftvollpki, ceste posute s cvetjem, vihrajoče zastave, pevajoče in vriskajoče množice, vse to je svedočilo, da se vrši tu nekaj izrednega. Na taboru so govorili poslanci dr. Korošec, dr. Rybar iz Trsta in Hladnik, urednik Smodej iz Celovca, pisatelj Finžgar, in sociaildemo-kraški rudar Strgar. Ljudske množice so kar kipele navdušenja za sveto jugoslovansko stvar. Klicale so: Jugoslavija ali smrt! Tujcem nočemo več služiti,! Nemškutarski tolovaji. Ponoči od 18. na 19. t. m. je tolpa mariborskih nemčurskih pouličnih poba-linov pridrvela pred hišo poslanca dr. Verstovška v Mariboru in je med tulenjem veleizdajalske pesmi: „Die Wacht am Rhein" pobila štiri šipe. Dva velika kamna sta priletela celo v spalno sobo, kjer spijo o-troci. Le samo slučaj, da ni debeli kamen zadel spečega sinčka. Policije ni bilo nikjer, da bi razgnala ali polovila nemčurske tolovaje. Skupaj marši raj o. Nemci vseh strank maršira-jo skupaj proti nam. Na v se nemškem shodu v Celovcu dne 20. maja so hujskali proti Slovencem tudi nemški krščanski socialci. Poleg protestantov in odpadnikov je sedel tudi nemški župnik M ar klet in je klical nemške brate, protestante, odpadnike, na boj proti Jugoslaviji. Nemški duhovniki torej smejo a,gi-tirati za vsenemštvo, smejo na shode, sinejo politizirati kakor jim milo in drago, le koroški slovenski duhovniki se ne bi smeli pokazati v boju za pravice svojega ljudstva. Nemci marširajo v sklenjenih vrstah proti nam, torej moramo mi „ugoslovani še tesneje skleniti vse naše vrste. Ne bo nas tujec več teptal, naš rod bo tu gospodoval! Iz Svečine nam piše zavedna slovenska žena: Nad 300 se nas je v naši obmejni občini podpisalo za Jugoslavijo. D asi ravno nam gospodujejo tujci (Pajskolo, Amon itd), vendar je še večina našega ljudstva ostala zvesta svo-emu slovenskemu rodu in svoji veri. Ne bojimo se več privandranili tujcev! Samozavest napolnjuje naša srca v veseli nadi, da prihaja naša osvoboditeljioa, mila nam Jugoslavija. Tedaj bomo zaklicali domačini Slovenci in Slovenke v obmejnih krajih z našim pesnikom: „Ne bo nas tujec več teptal, naš rod bo tu gospodoval!" „Mira ne bo napravil Bog, !" Iz Slov. goric nam pišejo: „V naši majhni vasici se zberejo sedaj v maju skoro vsi občinarji pri vaški kapelici, kjer molijo rožni venec in litanije. Ljudstvo z veliko gorečnostjo moli k Bogu za mir. Ko smo se preteklo soboto (dne 18. maja) zbirali na trati pred kapelico, pride mimo znani trojiški nemškutar s — „Štajercem" v žepu in pravi bogokletno: „Ali verujete, da bo Märija povzročila konec vojske? Miru ne bo napravil Bog, kadar bo on hotel!" Nihče mu ni odgovoril, vsi smo nemo gledali za drznim bogokletnežem." — Tako mislijo nemčurji o Bogu in miru. Saj ni nobeno čudo, da se Stajerči-janci tako vroče zavzemajo za nemškega cesarja Viljema in za nadaljevanje vojske, ko pa se ,,,Stajerc" tako skrbno poteguje za tiste, ki hočejo, naj se vojna nadaljuje do popolne zmage Nemči;e. Kdo je v naših krajih za na lalje/anje vojne? Vsi nemčurji, vsenemci, nemčurski in \ senemški listi („Stajerc", „Marburger Zeitung", „D. Wacht", „Tagblatt" itd.), hujskači na vsein>mških shodih, vsak kdor je proti Jugoslaviji in proti samoodločbi narodov in konečno tisti mameluki, ! romajo na Dunaj, da se tam