AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN I " IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME LETO XLII. — VOL. XL1I, CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 13, 1939 je poslala ogromno brodovje v Sredo-po morje. Malta je pripravljena za vojno Velika slavnost v soboto v Barbertonu Mrs. Jenie Okolish, predsednica podružnice št. 6 v Barbertonu nam sporoča sledečo vest: Podružnica št. 6, Slovenske ženske zveze v Barbertonu in vsi rodo-jubni ameriški Slovenci v Barbertonu. in okolici priredijo v soboto 15. aprila veliko slavnost ob priliki 150-obletnice ustave Zedi-njenih držav, ki je najvišja postava Amerike. Proslava se vrši pod imenom "The 150th Anniversary of the Formation of the Constitution of United States," tako da bodo Amerikanci ':udi vedeli, da se naš narod, zlasti pa naše nadarjeno ženstvo zanima za Ameriko kot za svojo drugo domovino in svojo nevesto. 3roslava se vrši torej v soboto 15. aprila, 1939, v dvorani društva Domovina na 14. cesti. Vpri-zorjena bo krasna igra iz življenja prvega predsednika naše republike, George Washingtona. Nastopili bodo zaeno vsi pevski zbori, plesalo se pa bo po proslavi tudi staromodne in moderne plese. Mnogo žensk bo navzočih v prekrasnih slovenskih narodnih nošah. Kdor je Amerikanec in kdor čuti z Ameriko in je demokratskega mišljenja bo gotovo prišel v dvorano društva Domovina v soboto 15. aprila v Barbertonu. Tudi clevelandski prijatelji so prav prijazno vabljeni. Pokažimo enkrat Amerikancem, da smo Slovenci patriotični Amerikanci. Naš nastop bo gotovo vplival na Amerikance, da bomo toliko bolj upoštevani, kadar se gre za naš blagor.' Upamo,, da naš apel ne bo ostal glas vpijočega. Pozdrav vsem zavednim Slovencem — Jennie Okolish, predsednica podružnice št. 6 S. ž. Z. -o- Knights of Columbus Nocoj večer priredi North East Council, št. 2786, poznane katoliške bratske podporne organizacije Knights of Columbus svoj "slovenski večer." Glavni stan tega koncila se nahaja na 788 E. 152nd St. Na programu je slovenska godba, slovenski prigrizek in postregla bodo dekleta v slovenskih narodnih nošah. Pričakuje se najmanj 200 go-: stov. Nobene vstopnine se ne računa in sleherni je prijazno vabljen, zlasti oni, ki se.zanimajo za . to pomembno organizacijo. . North East Council je poznan i kot eden najbolj odličnih zborov i Knights of Columbus v Clevelan-> du. Glavni govornik bo Mr. H. G. (Gessmer, 19470 Nauman Ave. pO vojno brodovje je odplulo s tajnimi Pogajanja med Grško in Anglijo 300,000 oseb bo črtanih iz WPA plačilnih list Kongres je končno znižal WPA dovolitev časnikarska debata Dne 25. aprila sa bo v glasbeni dvorani mestnega avditorija vršila zanimiva debata, katero bo priredila zveza časnikarjev v Clevelandu. Kot govornika bosta nastopila dr. Pa j us, znani clevelandski profesor, in zvezni senator Gerald Nye. šlo se bo za vprašanje: "Ali naj Amerika ustavi Hitlerja?" Senator Nye bo tekom debate poudarjal, da se Amerika absolutno ne sme vtikati v evropske razmere, dočim bo dr. Pa j us nastopil za udeležbo Amerike proti Hitlerju. John W. Raper, znani časnikar od The Cleveland Press bo deloval kot predsednik zborovanja. Dva ponesrečena Te dni sta se tekom avtomobilske vožnje v bližini Madisona, Ohio, ponesrečila dva Cleveland-čana, Herb Besaj, star 23 let in Rudolph Krall. Tri druge osebe, ki so se istočasno nahajale v avtomobilu, niso dobile nobenih poškodb. Mestni uslužbenci Iz Larksville, Pa., se poroča, da so tam odšli vsi mestni uslužbenci na štrajk, potem, ko je bila uslužbencem v mestni elektrarni znižana plača. Med štrajkarji so bili tudi policisti in ognje-gasci. Včeraj so se pa vsi vrnili na delo in so razsodbo prepustili sodni ji. Poprava cest Mestna vlada naznanja, da bo začela tekom dveh tednov popravljati razne ceste in da bodo poprave veljale $1,000,000. Kakih 500 oseb bo pri tem zaposlenih. Večinoma bodo popravljali ceste v neposrednem stiku s Public Square. AMERIŠKA P)e a°n' 12, aPrila. Dasi je gi-Po h . e vojne mornarice I tre Je znano> da ima Angli-k?nut«o v Sredozemskem rUo?lopnic'šest velikih kri- |L topednih rušilcev in 22 »t^iov. 10 ie hv I ki 0ct°vje izven vojnih la- Ped'? ?brane v