izjavijo proti ustanovitvi jugoslovanske države. Vsi ti, ki smo jih tukaj .ašteli, zahtevajo, naj se vrši vojna tako dolgo, dokler ne bo Nemčija zmagala na celi črti. Ti ljudje so zagrizeni sovražniki pravičnega in sporazumnega miru med narodi in državami, po katerem bi dobi I i vsi narodi e-nake pravice. ^a! In kdor tega ne verjame, naj gre na v.k raške shode, kjer govorniki kričijo, da Slov(ani ne smejo dobiti svobode in samostojnosti in pozivajo : omčijo, naj ne sklene miru, ki bi odvzel Nemcem gespodstvo nad drugimi narodi, temveč se naj vojskuje naprej in naprej. Kaj nemčurjem in vsenemcem m: •, če ljudstvo umira gladu, Če padajo na bojiščih na'toljŠe sile, in kaj jim mar, Če kmet propada vsled prt ih rekvizicij, za vise to se ne zmenijo* ampak talijo v nomer: Vojska/ vojska I -al Pošteni Nemci obsojajo to brezvestno hu.isk. Stajerčijanci na Dunaju. Dne 25. t. m. baje Bo cesar sprejel okoli 100 štajerčijancev in nemčur-jev, ki ga bodo prosili, naj za Boga milega vendar ne ustanovi Jugoslavije. „Stajerc" si mnogo obeta od tega romanja. Mi pa pratvimo. da znajo nemškutarji še deset- ali stokrat iti gledat na uro na Dunaj, Jugoslavijo nam ne bodo nikdar preprečili. Prišla bo kot zala, čila in krepostna nevesta in bo osrečevala svoboden naš jugoslovanski rod od Mure do Adrije. Pogum'in samozavest je v naših srcih, pri nemčur-Jih pa strah in črna izdajalska zavist. V Pragi so se vršile dne 16., 17. in 18. maja velike slavnosti v proslavo 501etnice češkega narodnega gledališča. Slavnosti so se udeležili v izredno velikem Številu tudi Jugoslovani. Na-zoči so bili tudi Poljaki in Italijajni. Vseh udeležencev je bilo do 80.000. Na velikem ljudskem taboru je govoril tudi naš državni poslanec Brenčič, ki je povdarjal skupni nastop Severo- in Jugoslovanov v boju proti oholemu nemštvu. Vlada je v soboto, dne 18. maja, nastopila proti slavnostim. Prepovedala je vsako zbiranje in obhode, ustavila je glaivni češici list „Narodni Listy", grozila je, da. zapre gledališče in ie po policiji dala zapreti nekaj neljubih ji ljudi. Vlada in Nemci so mislili, da se bodo Slovani vznemirili in da bo prišlo do izgredov. Cehi in drugi Slovani so ohranili mirno kri. — m*. tih". S1 ..uri se Nemcev prav veft ne '->n;n>o'. SIo-va .namo veliko večino v Avstriji, zategadelj bi bili vredni šibe, če bi se dali gospodovati od nemške manjšine. Okrožna glavarstva na Češkem. Izšia je mini-s rska naredba, ki določa delitev CeŠke v 12 okrožij, ler ustanovitev 8 novih okrajnih glavarstev na Češkem. Okrožja so, kakor pravi naredba, tako sestavljena, da se je pri sestavi okrožij po možnosti ozira-io na narodnostne razmere. Nastavljenih bo 12 uradnikov, «.i bodo kot okrožni glavarji reševali v imenu cesarskega namestnika, posle namestništva. Okrožja se bodo ustanavljala polagoma, drugo za irugim. Ko. prvi začneta s 1. junijem 1918 poslovali okrožji v Litmercah in Kraljevih Vinogradih. Ker v naredbi ni nobenega govor*, o varstvu manjšin v okrožjih , ¡e dokaz, da so okrožja tako sestavljena, kan.or si jih želijo Nemci, torej v škodo Cehom. - ko se nam pre- povedujejo shodi in v obliki cenzure naših listov, ko •se nam še tako nedolžne vesti zaplenjajo. Cesar in cesarica na Balkanu. Cesai Karel in cesarica Žita sta dne 16. maja odpotovala na Balkan. Obiskala sta bolgarskega kralja v Zofiji in turškega sultana v Carigradu. Povsod sta bila. sijajno sprejela Cesar Karel je obiskal tudi bolgarski glavni stan. Te dni se vrneta cesar in cesarica na Dunaj. Tedenske novice Današnja številka „Slov. Gospodarja" obsega i-amo 4 strani. Dokler ne bomo dobili več papirja, bo moral „"Slov, Gospodar" zahaati v malem suknjiču v jugoslovanski svet. Strani pa smo povečali za 30 vrst. Sv. birma v celjski dekaniji se vrši: v opatij-ski cerkvi sv. Danijela v Celju dne 29. junija (praznik sv. Petra in Pavla), v Marijini (nemški) cerkvi v nedeljo, dne 30. junija, v Žalcu v pondeljek, dne 1. julija. Birmanci iz sosednih župnij pridejo v Cei-je ali v Žalec ali tudi v St. Jurij ob južni žel. dne 5. ali 6. junija, ali v mesecu juliju v braslovški dekaniji. Tonzura in štirje nižji redovi so se delili letos v mariborski stolnici izredno že v četrtek pred Bin-košti (16. t. m.). Prejeli so j)ih trije gg. Ibogoelovci lavant. škofije in sicer iz 3. letnika: Mikolič Jurij, imejitelj srebrne hrabrostne kolajne in Karlovega Četnega križa, in Skuhala Vekoslav, ter iz 2. letnika I erk Mihael. Duh. protesor Ernest Terstenjak na c. in kr. kadetnici v Inomostu je povišan v VIII. činovni razred. — Vojni nadkurat Rant ie povišan v VII. Činovni razred. •j* Levoslav Perko, znani kipar pri Sv. Trojici v Slov. g je dne 18. maja po dolgi in mučni bolezni preminul. Z njim isgube Slov. gorice zavednega narodnjaka in pospeševatelja kršSanke organizacije; ter priznanega umetnika. Svetila ma večna luč! Slovenci, Slovenke! Na Telovo je obletnica znamenite jugoslovanska deklaracije. Ne pozabite povodom tega praznika na. Tiskovni dom v Mariboru! Žrtvujte vsak po svoji moči! Tiskovni dom bo kulturno središče in branitelj narodnih pravic slovenskega naroda. Za Tiskovni dom so nabrale pridne mladenke pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini K 005.80. S znamek darovalcev objavim,, kakor hitro bo mogoče. Tudi na stotine drugih darovalcev prosimo, da nam ne zamerijo, ako imena Se niso bila objavljena. Sploh pa je veselo znamenje, ako je toliko dobrotnikov Tiskovnega doma, da dolgo, dolgo ne morejo priti vsi na vrsto. Slovenska šola v Mariboru. France Stiglic, doma iz Luč pri Ljubnem, je padel za domovino in cesarja. A še tiste trenutke pred svojo smrtjo je mislil na slovenski rod. Dal je jx>klicati k sebi svojega najboljšega prijatelja ter ga prosil, naj izroči 50 K njegovih prihrankov: za slovensko šolo v Mariboru. To je ta tudi s srčno radostjo storil ter nam o svojem prijatelju med drugim pisal: „Delala sva načrte in naklepe za bodočo Jugoslavijo, a pustil me je samega ter se preselil v boljšo domovino. Ni mu bila sreča dana, da bi dočakal dneva, ko bo rešen njegov rod tujega jarma in tujih spon. Veselil se bodo tam zgoraj nad zvezdami naše bodoče sreče." Dokler imamo takih ljudi, ki se še neposredno pred smrtjo spominjajo tiste slovenske dece, ki jo hoče tujec s svojimi šolami odtujiti lastni materi, tako dolgo nas ni treba biti strah prihodnosti, A tudi Nemci, ki vedno trdijo, da vojaki v strelskih jarkih nočejo ničesar slišati o naših „hujskarijah", naj si zapomnijo . da umirajo naši vrli junaki z besedo „Jugoslavija!" na