Gibraltarju Kj °m Malta. Otok Mal- I t>r0lJekak ključ do angleške- IfHi zapadom in Pat*'ltar se tiče Sredozem-L >.)a. ICW msterski predsed-Peren er*ain ima neprestane Kt. * 8 svojimi ministri. l^dar Se Anslija priprav-Ptiii t ec- Ko pade ta udarec, PHb' izbruhne splošna Je tudi Turčija pomno- žila svojo armado na 350,00C mož, dočim znaša mirovno stanje turške armade le 100,000 mož. Več letnikov je bilo vpoklicanih v službo. Grška je poklicala pod orožje 50,000 rezervistov. Angleška vlada je lansko leto naredila prijateljsko pogodbo z Italijo. Mnogi minsitri so nasve-tovali angleškemu ministerske-mu predsedniku Chamberlainu. da prekliče to prijateljsko pogodbo, toda Chamberlain se tej zahtevi odločno zoper stavi j a. Nadalje se poroča, da je Mussolini včeraj brzojavno obvestil angleškega premierja, da je bila laška okupacija Albanije absolutno potrebna in da Italija nima namena zasesti še kako drugo državo. DOMOVINA Hitler je mnenja, da bo letos napaden Berlin, 12. aprila. Iz dobro poučenih krogov se naznanja, da je diktator Hitler prepričan, da sta letos .Francija in Anglija pripravljeni zoperstaviti se vsem . načrtom Hitlerja za razširjenje Nemčije. Dejstvo, da je Anglija sklenila vojaško zvezo s Poljsko je prepričalo Hitlerja, da se nekaj neugodnega pripravlja za njega. Hitler danes ne misli dru-zega kot kako bi razbil obstoječo angleško-poljsko zvezo. Obenem se poroča, da je Hitler svojim obiskovalcem te dni povedal, da ga jako veseli, ker je Italija zasedla Albanijo, kajti s tem je bila preprečena kriza, ki je grozila radi Tunizije. Nadalje se poroča, da tekom prihodnjih mesecev Hitler ne bo naredil ničesar s čimur bi razdražil Anglijo ali Francijo, pričakuje pa, da bosta Francija in Anglija prvi udarili, i Zato pošilja Mussolinija v ogenj po kostanje. Hitler bi pridobil na popularnosti, ako bi bila Nem- : čija prva napadena, dočim bi zgubil zaupanje Nemcev, ako bi sam prvi udaril. -o- Otvoritev prostorov V Euclidu bo v nedeljo 16. , aprila slovesna otvoritev novih ( prostorov, ki so bili prizidani k dosedanjemu poslopju Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Vodstvo doma je za to priliko preskrbelo za izredno dobro zabavo, h kateri so rojaki prijazno vabljeni. Popoldne se vrši tudi ples in sicer igra od 2. do 7. ure Eddie Sekov orkester in je prosta vstopnina. Od 7. pa do 12. ure zvečer pa igra orkester bratov Krištof in bo vstopnina samo 25 centov. Občinstvo je k tej zabavi in proslavi prav prijazno vabljeno. -o- Osem pomočnikov Poleg svojega kabineta ima naš clevelandski župan Burton še osem osebnih pomočnikov, ki de-ajo za njega. Včasih so bili ti pomočniki potrebni, ker je imel župan pravico najemati in odslav-jati mestne uslužbence. Danes so nepotrebni, kajti vsi mestni uslužbenci so pod kontrolo civilne komisije. Toda Burton je mnenja, da bo vseeno potreboval vseh osem pomočnikov v svojem uradu, ker bodo morali zanaprej "nadzirati mestne uslužbence, če so "uspešni" pri svojem delu. To se pravi po domače, da se bo one, ki niso po volji mestni administraciji šikaniralo toliko časa, da bodo prisiljeni zapustiti svoje delo. Proti šerifu Senatna zbornica v Columbu-su je včeraj sprejela predlog, da je potrebnih samo 10,000 podpisov, da se odstrani šerifa kakega okraja, namesto 25,000 podpisov kot sedaj narekuje postava. Toda dvomi se, da bi tudi poslan-sla zbornica sprejela isto postavo, ki je v prvi vrsti naperjena proti šerifu Cuyahoga okraja, Mr. O'Donnellu. Predlog bo sko-ro gotovo zavržen v poslanski zbornici "državne postavodaje. Star zdravnik Iz Wilkesbarre, Pa., se poroča, da je tam vložil prošnjo za raz-poroko 90 let stari zdravnik dr. A. A. Barton. Za ločitev toži svojo 46 let staro ženo, katero je obdolžil, da ga je pretepala. Oltarno društvo Danes zvečer po cerkveni po-božnosti je seja Oltarnega dru-i štva fare sv. Vida. Vse članice so prošene, da so gotovo navzoče. m M2 - PeVojn-aprila. Večina fran- si pfc . e mornarice je sinoči o; pristanišča Toulon, je r^1 v°jnih ladij so dobili |Naf- ta->na povelja. Kam ]j ill °a namenjena, "i zna" ri PHjka , dl ^nz .le vpeljala ri ^rti^jj11'0 glede vseh zadev, jž arrnade ali mornari- r, piijki Cabinet je imel |Stat zasedanje, katere- Fivij Je> da je "Francija p a za vsak slučaj." " t " ki dovoljuje, da b (i LSstg111 direktor urada za k •Mwdržavi ohi°letne z namest0 $5,000, s / LS0P?aža štirim nadalj- h SJlM ^ aa, vaš stari Sam Havv-^ je čisto dobro opazil, da 1 radi med potom z njim Pa ni smelo biti. Bi . 