ustnih in da se udeležujejo našega boja za najenostavnejše pravice do lastne šole tudi med bojnim metežem. Slovenci v Nemčiji. Iz Hamborna ob Reni se nam poroča: Kar se tiče verskih reči, smo tukaj v Nemčiji hvala Bogu dobro preskrbljeni od strani nemških gospodov duhovnikov, ki prav gladko govorio slovenščino in nimajo tistega duha v sebi, kot graš-ki škof dr. Suster in njegovi duhovniki, ki odrekajo Slovencem pravico do slovenske službe božje. — Slovensko društvo sv. Barbare prireja sedaj samo svoje redne mesečne shode, a veselice še ni nobene bilo odkar ie vojna nam vzela očete in sinove. Mislim , da je sedaj meseca majnika, ko obhajamo obletnico odkar |>o vsej slovenski zemlji doni en glas: Slovenija naj bo svobodna! Klicali ste v „Slovenskem Gospodarju" graške Slovence, pokličite Še nas, naj se zbudimo v tujini in se s svojimi podpisi pridružimo k vam za jugoslovansko maiiriško deklaracijo. V b«-dfiPo. dne 2i',. maia. bo zborovanje slovenskega društva a dan "0 K '¡■rV.ede. sofar, ki vodi ča^tni-Kvi avtomobil, dobi 10 K. Casmild. ki se le v slučaju potrebe udeležujejo rekviriranla, dobe na dan 15 u doklade, vsaic vojak pa 50 v. Koliko stanejo rekviri- Stran BLOVHNSKI G08F0ITAK. 25. maja 18i&, Dopisi. ranja pri nas v Avstriji, Še dosedaj ni bilo objavljeno, vendar ne veliko manj, kakor na Ogrskem. Pravijo, da so na Ogrskem stroški pri rekviriranju žita mnogo večji, nego je vredno rekvirira.no žito. Menda tozadevno tudi pri nas nismo nič na boljšem, Če ne morda na slabšem. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu so v preteklem tednu oene za tuj bmelj poskočile za 10 K in so se gibale med 130—140 K za 50 kg. Ponekod na Češkem so hmeljski nasadi v nižjih legah vsled mrčesa hudo prizadeti:- slična poročila prihajajo tudi iz O- j grškega, kjer je stanje hmeljskih nasadov zelo nepo- j voljno, Pomanjkanje žice dela tudi savinjskim hmel- j jarjem nemalo skrbi. I Mlekarska zadruga v Hočah pri Mariboru se je glasom sklepa občnega zbora dne 12. maja 1918 razdružila. Izvolili so se trije gg. likvidatorji (Vernik, Frangež, Kmeteo), ki imajo nalogo, da se premoženje hoške mlekarne proda in sicer potom licitacije. Dražba premičnin se vrši v nedeljo, dne 26. maja 1918. Začetek ob 2. uri popoldne. Prodalo se bo: vozove, mize, stole, mlekarsko posodo, veliko železja , zole itd., Dražba se vrši na licu mesta v Hočah pri Mariboru. Dražba se ponovi naslednjo nedeljo, dne 2. junija. Kupci se vabijo! Maribor. Splošno se slišijo pritožbe o podivjanosti nemške mladine. Ker se vzgoja doma in v Šolah vrši v vsenemškem duhu, je Čisto navadna prikazen, da nemška otročad meče kamenje za ljudmi , ki slovensko gotorijo, pobija Šipe in daje Slovencem sramotilne priimke. Vprajšiamo se, odkod to? Sola je tega kriva. Zatorej, mariborski Slovenci, skrbimo, da se čimprej omogoči slovenska Šola v Mariboru, da so slovenski otroci ne bodo pohujševali med podivjajo nemško otročjadjo. Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dne 28. aprila je umrl Franc Črnko, star 90 let. Rajni je bil oče že umrlih čč. gg. Jožefa in Marka Črnko. Njegova vnaka č. g, Marko Škofič in č g. Marko Kranjc služita oba kot c. kr. vojna karata. Pogreb je bil torek, dne 30. aprila ob V*^. ari popoldne na pokopališče k Sv. Jožefa. Svetila vrlemu moža večna loč! Pobrežje pri Mariboru. V soboto, dne 18. maja, je utonil v Dravi v Pobrežju pri Ivteiriboru 141etni šolar Alojzij Korb, sin železniškega aelavca Mih» Korb iz Pobrežja. Jarenina. Tukaj je v Gospodu umrl Fr. Pregl, posestnik na Jareninskem vrhu. Bil je zanesljiv naš mož. Pogreba se je udeležilo obilo občinstva. Svetila mu nebeška luči, Št. llj v Slov. gor. Prihodnjo nedeljo, dne 26 maja po večernicah imamo v Slov. doma zopet predstavo s petjem. Gostje iz doirače in sosednjih žnpnij, dobrodošli. Sv. Lenart v Slov. gor. Licencdranje in premi-ranje marijadvorskih bikov se vrši v torek, dne 28. t. m., ob 9. uri dopoldne, na dvorišiču gospe Arnuš pri Sv, Lenartu. Ljutomer. Kakor slišimo, se bo vršil meseca junija v Ljutomeru velik jugoslovanski tabor. Spominjamo pri tej priliki na slaven slovenski tabor, katerega so Ljutomeržani kot prvi uprizorili leta 1868 in katerega se je udeležilo, kakor piše dr. Vošnjak v svojih »Spominih«, nad 7000 ljudi. Kakor njihovi pradedi, tako hočejo tudi tokrat Nuropoljci pred vsem svetom povdarjati svojo zahtevo za samoodločbo — za Jugoslavijo. Središče. Naše slovensko katol izobraževalno društvo priredi na Telovo, dne 30. maja ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih deklaracijska slavne st. Na sporedu je: Slavnostni govor (govori vlč. g. dr. Ho hn je c iz Maribora), deklamacije, petje in dr Krekova gledališka igra »Tri sestre«. Pridite v velikem številu,da dostojno proslavimo 30. maj, mejnik v zgodovini našega naroda. St. Lovrenc v Slov. gor. Tukaj je umrla vrla mladenka Marija Samperl iz znane Samperlove rodbine. Na svidenje v nebesih! Sv. Trojica v Halozah. Na trojič^ko nedeljo, 26. maja, ste vabljene vse sosedne in zlasti haloške dekliške Marijine družbe k nam, Naša dekliška Marijina družba ima posebno lepo svečanost, namreč bla-goslovljenje društvene zastave. Blagoslovil jo bo in govoril naš priljubljeni organizator mladine, g. dr. Hohnjec iz Maribora. Po cerkvenem opravilu bo kratko zborovanje slovenskih mladenk, posvečeno poduku, izpodbudi in izobrazbi. Slov. Bistrica. Cetovodja Fr. Ž: nam poroča, da je bil priljubljeni poročnik in tukajšnji rojak Jak-Sturm že še|stokrat odlikovan za svojo hrabrost. Dobil je sedaj ponovno najvišje cesarsko priznanje — drugi „siignum laudjis" — e meči. PonogJni fsmo na nagega vrlega slovenskega rojaka^junaka. Studenlce pri Poljčanah. V nedeljo, dne 26. t. m., se vrši po rani službi božji v Studenicah velik shod. Govori poslaneo Franc Pišek o sedanjem po- j litičnem položaju, nadrevizor Vladimir Pušenjak pa : o gospodarskih zadevah. Slovenci iz Dravinjske do- i line vsi na shod! Posebno župnije Studenice, Mako-le in Poljčane naj bodo mnogobrojno zastopane na zborovanju! Dramlje. Na italijanskem bojišču je bil odlikovan naš rojak Komplet Jernej z malo srebrno hrab-rostno kolajno. Dramlje. Vabilo na redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Dramljah, r/ z. z n. z., ki se' vr-Sf v nedeljo, dne 2. junija 1918, ob 3. uri popoldne, W. zadružnem lokalu. Dnevni red: 1. Citanje in odo- ' brenje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2, Poročilo naČelstva in nadzorstva. 3. Potrdilo računskega zaključka za leto 1917. 4. Razni predlogi. — Odbor, Sv. Martin pri Šalekn. Dne 15 t. m. smo spremili ob obilni udeležbi k večnemu počitku blago ženo ter skrbno in ljubečo mater Marijo Ješovnik, posestnico v Paki. Njen sin se pogreša že čez pol drugo leto; bojeval se je z verolomnim Italijanom. Rajna je bila zvesta bralka »Slov. Gospodarja« ter skrbna gospodinja in prijazna ter dobrotljiva soseda. N. p. v m! Sv. Jedert nad Laškim. Umrl je 10. maja v Bovcah v 72. letu svoje starosti Jožef Dolinšek, p. d. Pire. 32 let je bil cerkveni ključar sv. Magdalene ter vestno skrbel za popravlfanje in prenov ljenje ppdružnice in njene oprave. Ko mu je mo bilizacija vzela sina, je moral zopet prevzeti skrb in trpljenje na kmetiji. To ga je zresnilo in upog • nilo. Šel je po plačilo k Bogu, preden je mogel še enkrat, kakor je želel, videti sina, ki je že na potu iz 4 letnega ujetništva, a se je prej moral vsled bolezni ostaviti na Ogrskem Sedraž nad Laškim. Iz vjetništva se je že vrnil Janez Tekavec, p. d. Štrumbljnov, ki je bil zabran ob veliki Brusilovi ofenzivi ter prebil 2 leti v Odesi in okolici. Hleba je bilo obilo, dela in trpljenja pa tudi. Izdal se je za Slovaka, da ga niso silili med dobrovoljce v srbsko armado kakor druge Slovane. Trbovlje. Stavbinska zadruga Lastni Dom v Trbovljah sklicuje svoj redni VIII, občni zbor v nedeljo, dne 26. maja, ob 3. uri popoldne, v prostorih Društvenega doma s sledečim sporedom: 1. Pozdrav načelnika in čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila načelnika in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1918. 4. Volitev enega člana v nadzorstvo. 5. Slučajnosti, Ako bi ta občni zbor zaradi premajhne udeležbe ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje z ravno istim dnevnim redom ir pri vsaki udeležbi drug občni zbor, kateri bo sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. Prosijo se vsi člani, ki imajo deleže, da se polnoštevilno uflele-žijo tega občnega zbora. — Načelstvo. Buče pri Kozjem. Dne % junija se vrši na Bučah popoldne ob treh v gostilni ^na pošti* shod. Govori državni poslanec dr. JankoviČ. Sv. Ema pri rristavi. Dne 28. aprila je umrla na operaciji po kratki pa mučni bolezni v bolniš niči »Gizela« v Celju blaga mladenka Antonija Ko-lenc, sestra našega rojaka priljubljenega župnika v Šiijem pri Zid< nem mostu Leopolda Kolenc, sta ra 38 let. Pogreb je bil dne 30. aprila. Blagi brat je blagoslovil truplo svoje ranjke sestre Antonije ob pričujočnosti velč. g. vikarja in preč. g. iz bol niSnice in usmiljenk, ki so tudi spremljale pokoj nico k večnemu počitku na slovensko pokopališče Na pogreb je prihitelo lepo število sorodnikov in domačinov od Sv. Eme. Spremljale so jo tudi vse strežnice iz bolnišnice in Marijina družba v velikem številm, ker je bila rajna Tončika zvesta in vrla članica Marijine družbe pri Sv. Emi; bila je tudi več let zastavonoša Marijine dražbe. Pri gospodarstvu je bila zelo skrbna. Blag ji spomin! Sv, Peter na Medvedovem selu. Kmetijska po družnica Mestfnje Sv. Peter na Medvedovem selu priredi v nedeljo, dne 26. maja ob ^i. uri pop. v župnišču pri Sv. Petru gospodarski sbod, na ks terem bo govoril ravnatelj Ivan Bete, ki bo podal veliko dragocenih navodil iz svoje bogafe hkušnje, kako zamoremo sedaj in v