1 bili ves moj krasen načrt ■ I Varili, popolnoma pokvari-°da Sam je čisto drugačen nego podoba kaže, in g0 ^isto drugače misli, nego g^vori .— i l6 noče vsake-j? ^Ijubnemu človeku svojih Pokazati, hihihihi! Vam t lahko pokažem, mi mo-tlj Pomagati, in Dick Stanejo Pa Will Parker ju tudi, če P0motim. Mi morata tudi J^ati, oba mi morata. °rei! Kolikor poznam In-1 ved Un°' ni samo šel na poiz-°Vanje h Kiowam, ampak jevZe mobiliziral tudi svoje boil j!^® in jih poslal na pot. J^tem ko sta bila z Winne-Pri Kiowah in pri nas, t„ .Jile njegove čete že na po-* bo'\{e Je jezdil vso noč, jih ''l tiilmislim' že jutri zarana sre-•j ali Pa vsaj predpoldne. In '"j ti,e gotovo tudi njegov na-' jJ' sicer bi ne bil jezdil tako h In pojutrišnjem zvečer r;t. k pači že lahko v našem ta- M sCin jaz bom Winnetou po-W pred Kiowami!" sem mu 61 v besedo. l b°žjo voljo, sir, le tega 0 bi riam le škodovalo!" H?ko da škodovalo —? Iz- bi se Apačev." i* t a; umaknili bi se seveda, i.| Kiowe bi odšli. In spet v ' Apače na vratu —. '1]iču čuna in Winnetou a 8 svojimi ljudmi vred ^^'.iti Kiowam v roke in \ ]irn mora groziti. In po-WVes»te, in potem šele jih V0cl.iva in hvaležna nam ■lii j1 jn opustila bodeta misel i„1(, ^šfievanje. Kvečjemu če Rattler j a zahtevala. jim iahko izročimo, ^ škoda, če se ne motim, ti Pravit« k temu načrtu, Yl užaljeni greenhorn?" '■j) Sem mu roko. J5 |e mirili ste rne, dobri Sam ! ste si vse namislili!" jOne'- stari sam Hak-H0t.S!Cer poljske miši žre, Sg.Je nekdo sklepal iz nje-I \ a imena, pa je vkljub te-X ^ ?rerneten in navihan de-^hihihi! "D 3 sva si spet dobra?" %'stari Sam!" S nPo! Sedaj pa ležite na pbja se dobro naspite! Ju-S^0 imeli polne roke de-?Set Pa P°jdem in poučim še .HeAin Parker j a, da bode-'" a> kaj bo treba storili; . \ ni bil dober, ljubezniv stari Sam? me ni treba dobe-J !^::umoti, če mu pravim i P if • *" Ni imel mnogo » ' -s*. j^>i(}6set let. Le goščava, ®lVetn 1>azrastla po-vsem nje- ,°bi'azu, ogromni nos, ki t, e Soščave molel kakor vek "old" bi naj spretnost strelčevo še posebej poudarila. Tudi imenu Shatterhand, ki so ga meni dali, so vedno pride-vali besedo "old," čeprav sem bil tistikrat še mlad človek. Ko je Sam odšel, sem skušal zaspati. Pa ni šlo. Tovariši so bili vsi srečni, da bodo Kiowe prišli in jih rešili Apačev, pa so se tako glasno pogovarjali, da ni bilo mogoče spati. Pa tudi moje lastne misli mi niso pulile spatti. Sam Hawkens je tako samozavestno govoril o svojem načrtu, kako bo rešil Inču čuno in Winnetoua, kot da mu vob-če ne more spodleteti. Meni pa se njegov načrt ni zdel tako čisto enostaven in varen. Dejal je, da bomo rešili Inču čuno in Winnetoua. Ni pa povedal, ali bomo osvobodili tudi njune ljudi. Ali je mislil petdeset Apačev pustiti v rokah krvoločnih Kiow in rešiti samo poglavarja in njegovega sina — ? Tak načrt bi bil enostranski in krivičen. Da bi pa mi štirje, Hawkens, Stone, Parker in jkz, sami rešili Inču čuno, Winnetoua in še petdeset njunih ljudi, obkoljeni od dve sto sovražnikov, to se mi je zdelo skoraj nemogoče, posebej še, ker smo jih morali osvoboditi skrivaj, da ne bi noben sum letel na nas. Pa še nekaj me je skrbelo. Sam je hotel zvabiti Apače v past. Kiowe bi jih torej napadli iz zasede. Brez boja in krvi bi se ne izteklo, to mi je bilo jasno. Kiowe so bili krvoločni, hlepeli so po maščevanju, Apači pa gotovo tudi niso bili bojazljivci. In posebej ni bilo nobenega dvoma, da se bodeta Inču čuna in Winnetou, poglavarja Apačev, branila z vsemi močmi in rajši padla, ko pa se dala ujeti. In prav ta dva sem hotel rešiti —. Ce se Iz Maple Heights, 0. Že dolgo se nisem oglasil v lokalnih listih in mot-da bo kdo mislil, da me ni Več med živimi, ali pa da sem zapustil našo lepo naselbino Maple Hts. Pa nikar kaj takega misliti. Še sem Maplehajčan, še sem tukaj in mislim tudi ostati v tej lepo se razvijajoči ameriško slovenski naselbini. Velika