bodoče uspešno kme tovati. Mnogoštevilni udje podružnice, pridite od vseh strani na ta važni shod! Slovenci," Slovenke, | darujte za Tiskovni dom! sme pozabiti, da, so tamkajšnji vinogradniki večino« ma mohamedanci, katerim je po njihovi veri prepove« dano piti vino. V evropskih državah se pridela vinaa na Francoskem 60 milijonov hektolitrov, v Italiji 68* na SpansJcem 16, na Portugalskem 7, na Ogrskem 6* v Avstriji 4, na Ruskem 3%, v Nemčiji 2%, v balkanskih državah okoli 4 milijone hektolitrov vina. Ra» meroma veliko se pridela na otokih Ciper in Malta, in sicer okoli pol milijona hektolitrov. V Afriki se pa pridela največ vina v Alžiru in sicer 8 milijonov hla Izmed amerikanskih držav je na prvem mestu Ijudo* vlada Cile, kjer se pridela 7 milijonov hektolitrov. x Argentiniji samo 4 in v Zedinjenih državah le 2 mili | hektolitrov. Pri jedi. Neka gospodinja je imela navado, da je žgance v skledi zabelila najbolj na enem kraju;| zabeljeno stran pa je vselej obrnila pred svojega mo« ža Ko nekoč zopet gredo jest, se vsedeta najpoprej dva hlapca, potem pride pa še gospodar. Prvi hlapet) se vsede na gospodarjevo mesto; toda gospodar: prime skledo, jo zasuče tako, da je bila zabeljena stran proti njemu ter reče hudomušnežu: „¡Tako s» solnce suče." Hlapec prime za skledo, jo pomakne zo« pet nazaj in pristavi: „Tako se pa luna vrti," Drugi hlapec, videč to prerivanje, se razvname, pograbi skledo, jo obrne ter trešči na mizo s pristavkom: „Al tako je pa, kadar strela udari!" Kako so potem jedli — zgodovina ne pove. Lov na volkove v Bosni. Okrajna politična oblast v Sarajevu je za bližnje dni odredila lov na vol» kove v Hrezi pri Sarajevu, ki so se pojavili v takem Številu, kakor še nikdar od one dobe, odkar se nahaja Bosna pod avstro-ogrsko upravo. Lova se udeležuj je več stotnij vojaških oseb. Volkovi so že letos raztrgali na stotine glav goveje živine, svinj in ovac. Nova nalezljiva bolezen v Angliji, An<,Ie£kt listi pijejo, da v Angliji razsaja že več tednov neka posebna vrsta nalezljive bolezni, ki je zdravnikom š®-povsem neznana, je zelo nevarna ter je zelo podobn» znakom bolezni otrpnjenja tilnika. Dognano je, da s« ta nalezljiva bolezen pojavlja pri ljudeh, ki zavživj*. jo surovo meso in klobase. Bolezen se v Angliji nag« lo razširja. Kako si je pomagal ao konjskega, mesa. Ib: Nemškega Broda pišejo: Policija je prijela tukajšnjega konjskega mesarja Franca Boleslava, njegovo ženo pomočnika Matevža. Boleslav je pokladal s svt* jim pomočnikom konjem raznih posestnikov z arzen»« kom zastrupljeno seno, da bi dobil tako Čim več množin konjskega mesa. Obenem je zbolelo tudi nekaj o« seb, ki so uživale pri mesarju Bolestavu kupljene konjske salame, zaradi zastrupljenja. Tako so priSl& tudi oblasti tej lopovščini na sled. Kako narašča število milijonarjev? Bankir S« Fliegler v Cernovicah se je ob izbruhu svetovne vojske začel pečati s trgovino z živili in sicer v veli« kem obsegu. Osebe, ki dobro poznajo njegove premo« ženjske razmere, pravijo, da je imel imenovani Žid in bankir pred vojsko samo 100.000 K premoženja. Vi teku vojske si je pa pridobil čez 3,000.000 K premo ženja.. — Žid Natan Kraft, lastnik paromltaa v Se» retu v Bukovini, je imel pred vojsko komaj 200.000 K premoženja, a dandanes pa šteje njegovo premože« nje čez 4,000.000 K. — Izselgeva^ni agent in žid Nar tan Eidinger se je začel pečati s trgovino z živino ta z živili, istočasno se je bavil tudi z izseljevanjem liu-di iz Bukovine. Oblasti so mu sicer prepovedale na-daljno izvrševanje umazanega posla izseljevattnega agenta, a mož si je napravil v teku vojske s trgovino z živili, s trgovino z živino in kot izseljevaini a» gent čez 5,000.000 K premoženja. — Tako si nakupi« čujejo te pijavke milijonska premoženja! Razne novice. Koliko vina se pridela na svetu. Profesor Ma- rescalchi, predsednik zadruge zjedinjenih italijanskih vinogradJnikov, je na podlagi srednje pridelave v zadnjih letih izračunal, da se pridela na oelem svetu okoli 138 milijonov hektolitrov vina in sicer od leta 1909 naprej vsakoletno za 25 milijonov hektolitrov — več! V Evropi se pridela največ, potem v Ameriki in v Afriki. V Aziji, kjer je po svetem pismu domovina trte, se pridela komaj pol milijona hektolitrov vina. Posamezne azijske dežele so sicer gosto obdelane s trto, a kljub temu je produkcija vina majhna, ker v teh krajih grozdje rajše sugijo, kakor da bi izdelali iz njega vino, oziroma alkoholne pijače. Seveda se ne R a z k o ž e pri St. Juriju ob južni žel.: Prav Imate! To popisovanje bo krivo, da bodo nastale š® večje zmešnjave. A popisovalci tega niso krivi, te®; več vlada, ki kaj takega odredi. — Sv. Bolfen-H v Slov. gor.: Pritožbe o županu morate utemeljiti s pričami in dokazi. Dopisa ne moremo priobčiti, ka® je tožljlv. — Sv. Lenart nad Laškim: Izkaz, kar tere vojne poŠte so proste, dobite na pošti, Ce zaJStO» vate, Vam morajo postreči z njim. — A. W., vojna poŠta št. 646: Mi vedno opozarjamo starše, na| Čuvajo mladino pred pohujšljiivci. Tako dolgega s pisa ne moremo priobčiti, ker imamo malo prostora. — Desetnik P. A., Teharje: Pojdite h kakemu veS« Čemu pravniku in ga prosite za svet. — Loka 11 :i Pišite poslancu dr. K. Verstovšeku v Mariboru- — V r t i č e pri Gornji Sv. Kungoti: Dobro ste pove* dali. Žal, ne smemo priobčiti. Gospodje, ki na glavarstvu in sodniji' pregledujejo naš list, so zelo hudi, 6» povemo kako resnično o ljubeznjivem grofu Clarjrju, Vaše pismo smo izročili dr. Verstovšeku. — Sv. T ro-j i c a v Slov. gor.: Le bodite vedno tako korajžnu Nemškutar je korajžen le tedaj, če ima strahopetca ! pred seboj. — Slovenski voj-aki firnovoj. baona IV. in Jakob Mlinar: Hvala za poz« drave! Priobčiti pa ne smemo, ker je cenzura zelo stroga. — Račica: Pritožba na okrajno glavarstvo — Oblaki pri Juršincih: Se ne izplača pečati se s tem grdunom. — Poljčane: Reklamirajte po občini na okrajno glavarstvo, — Dramlje: Pišit» ; g. poslancu. Zadnje živinče seveda ne smejo vzeti. — Slov. gorice: Prosimo, naznanite nam ime tistega Štajerčijanca, ki se je pred kapelo tako bogokletno izjavil o Bogu in Mariji., — Žrhe za domovino smo tokrat morali izpustiti, ker nam primanjkuje prostora. — Iz tega vzroka smo tokrat ppu-siili tudi inserate. II I————— » « Maribor. Kupim jesensko svinjo (event dve) in dam kot nagrado prodajalcu ali posredovalcu^ prav lepe hlače iz finega angleškega blaga. Naslov: F. M. Maribor, Kornergasse št. 6. Izdajatelj in aatoinik:< KatoIiSka tiskan» Bndtoa* aasE tfsEama sv. Cirili ■