noč je že za nami in s tem začnemo drugo sezono. Kmalu se bodo pojavili pikniki in zabave v prosti naravi. To, kar si menda vsi želimo. Tudi naše pevsko društvo "Planina" se zelo pripravlja in pridno uči svojih pesmi za drugi koncert "Planine" v nedeljo, to je na belo nedeljo, ob sedmih zvečer točno. Program bo zelo lepo urejen in izbran tako, da bo avdijenca prav zadovoljna. Vsaj s pesmijo si dajmo nekoliko odstraniti strah, katerega menda vsak Slovenec čuti v svojem srcu, da nas peklenska golazen ne pogoltne in zbriše z zemeljske oble. Potem se bomo slovanski narodi zdramili iz večnega spanja in pokopali lopato večnega razkol j a in kronično bolezen "stranke," ki nas vedno ločijo in zlasti Slovane delijo na desno in levo tako, da vedno nosimo tuj jarem. Pa vseeno — živel naš narod! Na svidenje v nedeljo! Fred M. Filips. --o- Miha išče svojega sina [ --s Ponoči, ko je Miha vstal k prej kakor sicer in poklical s deklo, je ležala mesečina ka- g kor lesket svežega snega nad ž temnimi strehami vaških hiš. t Ko je dekla prišla, je ostal t Miha sredi izbe in gledal mol- z če predse, kakor ne bi bil ve- n del, kje se nahaja. To je bilo ] tako nenavadno, da je dekla ^ med vrati' oKstala in se zagle- < dala v Miho, kolikor so ji do- ■ puščale še od spanja nekoliko ] krmežljave oči. Potem je Mi- -ha izpregovoril. Toda bilo je i le nekaj besed, in ko je dekla • zvedela, da bo gospodar odšel : v mesto in ostal tam nekaj dni, ni nič odgovorila. Miha ji . je zaupal posestvo z živino— to je bilo vse. Ni ga vprašala, čemu odhaja. Vedela je, da je vse, kar stori dobro in prav. in da mora tako biti. Morda je že po njegovem čudnem vedenju uganila, da je to potovanje v kakšni zvezi s sinom, ki ga je bil Miha izgubil in ki je moral biti nekje v mestu. Kje, v katerem mestu, tega ni vedela. Tudi vprašati se ni upala, čeprav je bila pogosto v hudi izkušnjavi. V prvih jutrnih urah se je Miha odpeljal. Pustil je dom in živino. Solnce je že vsta-lo in iznenada zalilo z lučjo reko, ki je tekla skozi mesto, in okna velikih tovarn, za ka-: terimi je Miha slišal trušč in , ropot dela, drugačnega dela(, kakor je bilo' tisto, ki ga je j on poznal, ki pa je le moralo biti dobro in koristno če so zianj zgradili takšne velike hiše. Miha je že marsikaj slišal o mestu. Zdaj je sam v njem in je stal nekaj časa kakor omamljen pred morjem tujih šumov in barv, preden je šel dalje, po cestah, katerih imena je bral na velikih tablah, pa mu niso ostala v ušesih, skozi hrušč vozov in ljudi ki se je le časih nekoliko polegel. Najprej je šel na policijo. Čeprav še nikoli ni imel opravka s takšnimi rečmi, je vendar že vedel, da ta kraj ni samo hiša kazni, ampak tudi hiša zavetja in pomoči za marsikoga. Vprašal je torej po svojem sinu, Janezu Martincu, ki mora prebivati nekje v tem mestu. Toda imena Janeza Martinca niso mogli nikjer najti. "Še nekam bomo vprašali," so mu rekli. "Počakajte malo." Miha je moral torej čakati. Vase vdan je sedel na ozki leseni klopi, med koleni pa je vrtil debelo grčevko, pripravljen da plane zdaj zdaj kvišku, če bo pogledal izza okenca možak, ki je prej govoril z njim. Med strahom in upanjem je čakal. Tako nekako, se je spomnil, je bilo tudi tisti dan, ko se je rodil njegov sin Janez in je žena vsa upadla in bolna ležala med odejami. O, čisto sam je bil kriv, da je šel Janez pozneje s kmetije, brez besede slovesa, ko žena že ni več živela in ni več rodila sina. Takrat, ko on s sinom skoraj govoril ni, ko mu ni rekel, da je biti kmet čast. Po smrti svoje žene je on, Miha, gledal bolj na to, da je bila živina ob pravem času sita in da so bila polja obdelana. Zato vse tisto, kar se je potem zgodilo, ni bilo nič čudnega in vse, kar je zaradi tega potem pretrpel, se mu je zdelo sa-i mo pravična kazen za ravno-dušnost in brezbrižnost, ki ju je kazal, ko je imel še sina doma. Da, zavest krivde je grizla Miho, in leta, ko o Janezu ni ničesar slišal, sq ga napravila starega čeprav vseh njegovih let še ni bilo toliko, koliko, kolikor jih je treba, da dobi človek sive lase in ukrivljen hrbet. Pred nekaj dnevi je naposled le zvedel, kje je zdaj Janez. In odtlej ga je žrl nemir, nikomur ni rekel o tem niti besede, sam je ostal s svojo skrivnostjo, ki jo je varoval kakor otrok. V tem trenutku je v sobi na policiji vse utihnilo. Možak se je pokazal izza okenca, toda na njegovem obrazu se je videlo, da mu ne misli povedati nič veselega, in nekaj trenutkov nato je Miha že vedel, da v vsem mestu ne stanuje nihče, ki 'bi mu bilo Janez Martine ime. Šele na cesti je Miha prav občutil vso težo tega sporočila. Stal je in mimo njega so drveli avtomobili s pridušenim, čudnim tuljenjem, ki se je slišalo še dosti bolj nenavadno in grozeče, kakor zamolklo mukanje krav. Potem je čul jezne moške glasove in vmes vreščanje žensk, ki se mu je zdelo kakor zavijanje vetra pozimi. Kaj naj zdaj stori? Ali so se mu morda zlagali, da ne živi njegov sin tu v mestu, samo zaradi tega, da bi ga še bolj bolelo? Saj so na vasi dobro vedeli, kako trpi in | kako bo z njegovo domačijo, če bo legel in umrl. Iznenada je začutil, da je lačen. Stopil je v gostilno, ki jih je bilo vse polno ob cesti, po kateri je hodil. Naročil si je kosilo in hitro izpraznil krožnik. Natakar se je muzal nad dobrim tekom starega moža v kmečki obleki in nerodnih čevljih. Potem je Miha še nekaj časa sedel za mizo. Ljudje okoli njega so klepetali in se prepirali, njega pa niso motili, saj jih niti slišal ni, ker je bil tako zatopljen v svoj strašni molk in brezčut-nost, ki ga je zagrinjala kakor črn, neodvrnljiv plaz. *V tem trenutku sta v enakomerno kričanje udarila dva moška glasova s kletvicami, ki jih je moral vsakdo slišati. Kaj sta pomenila ta dva glasova in čemu sta se prepirala? Videl je-oba moža le od daleč, dve veliki postavi, ki sta se krivili pod težo svojih besed in grozeče dvigali pesti. Tisti, ki je še sedel za mizo, je bil videti mirnejši in je z zlo obetajočim mirom pustil, da je drug drugi stresal nad njim svojo jezo. Zdaj je Miha spet slišal glas moža, ki je stal in se z roko oklepal sto-lovnega naslonila. Miha je vstal in napravil nekaj kora-rakov proti možema, ki sta se prepirala. Zdaj ju je oba razločno videl. Tisti, ki je govoril in stal, je bil suh in črn, z otrplimi, grozečimi očmi in hitrimi, prenagljenimi kretnjami. Tudi drugi je moral biti velik. Sedel je široko in težko za mizo in si včasih popravil s čela šop svetlih las. Njegove kretnje so bile počasnejše, težje. Njegove roke so segle časih naprej, čez vso mizo, kakor bi bil človek, katerega last so bile, vodil plug pred sabo. Pri tem gibu je Miha okamenel. Spoznal je svoje-1 ga sina. Spet je začul glas sušca, ki je kričal: "Kaj si hotel postati pred leti, ko naj bi ti bil jaz pomagal? Kup denarja si si hotel nagrabiti in hiš, in vsega, kar je kaj vredno, pa si postal čisto navaden slepar, ki se še svojega imena ne upa nositi. Da, umazan kmet si ostal." Glas je iznenada utihnil, kajti tisti, ki je še pravkar sedel za mizo. je planil kvišku, časti iznenada. Z eno roko je dvignil stol in ga zavihtel, da bi bil z njim udaril drugega po glavi. Tedaj ga je zadel udarec. Miha je lopnil s svojo palico po sinovi rpmi. Potem je šlo vse tako hitro, da drugi, ki so stali naokoli, prav za prav niso niti vedeli, kako se je to .zgodilo. Tisti, ki je j prej tako glasno zmerjal, se je med množico izgubil, Janez pa se je prijel za ramo, pogledal kvišku in spoznal svojega očeta. Miha ni rekel niti besede, toda vedel je, da mu je bil spet darovan sin. Da je moral poseči po stari hrastovi grčev-ki, je pozabil. Tudi ko sta se pozneje peljala proti domu in se je mesto čedalje bolj oddaljevalo od njiju, sta ostala tiha. Miha je sedel na vozu, težak, resen, toda čutil je, kakor se mu po telesu pretaka topel občutek sreče. Janez pa je Strmel v daljavo. Gledal je spet najdeno domovino, kos za kosom, travnike in živino, ki se je pasla po njih, in potem je videl spet domačo hišo, ki bo kmalu njegova. Nazadnje so se mu ustavile oči na očetovem obratu. Toda Mihove misli so bile za daleč naprej, tako daleč, da je samega sebe komaj še mogel šteti med žive ljudi. -o- Pijte Coca-Cola doma Kakor bo sveča pokazala, tako mu bo pa ime Dostikrat imajo starši precej težav, preden se odločijo, kakšno ime bo pri krstu dobil njihov novorojenček. Včasih, ko so imeli otroci še bolj domača imena, je bilo lažje: treba je bilo le pogledati na koledar, katerega svetnika god je bil tisti dan, pa je bilo že odločeno, kako bo ime novorojenčku. Danes pa je mnogo težje, ko so ti presneti koledarji tako starokopitni in se kar nočejo spremeniti. Vedno ista, kmečka imena, si misli marsikatera mestna mamica. Za Janeza pa našega fantka že ne bomo klicali ie je prav danes na koledarju sv. lanez, si misli ta ali ona. In tako se ti res ne posreči kar tako hitro, da bi uganil, kdaj ima kdo vojih prijateljev ali znancev jod, ker po koledarju zaman brs-taš, da bi našel njegovo ime. Glede izbiranja imen za novorojenčke pa so Egipčani vse drugače iznajdljivi. Nimajo nobe-iih nepotrebnih skrbi pri tem, na drugi strani pa se tudi ne boje, da bi se s tem ali onim ime-10m, ki bi ga dobil njihov novorojenček, komu zamerili. Kadar e pri Egipčanih krst, si starši zbero za svojega otroka kar tri mena, jih napišejo vsakega na ?voj listek in listke polože vsake-;a k svoji sveči. Vse te tri sveče morajo biti na videz čisto enake. Potem jih prižgo in novorojenček lobi tisto ime, katero je imela sveča, ki je gorela najdlje. -o- IZ PRIMORJA Hišno opravilo gre hitreje, če se kdaj pa kdaj ustavite za osveženje z steklenico ledeno-mrzle Coca-Cola, prav iz vašo ledenice. Dobite pripraven car* ton za 6 steklenic, ki je naprodaj povsod. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY PRospect 0333 MALI OGLASI Proda se mesnica v sredini slovenske naselbine, blizu šole sv. Vida. Za naslov se poizve v uradu tega časopisa. (87) Naprodaj je dobro idoča slovenska konfekcijska in grocerijska trgovina. Proda se po zmerni ceni. Lepo priliko imate, ako kupite takoj. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (90) čedno sobo išče mlad fant med Bonna in Prosser Ave. ali v bližini. Kdor ima kaj primernega naj sporoči na 6205 St. Clair Ave. nista dala premagati, če se nista dala ujeti, bi ju Kiowe ubili, o tem nisem prav nič dvomil. In ubiti ju za nobeno ceno niso smeli. Nemirno sem se obračal po ležišču, razmišljal to in ono in ugibal, kako bi pomogel svojima ljubljencema, pa nič pametnega mi ni prišlo na misel. Le eno me je končno vsaj nekoliko pomirilo, da bo namreč mali, navihani Sam že našel kak izhod iz zagate. Za vse slučaje pa sem sklenil, da se bom potegnil za Inču žuno in Winnetoua in ju, če bo treba, branil z lastnim življenjem. (Dalic prihodnjič) I PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Generalni, pravdnih Zed. držav, FmnU Muvpfcn, bivxi :miphigqi,nski governor, jaše nu izprehod z gdč. Ano Parker. Ljudje govore, d i se zna iz tega izcimiti poroka. —Za jelšanskega dekana je bil pred kratkim imenovan Viktor Perkau, rojak iz Trnovega pri Ilirski Bistrici in dosedanji župnik v Jelšanah. —V Tlrstu je 49 letni delavec Marij Gor j up po pomoti popil nekaj natrijevega luga misleč, da je vino. Prepeljali so ga v bolnišnico. —Trst. Pod avtomobil je prišel Marij Bizjak star 16 let. Dobil je lažje rane in zdraviti se bo moral 10 dni. — Neznani motociklist je povozil 14 letno Nerino Vrabec iz Sv. Ivana in ji prizadel težje poškodbe, tako da bo morala ostati v bolnišnici dva tedna. — Pod velik kamjon je prišla 6 letna Anita Pahorič, ki pa je na srečo ostala še živa. Dobila je številne rane po vsem telesu, tako da bo morala ostati v bolnišnici pet tednov.— Pri padcu si je zlomila kost v kolku 18 letna Marija Anto-lovič. --o- Kaj vse se godi v državnih zavodih v Iowi Des Moines, Ia., 12. aprila. Izredni odsek državne postavodaje države Iowe, ki je preiskoval poslovanje in položaj v državnih zavodih države, je dognal, da prevladuje v državnih zavodih ' pijanstvo, nemoralnost in drugi, zločini. Odbor je dognal, da so državni jetniki, ki so bili zaposleni v sirotišnici v Davenportu VSAK PETEK imamo pri nas RIBJO PEČENKO pa tudi vselej dobro godbo, fino pivo in vino. Se priporočam za. obisk. ANTONIA SKUFCA 4017 St. Clair Ave. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVA.L-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Frank Rich in Frank Klun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točna in dobro.__ Frigidaire ledenice 1937 in 1038 modeli po zelo znižanih cenah. NOBYVOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St rncli nemoralna razmerja s 14 'n 15 let starimi deklicami. Mla-]i iaprijeni fantje v državnem ;avcdu v Toledo, stari od 14 do 16 let, so imeli dovoljenje shaja-i se z deklicami in jih izrabljati. Neka 22 let stara "ravnatelji? :a" državne sirotišnice v Davenportu je imela "razmerje" s 16 let starim mladim izprijencem. Blazneži v državnih zavodih so se ob tretji uri zjutraj podajali k pečitku-"pijani kot prasci," pravi poročile preiskovalnega odse-i ka. razgledni stolp, pa njegova us-njata suknja, debela, kot da je zbita iz desek, to mu je dajalo podolbo, da je mnogo starejši, nego je v resnici bil. Vobče moram na tem mestu razložiti pomen, ki ga ima beseda "old," "star" na zapadu. Tudi pri nas ne velja ta beseda samo za označbo življenjskih let, ampak je v rabi tudi kot priimek med dobrimi prijatelji. Naš "stari prijatelj," "stari Janko" ni treba da bi bil res že tudi star. Tudi mladostnim osebam dajemo ta priimek. Pa še drug pomen ima ta beseda. Tako pravimo na primer: "star lopov," "star sit-než," "star lovec." Besedo star rabimo v takih primerih za poudarek, za podkrepilo. Še posebej bi naj podkrepila in podčrtala lastnost, ki jo izraža samostalnik. In prav v takem pomenu je beseda "old," "star" v rabi na divje mzapadu. Eden najslavnejših prerijskih lovcev je bil Old Firehand. Če je vzel pu-jško v roko, je njegova krogla neizbežno prinesla smrt. Pride- ite> v kaki nevarnosti da p i.111 kako blizu da ham je! itev 0 dobro ie bil0' da sva za njima! Ne bili bi Sai tako kmalu pričakovali. * -Sem računal s sedmimi , sf,,.Vl' kakor veste. In kolika i t$ia"a 2a nas vse, da sva nale- >r X\l na Kiowe! Ill da so tudi il\ j^J8 na bojnem pohodu! Lis- ^ ij ^ Pripeljal dve sto rdečih AMERIŠKA DOMOVINA, APllIL 13, 1930 -—Prišli -so, da zgrabijo Ka-£a Ahmeda. —Prepozno! — zamrmra on. Ubogi Kara Ahmed, nekaj ur prepozno si se odločil za beg. —Sedaj je nemogoče, da bi ee rešil, — kako boš odšel iz hiše, ko je obkoljena s policijo? Četudi je Neandrovič vedel, 'da je rešitev nemogoča, vendar Hi niti pomislil na to, da bi odprl policiji vrata. Prva njegova misel je bila, da opozori Kara Ahmeda na nevarnost, lii mu je grozila in da se z njim dogovori, kaj naj storita. Na stopnicah, ki so vodile v prvo nadstropje, je srečal ydovo Simonovno. Tudi ona je bilp, samo napol oblečena. V roki je držala majhno sve-■tiljko. —Prišli so po njega! Za Boga, rešite ga! —To nama ne bo mogoče, — odvrne Neandrovič, — toda pred vsem ga morava prebuditi, ker mislim, da spi in ničesar ne sluti. Bilo je v resnici tako, kakor ■je rekel župnik. Ko je stopil v sobico, je Kara Ahmed ležal in spal. Izgledalo je, da je živo sanjal, ker je Neandrovič jasno slišal njegove besede: —Spravi bodalo! — Ne bom te ubil — ti si moj prijatelj. —On govori najbrže o meni, .— pomisli Neandrovič. Nato strese Ahmeda. Hajduk poskoči. —Kaj je? — vzklikne on. — Kaj se je zgodilo? — Ah, ti si, Neandrovič? Prišel si, da mi pokažeš vrata. — Šel bom sam. . . . —Tvoje življenje je v nevarnosti, Kara Ahmed, policija je pred vratmi — oh, Bog, razbili jih bodo in vdrli v hi-po. Z ulice se je slišalo glasno jkričanje. Sekire so udarjale po lesenih vratih, ki so se konečno ^rušile pod močnimi udarci. Vojaki vdrejo v hišo ifi pohitijo po drugače tako tihih in mirnih sobah. Kara Ahmed zgrabi svoje Ibodalo. On skoči s svoje postelje, a Jcer je bil oblečen, ni rabil dolgo — bil je popolnoma pripravljen na boj. —Naj pridejo! — reče on. Župnik ga prime za roko. —Ali hočeš, da bo v moji hiši tekla kri Kara Ahmeda? — reče on. — Ali sem to zaslužil? fTvoji nasprotniki so močnejši od tebe. Žrtvoval boš sebe, a tudi naju, a konečno boš vendar podlegel. —Ti mi torej svetuješ, da fee strahopetno vdam? — vzklikne Kara Ahmed. —Ne poznam drugega na-sveta, — odvrne Neandrovič. —Beg je popolnoma nemogoč, ker je hiša obkoljena. Obupno se ozre Kara Ahmed po sobici — toda ni bilo niti okna, skozi katerega bi lahko pobegnil, niti dimnika, po katerem bi se splazil. Videl, je da je padel brez rešitve v roke svojim sovražnikom — župnik je imel prav — ivsak boj, vsak upor bi bila blaznost. Iz pisarne zaslišijo sedaj divji krik. Vojaki so vdrli v hišo in dirjali po stopnicah navzgor. _Evo jih! — vzklikne Kara Ahmed. — Mar se jim naj ydam? —Ne! Umreti ho^ra, Icakor sem živel — kot junak! On zgrabi svoje bodalo. Toda v tem- trenutku opazi na pragu lepo žensko glavo. Bila je vdova Simonovna. —Ali hočeš oskruniti to sveto hišo? — vzklikne ona. — Ali hočeš ubijati? Mar hočeš prelivati kri? Počasi mu izpade nož iz roke in pade z žvenketom na tla. Župnik ga hitro pobere ter ga skrije v žep. V tem trenutku vstopi v sobo stražmojster in zapazi onega, ki ga je iskal. —Kara Ahmed, — zagrmi on, — vdaj se, ali te vstrelim. Obraz mu prebledi in on začne drhteti. Ni bil strah, temveč jeza, daje padel brez odpora v roke svojim sovražnikom. Ali je zato živel v temnih gorah, ali je zato živel vedno svoje pustolovno življenje, da ga odvedejo sedaj zvezanega kot tata ali lopova? —Ona je tako hotela, — reče on zamolklo, — sicer se to ne bi zgodilo. On pogleda bolestno lepo vdovo, ki je stala nema ob strani in sklenila roki ter molila za rešitev njegove duše. Takoj so obkolili vojaki Kara Ahmeda. V trenutku so ga zvezali. župnik potegne stražmojstra na stran. —Ali ni možnosti, da bi se ne^ srečnež rešil? — vpraša. — Ali se bi dala mogoče olajšati njegova usoda? —Ni mogoče, — odvrne stražmojster. — Konečno smo ga dobili, konečno se nam je posrečilo zaslužiti nagrado, ki je razpisana na njegovo glavo. —Sedaj ga imamo konečno in ne bomo ga več izpustili iz svojih pesti!---Dovoliti nam boste morali, da ostanemo preko noči tukaj. Jutri zjutraj Odide-mo. Razbojnik bo prišel pred sodni j o v Moskvi. —Najbrže ga bodo zaprli v Pe« tro-pavlovsko trdnjavo v Petro-gradu. —V Petro-pavlovsko trdnjavo? — vzklikne Simonovna. — To je grozno! Tudi ona je že mnogo slišala o groznih podzemnih ječah te trdnjave. Slišala je o strašnih mukah, ki jih morajo jetniki prenašati. —Vi hočete prenočiti v moji hiši? — vpraša župnik. — Toda tukaj ni prostora. Toda vem, kako bom spravil vas in ujetnika na varno mesto. —Ob moji hiši se nahaja kapelica — tam se lahko vležete pred oltarjem in pričakate jutra. Nato vas bom prosil, da odidete, da bom mogel brati svojo jutranjo mašo. —Naj, bo, kakor praviš, — odvrne stražmojster. — Vzemite ujetnika, ljudje, in odvedite ga v kapelico. Toda pazite na njega, že često je pobegnil iz rok svojih sovražnikov. Vojaki se zasmejejo. —Sedaj nam ne bo všel. —Ubil je naše najboljše tovariše, videli smo, kako so padli, — toda ne v poštenem boju, temveč zahrbno jih je ubil ta razbojnik. Močni udarci s pestmi so zadeli bledega Kara Ahmeda, ki je stal nepremično in srepo gledal pred se. Izgledalo je, da seje sprijaznil s svojo usodo. Toda v resnici je obupaval. Do sedaj se mu je še vedno posrečilo, da se je rešil svojih sovražnikov. Toda kako se naj sedaj reši teh vezi na nogah in rokah.? JKako naj prevara pazljive vojake? —Ne bil je izgubljen, — ni se več nadejal rešitve! Vojaki krenejo z njim v kapelico. Tam ga položijo na stopnice, ki so se nahajale pred oltarjem. Vojaki se vležejo v polkrogu okrog njega, če bi hajduk tudi do sedaj upal, da se bo morda rešil, ta polkrog okrog njega mu je moral vzeti zadnjo nado. župnik in lepa vdova sta ostala sama v hiši. Gledala sta žalostno in obupno. —Torej se je res dogodila ta groza, ki sem se je vedno bal! — reče Neandrovič s povešeno glavo. —Oh, zakaj se ni že včeraj odločil za beg? Če bi že včeraj odšel, ga ne bi več našli. Če bi se mu samo posrečilo, priti do bližnjega gozda, bi bil rešen. —Kara Ahmed pozna vsako stezo — pozna mesta, kamor še ni stopila človeška noga. —Zaman je, Neandrovič, — reče lepa vdova, — da tarnaš radi tega, kar se je zgodilo. Morava premisliti, kako bova rešila Kara Ahmeda. gam ti, da se mi bo posrečilo. Ona se obrne in gre v kuhinjo. Župnik je slišal, kako ropo-če z lonci, krožniki in kozarci, a po nekaj minutah je opazil, 127 p«b,i6 g : RichJnan Brothers. Richman Brothers Co. praznuje letos 60 letnico obstoja in slika kaže, kako se je moška moda spreminjala v teh letih. Na sliki vidimo, kako zelo se je moda spremenila od zadnjih let in vidimo, kako velik napredek sn. doživeli v moški obleki v zadnjih treh general j ah. IB Ha HBBH Ejj 181 j BrojM Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN