SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARITA REDUCEDA Concesión 1551
Ditección y Administración: GRAE. CESAR DIAZ 1657, XT. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periodico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propìedad Intelectual No. 032878.
AffO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 24 DE FEBRERO (FEBRUARJA) DE 1939	Num. (Štev.) 110
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; sa pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
ČUDNI ČASI
V čudnih časih živimo. Ljudje vse vedo. Analfabet je modrijan, kdor se je v ljudski šoli naučil brati, je prerok, če pa včasih celo kakšno knjigo v roke vzame, postane poosebljena vsevednost.
Snoči sem se peljal v tramvaju domov. Sprevodnik je začel buljiti v večernik, ki sem ga držal v rokah, in ja čez nekaj časa dejal: "Aha, saj sem vedel da se bo tako zgodilo!" Kaj?
Da bo Italija napadla Francijo, če bo zasedla rtič šejk-Sajd v Jemenu, kakor so pariški vladi svetovali desničarski listi, ki so razlagali, da je ta rtič za Rdeče morje prav takega polena, kakor Gibraltar za Sredozemsko morje. Francija bi imela pravico do tistega koščeka zemlje, ker so ga °d jemenske države kupili nekateri francoski trgovci pred kakšnimi petdesetimi leti.
In tako se je začel s tramvajskim sprevodnikom razgovor, tekom katerega se je brž izkazalo, da je mož iz mojih ust prvikrat v svojem življenju slišal ime šejk-Sajd ter da o Jemenu ni prav nič vedel, v katerem delu sveta bi ga bilo treba iskati na zemljevidu. Mož je bil "hi j o de espa-Soles", pred svoji štiridesetimi leti je v provinci končal četrti razred ljudske šole, sedaj prodaja vozne listke v tramvaju ter je v politiki vseveden.
Koliko je dandanašnji na svetu ljudi, ki so v tem pogledu do pičice ^podobni onemu vljudnemu in zgovornemu tramvajskemu možu, ki mi je sinači dobrih dvajset minut delal družbo! Ni ga vprašanja — političnega, gospodarskega, socialnega, verskega — o katerem bi ne bili prepričani, da natančno vedo, kako in kaj. Za sto let naprej vam povedo, Ce jih hočete poslušati, kako se bo 8Preminjal zemljevid ne samo v Ev-*>pi, marveč tudi v manj znanih delih sveta. Natančno vedo, da je demokracija v propadanju, da je kapitalizem skrahiral, da demokracije tfepečejo pred Hitlerjem in Musso-üiüjem, da bo Italija napadla Franoso iz Španije, da bo nemška vojska Pomen drala vse male države v Evropi in zasedla Ukrajino ter da sta vse-Sa. tega kriva Chamberlain in Dala-dier.
Dandanašnji vas nihče ne bo pokušal, če si boste drznili izreči najmanjši dvom glede njegovih ugoto-y*tev in prerokovanj; pomiloval vas 0 kot nevedneže, ki "ne vedo, kako ®e svet suče". On namreč to prav natančno ve. Edinole, če vas slučaj zanese v dražbo ljudi, ki so v svojem ?*vljenju prečitali cele sklade knjig, ^ iz zgodovine v podrobnosti vedo, kako se je svet v preteklosti sukal, 111 ki sedaj z največjo pozornostjo Prebirajo poročila iz najrazličnejših taborov, boste naleteli na največjo Previdnost ; nič gotovega vam ne bodo vedeli povedati, kako bo s Hitler-Jem, z Ukrajino, s Španijo itd. ter ali "ttata Chamberlain in Daladier prav
ah ue.
Kako to, da je svet danes na glavo Postavljen? Da tisti, ki mnogo zna-J°> nič ne vedo, in da oni, ki nič ne 2najo, vse vedo? Povprečen človek črpa svojo politilo in drugo modrost ponavadi iz ?ega samega dnevnika, in sicer iz "stega, ki tako piše, kakor je ljudem aJbolj všeč. In poleg prerokovanj s^de bodočnosti so ljudem najbolj seč zabavljanja čez kratkovidnost a Neumnost državnikov, ki kujejo 8ew°^no Zgodovino. Kakor obstoja j. guaina pornografija, ki ustreza mim potrebam razuzdancev, tako 6 J® v povojnem času močno razvila P°litična pornografija v obliki bul-tardnih listov, ki si ne prizadevajo ocno in pošteno obveščati čitatelje . dogodkih, marveč pišejo tako, da razij0 politične čute svojih bralcev. °vek, ki pade v mreže takega li-a- se ne reši zlepa iz njih. Vidi in
Francija in Anglija bosta priznali Francovo vlado
NEGRIN SE JE Z NEKATERIMI MINISTRI VRNIL IZ FRANCIJE V ŠPANIJO — NESPORAZUMLJE-NJA MED NJIM IN PREDSEDNIKOM REPUBLIKE AZANO — ALI BO KMALU KONEC DRŽAVLJANSKE VOJNE?
Predsednik republikanske vlade, ki se je bil po nesrečnem umiku v Kataloniji umaknil v Francijo, je z nekaterimi ministri, kakor je znano, odpotoval najprej v Madrid z namenom, da bo tam, sporazumno z generalom Miajo, nadaljeval vsak dan težji odpor proti revolucionarcem. En del vlade se jepozneje preselil v Valeneijo. Iz dobro poučenih krogov prihajajo vesti, ki trde, da so nastala med Negrinom in predsednikom republike Azano velika nesoglasja glede bodočega zadržanja. Azana je baje skušal doseči posredovanje Anglije in Francije pri Francu, da bi za republikance izposlovali široko-grudno amenstijo, nakar naj bi se državljanska vojna končala. Prepričan pa je baje tudi, da nadaljnji odpor nima nobenega smisla več, tudi tedaj ne, če bi Franco končnoveljavno odklonil vsako velikodušno gesto napram svojim dosedanjim nasprotnikom. Negrin je bil drugačnega mnenja, ker je še zmerom upal, da utegnejo nastati komplikacije med Francijo in Italijo, ki bi temeljito spremenile položaj. Dejstvo, da Mas-solini ni sprožil svoje filipike proti Franciji, kakor so napovedovali, ga je najbrž razočaralo in poslednje vesti zagotavljajo, da je po temeljitem proučevanju položaja z generalom M\'prišel do spoznanja, da je nujno potrebno poskrbeti za evakuacijo vseh onih ljudi v osrednji Španiji, ki so se preveč eksponirali tekom državljanske vojne in nad katerimi bi revolucionarci utegnili izvajati re-presalije. Če so te vesti točne, potem pomenijo, da je republikansko vodstvo v Madridu in Valenciji prišlo do istih zaključkov kakor Azana v Parizu. Na ta preokret je gotovo vplivalo tudi dejstvo, da bosta Francija in Anglija v najkrajšem času "de jure" priznali Francovo vlado, kakor so to storile že mnoge druge države, ki jim bodo v prihodnjih te^ dnih sledile še druge.
Če se Negrin res odloči za evakua-
cijo, bo španska državljanska vojna kmalu končana. Po njegovem odhodu bi se najbrž sestavila kakšna nevtralna vlada mož, ki se tekom vojne niso postavili v noben tabor, nakar bi revolcionarne čete zasedle še eno četrtino španskega ozemlja, ki je še v rokah vladinih.
Za priznanje Francovega režima se je načeloma odločila tudi konferenca balkanskega sporazuma, ki se je te dni sestala v Bukureštu. Francovo vlado bo priznala vsaka izmed zadevnih držav pomasič, oziroma sla to že storili Turčija in Grčija.
Precejšnje težave so pri pogajanjih v Burgosu imeli Francozi, ker so hoteli, da bi jim Franco dal pismeno zagotovilo, da bo Španija o-hranila svojo samostojnost, ko se dr-
žavljanska vojna zaključi, t. j. da ne bo dopustila, da ostanejo tuje "cete še nadalje na španskih tleh in da se tudi ne bo naslonila na os Berlin— Rim. Franco je baje dal samo ustme-lia zagotovila, pismenih ni hotel dati. Vendar pa se bo francoska vlada zadovoljila, kakor izgleda, tudi samo z ustmenimi obljubami, dasi jo radi tega opozicija hudo napada, Daladier si pač misli, da sigurnost ne bo prav nič večja, če bo Franco dal pisano besedo. Če je ne namerava izpolniti, je tudi tako ne bo izpolnil. Pri pogajanjih si Francozi seveda tudi prizadevajo doseči, da bi Franco nekoliko popustil napram republikancem ter obljubil, da bo prizanesljiv. Ni mogoče vedeti, koliko uspeha bodo ta prizadevanja imela.
JAPONSKI NAČRTI
verjame ter trdi samo tisto, kar je v njegovih stolpcih bral. Postane popoln suženj svojega lista ter živi v nekakem hipnotičnem stanju, ki mu ne da, da bi gledal z lastnimi očmi in mislil z lastno glavo ter mu tudi ne dopušča, da bi nadziral pisanje časnika, pod čigar vplivom živi. Kolikokrat bi ugotovil, da je list pred enim tednom prerokoval belo in se je v resnici zgodilo črno ! Kolikokrat bi spoznal, da je njegov "lajbžurnal" trdil pred dnevi eno in da trdi danes drugo Kolikokrat bi uvidel, da je njegovo glasilo nepošteno prešlo dogodke, katerih poznavanje je bilo neobhodno potrebno za pravilno presojo položaja! Kolikokrat bi prišel do spoznanja, da je bil varan!
Takšno zasužnjevanje velikih množic s strani neskrupoloznih izdajateljev časopisov, ki jih ne vodijo nobeni ideali marveč samo pohlep po dobičku, ne more seveda prinesti nič dobrega človeštvu, saj uničuje v posameznikih prirodno razsodnost, brez katere je sožitje zmerom bolj težko tako v družinah, kakor v organizacijah, v narodih in med ljudstvi sploh.
Prijatelj, ali nisi morda tudi ti v takšnih mrežah? Ali je v tebi še zdrava razsodnost, ki ti dovoljuje kontrolirati ono, kar drugi zate piše? — Če je taka razsodnost še v tebi, skrbno jo čuvaj, ker je nad vse dragocena stvar! če te je pa bulvardni list že zgrabil v svoje mreža, naj ti Bog pomaga, ker en sam članek ti gotovo ne bo !
—r
Kakor se ni z optimizmom začelo novo leto, v Evropi in v Ameriki, tako tudi ne v vzhodni Aziji. Po velikih osvojitvah, ki so se posrečile Japoncem v toku leta 1938., posebno v zaključnih mesecih, je princ Ko-n«)je še enkrat poskusil z mirovnimi pogoji. Računal je, da bodo morda vendaile vplivali na kitajske odločilne kroge ter jih pridobil za popuščanje. Konoje je japonske mirovne pogoje kolikcu'..i\o: m a siviral, da je tokijskim z.htevam dal videz novega urejanja, ki naj bi bilo v korist tako Japoncem kakor Kitajcem. Zlasti je pri tem podžrtaval vtis, da. Japonski ne gre za teritorialne osvojitve. Toda ostala je želja da garantirajo "novi red" japonske posadke v poglavitnih kitajskih mestih ter da Kitajska prizna neovisnost Mandžurije in še marsikaj, kar se še skriva za milimi oblikami. Konojeve mirovne ponudbe niso napravile vtisa na Kitajskem in Čankajšek ni imel težkega posla, da je v kali zatrl mirovno razpoloženje, kolikor se ga je sploh pokazalo v lastnih vrstah.
Vsa poročila soglašajo, da je japonska invazija zares neverjetno u-činkovita, toda v smislu, ki si ga v Tokiu niso želeli, niti niso mislili nanj : nacionalizacija Kitajcev in napredovanje težnje po enotnosti in krepki politični povezanosti. Dopisniki zunanjih listov, ki delujejo na Kitajskem, poročajo iz najrazličnejših pokrajin o istem pojavu. Komaj je torej mogoče dvomiti o napredujočem preporodu silnih množic največjega naroda na svetu.
Po zunanjem učinku danes ta preporod še malo pomeni. Zakaj vojni dogodki seodigravajo v razmerju do stopnje oboroženosti, ki z njo razpolagata obe stranki. In v tem pogledu so Kitajci sedaj še na slabšem nego pred meseci, odkar jim je presekana pot do Kantona. Razen kar dobiva jo vojnega materiala iz Rusije, prihajata sedaj v poštev le dovoza iz francoske Indokine in britanske Birme, ki je na morsko stran zvezana z železnicami in odkoder prenašajo ter prevažajo vojaške potrebščine na novih cestah po gorati pokrajini Junnan. Da jc ta pot silno dolga in zamudna, je razvidno na prvi pogled, ako si le nekoliko ogledamo zemljevid.
Čangkajšek smatra, da je tudi z neenakimi silami borba lahko uspešna, čeprav mu ne prinaša neposrednih uspehov. Prepričan je, da zanj deluje čas. Kak bo končni izid, je poglavje zase, veliko vprašanje, ki bo nanj odgovorila zgodovina. Za sedaj je gotovo le to, da povzroča Japoncem, kitajski način obrambe vel'-ke žrtve, še večje finančne in sploh gospodarske kakor vojaške. Prav ob zaključku leta je morala japonska vlada napraviti nov program za podaljšanje vojnega gospodarstva, ki
bo prebivalstvu naložilo še nadaljnje žrtve. Princ Konoje je sicer odstopil, toda njegov naslednik pomeni izvrševanje iste politike. Saj ga popisujejo kot moža, ki se dosedaj v politične posle ni vtikal, marveč zvesto vršil svojo upravno funkcijo. Od njega in njegovih sodelavcev je tedaj pričakovati, da bedo slej ko prej vršili svojo nalogo v istem smislu, kakor zahtevajo mogočni visoki vojaški krogi, opirajoči se na imperialistični in osvajalni duh v japonski armadi. Dovoljevati armadi kredite za izvršitev imperialnih načrtov na Kitajskem in puščati proste roke za konkretno politično urejanje na Kitajskem, to so poglavitne težnje or.<ih krogov, ki odločajo v Tokiu.
Zunanji minister je ostal isti, kakor je bil že prej. Prav v zunanji politiki pa nastajajo Japonski novi problemi. Z Rusijo se je razmerje znova poslabšalo. To pot "se je spor poostril ob pogajanjih za pravice japonskih ribičev v morju na severu ob Sahalinu. Sovjetska Rusija se brani podaljšati dosedanjo pogodbo, ker ji postajajo ti japonski ribiči o-pasni. Po sovjetskih zatrdilih Japonci med ribiče pridno mešajo preoblečene oficirje z nalogami, da pregledajo morje in poročajo tudi o stvareh, za katere se resnični ribiči navadno ne zanimajo. Kdor pomisli, kako veliko vlogo imajo razmere na morju za eventualna bodoča oborožena obračunavanja med velikima sosedoma na Daljnem vzhodu, se ne bo čudil, da se Rusi trdovratno branijo pristati na japonske predloge in pripustiti japonske ribiče zopet v sporno področje ruskega morja. Z,li se sicer, da si bodo Japonci devetkrat premislili, preden izvršijo svojo grožnjo ter pošljejo svoje bojne ladje v zaščito ribičem, toda slejko-prej ostane tu poprišče za nove nesporazume, ki bi vzplamteli toliko bolj, čim bolj bi dobili Japonci proste roke v kitajskem področju.
Na drugi strani se ponavljajo spori obeh anglosaških velikih sil z Japonsko. Pogosto se je že zgodilo v teku zadnjih dveh let, da so Japonci v zapletu in razpletu vojnih operacij na Kitajskem prišli v konflikte z Angleži ali z Amerikanci ali s Francozi, in to v konflikte, ki bi se iz njih v recimo normalnem času nedvomno razpletle večje reči. Marši-kako ponižanje je bilo združeno z njimi za navedene tri velesile, a vse so vtaknile v žep. Jasno se je videlo, da jim rastoča evropska napetost veže roke na Daljnem vzhodu. Zadnje tedne imamo priliko opazovati, kako se je spor ponovil, a to pot poglavitno na trgovski podlagi. Amerika in Anglija opazujeta z rastočim nezadovoljstvom, kako je Japonska na delu. da uspehe svoje okupacije na Kitajskem prevrže v trgovsko formo. Napram Kitajcem «i s tem
postavlja videz, da ščiti, odnosno obrt avl ja kitajsko suverenost, ki da jo oprašča zunanjega nadzorstva. V to smer meri japonska pobuda, da se odpravijo zunanje koncesije in z njimi v zvezi drugi, pred vsem gospodarski privilegiji, ki so tvorili skozi desetletja osnovo gospodarskem občevanju med Kitajsko in zunanjimi silami.
Jisno je na prvi pogled, na Japoncem ne gre za podporo Kitajski, mar več za cilj, da sami stopijo na mesto evropskih ; držav in Amerike ter vzamejoV roke monopol kitajske zunanje trgovine in sploh kontrolo nad kitajskim gospodarstvom, pred vsem nad izkoriščanjem kitajskih surovin, kar bi ogromno pomenilo za japonski ekonomski sistem, ki mu prav surovine najbolj manjkajo. V tem stremljenju pa zadevajo na go-jspodarske pozicije zlasti Britanije in ' Amerike, ki sta ob rastočem pritisku smatrali čas za primeren, da stopita iz rezerve ter posežeta v borbo za jhranilev tako imenovane politike odprtih vrat, ki pomeni, temelječa na sporazumu med vsemi prizadetimi siiami, prosto konkurenco ra osnovi enakopravnosti. Z britansko in ameriško demaršo, izvršeno v začetku leta, se začenja borba zoper japonske težnje po privilegijih na Kitajskem na račun drugih, v ostrejši obliki. Simpatije za Čangkajšekov odpor z ameriške in britanske strani postajajo na ta način tudi povsem materialno podprte.
i ROMUNSKI ZUNANJI MINISTER POSETlL BEOGRAD
1. in 2. februarja je obiskal Beograd romunski zunanji minister Ga-fencu, ki je imel več posvetovanj s predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovi-cem. Sprejet je bil tudi v avdijenci pri Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki je zunanjemu ministru Gafencu podelil visoko odlikovanje in ga pridržal na kosilu. Razgovor'1, ki sta jih imela oba zunanja ministra prijateljskih držav, naj bi privedli do sporazuma med Romunijo in Madžarsko, za kar je dala pobudo l-talijanska diplomacija in kar bo Jù-goslavija podpirala. Uradno poročalo o tem obisku poroča : da je bila s tem ustvarjena neposredna zveza in izmenjava misli, ki je dala priliko o-bema državnikoma razmotrivati vsa vprašanja, ki zanimajo Romunijo in Jugoslavijo. V teku razgovorov sta ugotovila popolno skladnost ogledov in tudi obojestransko pripravljenost, da se nadaljuje vzdrževanje tesnih stikov, ki obstojajo med obema prijateljskima in zavezniškima državama. Istočasio je ugotovljeno, da sta obed državi tako Romunija kot Jugoslavija navdahnjeni z željo, fta z vzemi ostalimi državami, v prvi vrsti s sosednjimi, ustvarita in vdržujeta odnose, zasnovane na miroljubnem in tvornem sodelovanju. Ob odhoehi je dal romunski zunanji minister Gafencu kratko izjavo o pregledu dela obeh zunanjih ministrov. Dejal je, da je razpravljal z zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem o sledečih štirih točkah: 1. Splošni položaj v Evropi v zvezi z vsemi na dnevnem redu stoječimi perečimi problemi. Ugotovljena je popolna enakosl pogledov na vsa ta vprašanja. 2. Vprašanje Podonavja in medbalkan-skih odnosov. Sklenjeno je, da se stori vse, da se ti odnosi zboljšajo in postavijo na podlago. 3. Razmerje med Jugoslavijo in Romunijo posebej. To razmerje je tako trdno, da ne more noben nov položaj na tem kaj spremeniti. 4. Razpravljali smo tudi o gospodarskih zadevah. Sklenili smo zaradi čim večjega tozadevnega zbližanja da se bo zgradila v najkrajšem času velika avtomobilska cesta, ki bo vezala Črno z Jadranskim morjem. Avtomobilska cesta bo šla iz Trsta čez Postojno, skozi Ljubljano, Zagreb in Beograd v Bukarešto in dalje do Constance na Črnem morju.
Argentinske vesti
NOVI GUVERNER V TÜCU-MANU PREVZEL VLADO
V ponedeljek je prevzel vlado novi guverner za provinco Tueuman dr. Miguel Critto. Prejšnji guverner dr. Caparo se je takoj po predaji poslov odpeljal v Buenos Aires, kamor je odšla tudi njegova žene, ki je spremljala hčerko, katera se je pri avtomobilski nesreči nevaino poškodovala
NOV PUSTNI DAVEK
Policija v San Juanu je odred-la, da mora vsak našemljenec plačat'. 1 peso takse. Te taSse niso bili izvzeti niti otroci. Odlok policije je pov zročil med pustnimi šemami precej nejevolje. Kakor poročajo tamošnji dopisniki, se mnogo revnih otrok ni moglo udeležiti maškarade. Mi pa mislimo, da ni bilo tako hudo Za lio-renje v teh dneh že imajo denar, čt-prav potem mesece in mesece stradajo.
ZOPETNE PRITOŽBE COLIQUEJ-SKIH INDIJANCEV
Znano je že, kako so se razni državni funkcijonarji in druge privatne osebnosti na nepošten način peristili zemlje tega indijanskega p'.?.-mena. Te dni pa jc zopet mnogo ta-mošnjih Indijancev poslalo na pro-vincijalnega guvernerja pritožbo, v kateri guvernerju sporočajo, da so jih državni uradniki z zvijačo iu s silo prisilili podpisati izjavo, da s« odrečejo zemlji, katero so podedovali od svojih prednikov. Radi tega v pritožbi prosijo, naj se njih izjv ve, ki so bile prisiljneno podpisane, smatrajo za neveljavne; obenem izjavljajo, da se svoji pravici ne odrekajo.
PREBIVALSTVO STGO. DEL ESTERO
Po najnovejši uradni statistiki šteje provinca Stgo. del Estero 225.320 duš.
POMOČ ARGENTINE OŠKODOVANCEM PO POTRESU V CHILEJU
Argentina je v polni meri izpolnila svojo elovečansko dolžnost do bednega prebivalstva v sosedni republiki. Poslala je tja več vlakov z živili in obleko, mnogo zdravstvenih pripomočkov in posebno delegacijo zdravnikov s potrebnim osobjem, ki še sedaj tam vrši človekoljubno delo. Razen vsega tega je zbirala tudi "denarne prispevke. Tako je v ponedeljek argentinski poslanik v f?«r>-tiagu de Chile dr. Federici.- Quintana izročil državnemu predsedniku vsoto 1.250.000 argentinskih pese v, ki jih je argentinsko prebivalstvu nabralo za Chilence.
FRANCOVO VLADO BODO PRI ZNALE JUŽNOAMERIŠKE DRŽAVE
Prejšnji teden sta se sestala z dr Cantilom, argentinskim zunanjim ministrom, zastopnika Brazila in U-ruguaya. Na sestanku so govorili o stališču, ki naj ga zavzamejo Argentina, Uruguay in Brazil napiam Španiji. Novinarjem, kateri so dr. Cantila vprašali o uspehih tega sestanka, je minister odgovoril, d» je bi! ragovor o tem, da se spričo razvijajočih se dogodkov prizna burgoško vlado in to najbiže takoj ko minejo pustni dnevi.
Z ozirom na to ministrovo izjavo je poslala Zveza organizacij za pomoč republikanski Španij; dr. Can-tilu in predsedniku dr. Òrtizu brzojavko, v kateri zahtevajo naj Argentina še nadalje priznava republican f:ko vir do kot edino pravo zastopni co Španije. V istem smislu so se obrnile na vlado tudi druge organizacije, ki delajo tu propagando za republikance.
"IZSELJENSKI VESTNIK"
Prejeli smo prvo letošnjo številko "Izseljenskega vestnika", glasila Rafaelove družbe in Izseljenske zbornice v Ljubljani. Predstavila se je letos svojim bralcem v novi obleki : 7. lepimi platnicami in v obliki revije, ki bo gotovo bolj ustrezala namenu: biti "vez, ki bo povezala slovenska srca širom sveta nazaj v
eno družinsko celoto" ter biti "sku-' pno slovensko domače ognjišče, kjer se bodo zopet našla, zopet združila in zopet objela vsa slovenska srca v mogočni, urejeni skupnosti". Vest-nik bo izhajal 15. vsakega meseca. Za Argentino stane 3.— pese letno ter se naroča pri upravi, Tyrševa c. 31/1, Ljubljana.
OBJAVA POSLANIŠTVA
Charcas 1705 — Bs. Aires
Kr. jugosl. poslaništvo ioče in poziva naslednje priseljence, da se pri njem zglase:
• Stepič Josip iz (iornje Gline. Zadnjikrat se je oglasil iz Patagonije pred kakimi petimi leti.
Rušinovič Ivan iz Drvenika. Pred 20 leti je živel v Buenos Airesu, ulica Zapiola, katera hišna šievilkt; pa ni znana.
Marušič Stjepan in Marija. Men da živita v Buenos Airesu, ulica Fernandez 274 Plorest.a.
Dr. Baros Querós. Leta 1901 k. 1902 je bil zaposlen na kirurgični kliniki v Rio de Janeiro, Brazil. I-šče se radi neke zapuščine.
Gota] Katica. Pred 10 ;eti je od-
potovala iz domovine z , rusko družino Jorge Zloženikina, ki ima z Be-rissu agencijo in predajo časopisov. Pri L'jem je bila za služkinjo. Zadnjikrat sc je zglasila iz mosta 6 de Septembre.
Pro tic Gavro iz Tckiča,. Nekaj časa je delal v Puerto Diamante — E. Bios. Od leta 1950 pa se menda nahaja v Bs. Airesu.
Če kdo od rojakov ve za naslov od kateiega imenovanih je naprošen, da ga javi poslaništvu.
KJE SE NAHAJA?
Išče se rojak Stanko Kastelic, rodom iz Novega Mesta, na Dolenjskem. Pred poldrugim letom se je nahaja1, v San Carlosu de Barilocho (Rio Negro). Zatem se je /.glasil iz Buenos Airesa, kjer pa je zginiiri vsaka sled za njim Za istega so z.-lo važne novice iz starega kraja.
Ako bi kdo vedel i imenovanem, in ako bi tam citai le vrstice, naj sporoči na naslov: Franc Lakner, Av. Warnes 2215, Dep. 2. Buenos Aires.
NAKAZUJTE DENAR V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
Koristen je naš način nakazovanja in vaša obitelj bo prejela nakazani denar v najkrašem času v gotovini brez stroškov li odbitkov, s povratnim potrdilom, katero dostavimo vsakemu pošiljatelju. Vprašajte na našem
Jugoslovanskem Oddelku
v katerem boste postrežem v svojem jeziku pazljivo in hitro.
NAKAZANI DENAR
Potom POŠTE, izplačan približno v 25 dneh. „ ZRAKOPLOVA, približno v 12 dneh. „ BRZOJAVA, približno v 6 dneh. Naš način nakazovanja je hiter, varen in praktičen.
Izkoristite ga.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 Alsina 999 — Pueyrredón 175
Avda. Oral. Mitre 301 ( Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario)
POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA
Danes, ko je ves svet v nekgjfcgm idejnem precepu, ko išče Človeštvo poti k resnični. ktìJtujà in civilizaciji, se mnogo piše in govori o bodoči socialni uredbi človeške družbe, ki se opredeljuje v najmanj dve ostri skrajnosti: fašizem in komunizem.
Obe skrajnosti zahtevata človeka le kot avtomat, brez lastne volje in razuma. Človek je vreden ,samo toliko, kolikor se mu prišteje plemenske čistokrvnosti ter koliko konjskih sil produrica. Cilj človeka ni smatrati več v njem samem, marveč izven njega, v rasi in režimu.
Po človeški naravi in inteligenci pa si je nemogoče misliti takega človeka, ki se bo brez notranjega upora ponižal v zgolj tujeciljno bitje, v golo pridobninsko sredstvo režima, kapitalizma ali države. S tetn ne trdimo, da sme vsak človek početi, kar se mu zljubi, kajti svobodno človekovo mišljenje ne pomeni zasebnega j samo za svoje koristi, marveč pomeni biti eden izmed mnogih, ki imajo iste misli in cilj, ki je član naroda, ki želi isto kot vsi ostali, ki se prizadeva po svojem znanju, poklicu in močeh za skupne ideje. Posameznik ne sme iskati zasebnih koristi in u-dobnosti. marveč skupnih, ker so v teh tudi njegove. Nikogar pa seveda ni mogoče k temu prisiliti, a še veliko manj, da bi posameznik prisilil celoto k brezpogojni pokorščini, kot se dogaja politično in gospodarsko v totalitarnih državah, gospodarsko pa v vseh demokratičnih državah. Družba, država bi kaj takega nikoli ne smela dovoliti.
Človek je edina suverenost na zemlji. Njemu je podrejena vsa priro-da ter je človek edini nje postavni prerok in napovedovalec bodočnosti. Človek je najvišji smoter vsega. Človek je tudi tisti, ki vedno zmagovi-teje prodira v naravo in njene skrivnosti. Človek je v ustvarjenem svetu edino počelo napredka, brez njega bi vsa priroda ostala zakleta v zakon svoje trpne ustrajnosti. Človek je tolmač narave in njen izkoriščevalec ter raziskovalec. Le njemu je tudi lastno, da ustvarja. A s tem ne zame-tujemo Boga, najvišjega ideala.
Človek brez lastnega prepričanja ne more biti pristaš nobene skupne ideje, marveč caplja brezglavo za drugimi. Zato moramo kot svobodni in inteligentni ljudje odklanjati vsako diktaturo, bodisi na levi ali na desni. S tem pa niti najmanj ne jlitrdiino, da smo pristaši takšnih demokracij, kot so dandanes, ki so bolj hinavske od diktatur, v katerih prevladujejo interesi in vplivi posameznikov, ki so škodljivi skupnosti. Potrebujemo svobodno mislečih ljudi, ki niso brezpogojni capljači, marveč da razumejo pomen skupne ideje in cilja.
*
Že večkrat smo naglasili, da izseljenska, gospodarska, politična, narodna in manjšinska vprašanja, ne morejo biti za nas Slovence v izsel-jenstvu zgolj prazne fraze, marveč moramo v tem iskati našega skupnega življa ter vsestranskega napredka.
Brez dvoma odhajajo ljudje in tako smo odšli tudi mi v tujino, da si omogočijo boljši kos kruha, kot rečemo. Torej zgolj iz materialne strani. To pa nikakor ne zadostuje, kar nam potrjujejo velika razočaranja tisočev ter želja mnogih po povrat-ku, ki spet želijo nazaj predvsem iz istega razloga, kot so šli od doma. Nočejo pa tega pomisliti, da se razmere same od sebe ne morejo in se tudi ne bodo spremenile, da se je tfre-ba pač vsaj nekoliko zato tudi žrtvovati. Klic po izobrazbi, pomaganju šoli, radio-uri, obiskanju kulturnih prireditev, pa pri veliki večini naleti na gluha ušesa, medtem ko so pivnice in razna prazna zabavišča vedno dobro obiskana. In prav tako kot za višje kulturno pridobitve nima nihče smisla za višje zasnovanim gospodarstvom.
Mnogim bi ustregli, če bi netili
BOJ ZA BOLJŠO BODOČNOST
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU !
i . „	a
nizkotne politične strasti,' ki bi d<v lavstvo razdvajalo in ga pripravlja-lo za lažje izkoriščanje posameznikov. Ustrajamo pa na stališču, da ne bomo pisali tistega, kar bi ljudstvo površno želelo, marveč ono, kar mu je koristno.
Dobijo se tudi, ki smatrajo narodnost za nekaj grdega, ostudnega, da-si brez narodne celote vendar ni mogoče misliti nikakega resničnega napredka. Jugoslovani vendar ostanemo Jugoslovani vedno in povsod, kjerkoli se nahajamo in prav isto velja seveda tudi za druge narode, a s tem ni rečeno, da se morajo narodi medsebojno sovražiti in da ne morejo imeti skupnih idej. A kot smo v začetku omenili, da se nobene ideje ne more posamezniku vsiliti, se istotako tudi nobenemu narodu ne more, marveč morajo le sami priti do spoznanja. Do takega spoznanja pa seveda ne morejo priti, recimo zapeljani narodi, dokler jim v takozvanih demokracijah imajo česa, četudi ne svojega, za vreči pod zob. A večno to ne more trajati.
Tudi manjšinsko vprašanje je silno važno ne samo za nas Primorce, marveč prav tako tudi za vse ostale Jugoslovane. Vendar se to vprašanje bolj in bolj pozablja ne samo pri tistih, ki niso direktno prizadeti, marveč tudi pri nas Primorcih, ki brez dvoma vsi komaj čakamo, da bi se povrnili domov ali da bi vsaj za naše doma zavladale drugačne razmere. In tudi te razmere ne bodo prišle same od sebe, treba se je žrtvovati, vsaj malo žrtvovati, a mnogim se ne zdi potrebno z naročnino podpreti Slovenski list, ki se kolikor more bori tudi za naše .manjšinsko vprašanje. Hvala Bogu, da imamo tudi Slovenci doma in v tujini nekaj zavednih in požrtvovalnih ljudi, ki ne klonijo, čeprav se jim uekateri morda celo posmehujejo. Ko bomo pa nekega dne trudni omahnili, se ne bo nihče branil uživati sadu njihovega truda.
Pristavimo naj še, da nočemo diktatur, a hočemo prostovoljne discipline, brez katere ni mogpče skupnih uspehov, kajti vsak posameznik je eden iz med mnogih, ki po svojih močeh, znanju in poklicu koristi skupnemu cilju.
Jan Kacin
241 osebam v Nemčiji, povečini Židom, je bilo odvzeto državljanstvo. 130 od teh pa tudi imetje.
Češki ministrski predsednik je rekel: Preživeli smo narodno tragedijo. Ne računamo na nikogar. Ne verujemo več v skupno varnost. Samo varovali bomo svoje interese in živeli v prijateljstvu z našo veliko sosedo Nemčijo.
V Nemčiji1 so bili zopet trije obsojeni na smrt in usmrčeni: Jožef Laib, radi napada na nekega šoferja; Karl Kissing, ker je umoril policijskega častnika in Michel Krug, radi umora policaja v Stutgartu.
Na postaji Poleisti sta dva vlaka trčila skupaj pri čemur so bile 4 osebe mrtve, 8 pa ranjenih.
vam :•»>.: :;•:♦:< :,<«< :>:«< >»x>»>; x«
KROJAČNIC A
'GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem.
FRANC LEBAN
Ul. WARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
Vèsti iz organizacij
PUSTNE ZABAVE V SLOVENSKEM DOMU
V Slovenskem domu sta se vršili dve napovedani pustni zabavi, ki sta obe potekli v najlepše razpoloženju in zadoovljstvu vseh. Gotovo ni nikomur žal, ki je bil posetil naše zabave, kajti vsak je brez dvoma odnesel najboljši vtis. Društvu je na tem, da se vsak kar najbolj zabava in čim manj zapravi. Četudi se smatrajo prireditve in zabave Slovenskega doma k boljšim, so vendar cene kar najnižje, da jih zmore vsak, kajti nikogar se tudi grdo ne gleda, če ne zapravlja, marveč je društvo bolj zadovoljno, če se posebno pije nikakor ne več kot zapotrebo.
Kot rečeno ter na dragem mestu oglašujemo, bo v soboto spet lepa domača zabava, na katero boste gotovo vsi prišli in še druge pripeljali s seboj. Četrta in zadnja pustna zabava pa bo v nedeljo dne 5 marea od pete ure pop. do enajste.
PET PETKOV
Ker ima prihodnji mesec marec petkov, ne bo pnh. petek Slovenski list izšel, zato naj ga nihče ne reklamira.
NAROČNIKI IN NAROČNICE
Poravnajte naročnino, da ne boste z vašo netočnostjo povzročali denarnih zaprek pri izdajanju li::ta. Neljubo nam je vedno opominjati, a ni drugaee.
' POZOR STARŠI S šolskim poukom v'Slovenski šoli na Paternalu se začne v pondelje^. Vpišite takoj svoje otroke.
. .IZ PISARNE SLOV. ŠOLSKEGA DRUŠTVA
Člani ! Ali ste že poravnali dolžno članarino? Naprošeni ste, da ist'.-čimpreje storite. Kdor hitro da, dvakrat da. Podporni člani! Ali ste že poslali svoj prispevek? Čakamo Vas. Iz ljubezni do naših malih, prosimo, da vsak stori svooj dolžnost.
Odbor
OBČNI ZBOR SLOVENSKE ŠOLE NA PATERNALU
Občni zbor slovenske šole na Paternalu se ne bo vršil, kot je bilo jav-ljeno, v nedeljo dne 26. febr. marveč se bo vršil v needljo dne 5. marca ob 4 uri pop. v prostorih šole na Paternalu Paz Soldan 4924. Vabljeni ste vsi člani, posebno pa starši, da se tega občnega zbora za gotovo udeležite.
šolski odflor
SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA)
"LA PALMA"
Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo, nogavice itd. ter blago in obleke za ženske in otroke. Cene zelo ugodne. Se priporoča lastnik
JOSIP BOŽIČ
Calle Méjico 923, Pineyro Avellaneda
m 9wq[ 03011 .rt o?
Prekmurci se zahva-
^J0
Dne 12. februarja smo prekmurski Slovenci na Avellanedi praznovali lep praznik. Obhajali smo 20 letnico našega zedinjenja z Jugoslavijo, našo narodno državo.
Skrbelo nas je, kako bomo ta naš praznik obhajali. Skrbelo nas je pa tudi, če nam morebitni dež našega slavja ne pokvari. No, pa hvala Bogu, imeli smo prav krasen dan, malo vroč sicer, pa nič zato, saj smo v poletju.
Lep dan je privabil na Avellane-do, da proslavijo z nami ta naš znameniti praznik, tudi take, ki mogoče še nikdar niso bili na Avellanedi. Prišli so iz vseh bližnjih krajev in Buenos Airesa v tako lepem številu, da smo bili kar iznenadeni. Pa ne samo popoldne pri slavnosti, ampak že pri službi božji, katero je opravil novomašnik preč. g. Zmet, so naši gostje napolnili precej prostrano kapelo.
Milka Klaič, naraščajka Sokola Dock Sud-Boca deklamira
Radi tega se podpisani čutijo dolžne, da se v imenu vseh prekmurskih Slovencev zahvalijo našemu Kr. poslaništvu, da je prevzelo pokroviteljstvo nad našo proslavo. Gosp. dr. Kjudru, ki je kot zastopnik g. mi-stra imel tako lep govor o nas Prek-murcih, da ga ne bomo nikdar pozabili. Prav lepa hvala tudi drugim govornikom, kakor tudi deklamator-jeni in pevcem, ki so svojo nalogo dobro izvršili. Končna zahvala tudi Sokolu Dock Sud-Boca, ki je s svojima nastopoma mnogo pripomogel, da je bila naša proslava še lepša.
Bodi še enkrat izrečena najlepša zahvala vsem, ki ste pripomogli, da smo ta dan tako lepo obhajali. Želimo pa, da bi nas še večkrat obiskali, da se pobližje spoznamo ter začnemo medsebojno življenje v korist nas samih in proevit naše domovine Jugoslavije.
Toplo pozdravljamo vse Slovence.
Živela Velika Jugoslavija!
V imenu Slovencev Slovenske kra-jine:
štefanec Jožef, žlebič Jožef, Rozman Štefan, Utroša Štefan, Terplan Karol.
"SLOVENSKI LIST"
Gral César Diaz 1657 - U. T. 59 (Paternal) 3667 - Buenos Aires
Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan. ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo
najugodnejši tečaj. • •	.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire m dinarje, kjer ga prodajajo najceneje. PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah.	, v POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške m za ženske. ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi, V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh. NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas jo več Slovencev skupaj; gotovo je vana tudi kateri, ki razume pomen tiskane besedi v tnateripam jeziku za naše izseljence. Naj poagitiru nekoliko med tovariši in rojaki, m "Spl^OV 1-l^SKI LIST" tei naj tudi pobere naročnino m pošlje na našo upravo. POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
DVAJSETLETNICA SMRTI IVANA CANKARJA
Slovenska kulturna javnost se je 2. februarja slovesno in s polnim s* -eem oddolžila spominu nesmrtnega našega genija Ivana Cankarja, čigar 20 letnica smrti je bila lani decembra. Hkrati pa je Slovenska Drama pranovala danes 20 letnico tistega dne, ko je tuja beseda zginila z ljubljanskih gledaliških desk ter se .is krepko in čvrsto utrdila slovenska beseda. Zmagovito je slovenska Drama vseh 20 let vabila slovensko prebivalstvo k sebi in more zato s ponosom zreti na dosežene \ispehe. Glavni avtor slovenskih dramatskih del pa je bil ravno Ivan Cankar, katere-
ga vseh sedem dram je bilo že uprizorjenih na odru slovenske Drame v Ljubljani. V proslavo jubileja je bilo odkrito v veži dramskega gledališča bronasto poprsje Ivana Cankarja, ki ga je izdelal kipar Niko Pir-nat. Ob tej prisrčni slovesnosti, katere se je udeležil kot zastopnik bana podban dr. Majcen m števili i dragi odličniki slovenskega javnega gospodarskega in kulturnega življenja je upravnik gledališča g. Oton Zupančič z lepim govorom izročil kip v varstvo banski upravi. Sledila je akademija, na kateri je imel slav nostni govor prof. Fran Kobler, na kar so člani dramskega gledališča recitirali odlomke iz Cankarjevih del. Zvečer je bila slavnostna predstava Cankarjevih "Hlapcev" in ves teden je Drama posvetila z najlepšimi in izbranimi deli lepi jubilej.
Obiščite
KROJAČNICO
LEOPOLD UŠAJ
ZA POMLAD
tram nudim najmodernejšega blaga iz
angleških tovarn.
Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali.
GARMENDIA 4947 La Paternal — Buenos Aires
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
"SLOVENSKIH DOM?
Gral. Cesar Diaz 1657 VABI
vse cenjene rojakinje in rojake na veliko pustno zabavo, ki se bo vTŠila v društvenih prostorih v SOBOTO dne 25 FEBRUARJA od 9 ure do 4 zjutraj in v NEDELJO dne 5 MARCA od 5 ure pop. do 11 zve. — Med zabavo bodo zbori Slovenskega doma prepevali lepe slovenske pesmi. — IGRALA BOSTA DVA ORKESTRA : Orkester Slovenskega doma in Slovenski orkester
"TRIGLAV"
SOBOTO
25
FEBRUARJA
NEDELJO
5
MARCA
Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje ter vsi prijatelji in znanci našega društva, da se polnoštevilno odzovete. Pripeljite s seboj vse svoje prijatelje in znance!
ODBOR
"SLOVENSKI DOM"
Gral. César Diaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej ; ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo.
DRAMATIČNE VAJE : vsak ponedeljek in sredo.
GODBENE VAJE: vsak torek,, četrtek in soboto.
DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke.
POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja!
Trgovina čevljev BELTRAM
Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin.
Se priporoča ALBERT BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA
PATERNAL
Kraševci stražijo vladno palačo v Rimu
Italijanski časopis "Ultime Notizie" je te dni poleg drugega poročal tudi ozamenjavi straže pred vladno palačo v Rimu. Objavil je, du so 28. januarja zjutraj nastojili stražo pred vladno palačo Venezia v Rimu bataljoni drugorodcev iz Sežane in Reke. Izmenjavo te straže je nadzoroval italijanski vrhovni poveljnik milice geenral Russo.
PLAZOVI NA GORIŠKEM
Gorica, januarja 1939. — Kakor se je predvidevalo, da bo huda zima naenkrat odnehala, se je tudi v resnici zgodilo. Zaradi naglega nastopa južnega vetra (široka) so v zadnjih dneh nastopili v krajih, kjer je obilo snega veliki plazovi in to posebno ^ gorenji sošk' dolini. Vel'k plaz se je vsul v bližini železniške čuvajnice št. 157 pri Velikih Rutah v občini Grahovo na železniško progo. K sreči je čuvaj še ob pravem času obvestil bližnje postaje, da je p.o-ga zaradi plazu neprehodna in je s tem preprečil morebitno nesrečo. Na kraj so železniške oblasti poslale delavce, ki so v teku šestih ur skidali ogromne količine snega s proge in za ta čas jepočival tudi ves promet. Plazovi pa so med drugim povzročili tudi dve smrtni nesreči. 22-letno I-vano Bizjakovo iz Grahovega je plaz zasul, ko je izšla iz hiše. Ljudje s>; takoj pritekli na kraj nesreče, pa sr> jo na žalost, izkopali že mrtvo, čeprav s«poskusili vse, da bi jo oživili z umetnim dihanjem. Druga nesreča se je zgodila v Rutah. Ko je 67-letni Jurij Torkar šel iz hiše po vodo, se je naenkrat spustil plaz z bližnjega hriba in ga zasul.
GOSENICE UNIČUJEJO BOROVE ŠUME
Sežana, januarja 1939. — Že nekoliko časa se mso na Krasu opazili, da so gosenice napadle več borovih gozdov in to posebno v bližini Divače, Bazovice in Novega grada Na borovcih je videti posebno na mladih vejah, kakor da bi bile postavljene pajčevine. V teh pajčevi-nali se nahajajo gosenice, ki jed > borove iglice. Borove gosenice so znane kot zelo nevarne uničevalk1. kraških gozdov. Ker je zaradi pajčevine napadeni del drevesa lahko razpoznati, jih uničujejo na ta način, da odrezujejo napadene dele in jih potem zažgejo.
NOVO OBDAVČENJE
II. Bistrica, januarja 1939. — O uvedbi novega davka na glavnice privatnih podjetij je naš list že poročal. S to novo uvedbo so spet močno prizadeti naši trgovci, zlasti podeželski, katerih trgovine beležijo le neznaten promet. Kljub temu pa mora trogvec skrbeti za zadostno zalogo v svoji trgovini, ki skoraj vedno dosega 10.000 dinarjev in zapade tako novemu davku. Z vsakim Intoni davki naraščajo ne samo po višini, ampak tudi po številu, kar naS človek le še s težavo zmaguje.
UMRL PRI POŽARU LASTNE HIŠE
Postojna, januarja 1939. — V prt-stranku je 6 t. m. zvečer pričelo goreti v hiši Josipa Slavca. Služkinja je hitro poklicala in zbudila gospodarja, ki je že spal. Lastnik 66-let-ni Jakob Slavec se je te vesti silno prestrašil in takoj stekel v podstrešje, ki je bilo že vse v plamenu. Ko je prišel na vrh stopnic je nenadoma omahnil in padel. Poklicani zdravnik je ugotovil, da ga je zadela kap zaradi prevelikega razburjenja. Po -leg te nesreče se je zgodila še druga. Ogenj se je hitro razširil še na ostale bili zaamn. Požar je kmalu upepelil dele hiše in vsi poskusi gasilcev so celo hišo.
MINA RAZTRGALA MLADENIČA
Gorica, januarja 1939. — Zaradi predčasne eksplozije mine v Čadru pri Tolminu je bil ubit 20 letni San-gala Franc iz Tolmina. Ker je šel go bližnjici in ne po cesti ni opazil da je v bližini poti postavljena mina. Velik kamen ga je zadel in vrgel v Tolminko, kjer so ga po nekaj uran našli ubitega.
stu pa je tamkajšnji prefekt podelil iz takozvanega Mussolini j evega sklada nagrado 800 lir družini Juri-šič, ker sta se zadnjič rodila dvojčka.
TEŽKA NESREČA
Trst, januarja 1939. — V to va--;'.i olja "Gaslini" se je dne 7 t. m. zgodila težka nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Ko so delavci prenašali vreče semena iz enega oddelka tovarne v drugega, se je nenadoma sesula visoka vrsta vreč in pokopala pod seboj delavca Jakoba Medico starega 60 let in Valentina Lizzija starega 64 let. Ostali delavci in rešilna postaja so ju takoj odko-pali, toda zaradi notranjih poškodb sta biia takoj mrtva. Naključje je hotelo, da se je nesreča zgodila ba5 v trenotku, ko sta že končala svoje delo.
Goriški župan odstopil
Kakor smo pred kratkim poročali, je bil goriški župan odvetnik Val. Pascoli imenovan za predsednika nekdanjega "Monta". Ker mesto župana ni združljivo s predsedniškim mestom denarnega zavoda, s katerim ima občina gospodarske posle, je podal Pascoli ostavko kot župan. Ostavka je bila sprejeta. Za načelnika goriškega mesta je bil kot prefekturni komisar imenovan inž. A. Casasola, ki je prevzel vodstvo občine. Pascoli je županoval pet let. V tem času je bilo izvršenih več pomembnih javnih del in se je lice mesta, zlasti v središču okrog Travnika znatno spremenilo.
DRUŽINSKE PODPORE
Večkrat smo že poročali o tem, da Italija zelo skrbi za to, da bi imele italijanske družine čim več otrok. Podpore dobivajo revnejši novopo-ročenci, prav posebno pa še družine s številnimi otroki, in to po vsej Italiji brez izjeme. Takšnih podpor so deležne tudi družine iz krajev okoli Doberdoba. Prav zadnjič je bilö razdeljenih spet devet družinskih nagrad med tukajšnje domačine. Vsaka nagrada znaša 250 lir. — V Tr-
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specialisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE C A NG ALLO 1542
Za padle vojake v vojni
Italijani posvečajo veliko pozornost tudi temu, da bi se dostojno oddolžili svojim vojakom, ki so padli v svetovni vojni za svojo domovino. Kako jim je domovina hvaležna za njihove žrtve, dokazujejo nešteti spo meniki padlim italijanskim vojakom, lepo urejena skupna pokopališča, kakršnega imamo na primer tudi v Ljubljani. V zadnjem času so se Italijani še odločili, da pripeljejo domov zemeljske ostanke tistih svojih vojakov, ki so padli v svetovni vojni na francoskih bojiščih, med drugimi vBlignyju. Rimski časopis " Stampa "°je zadnjič zapisal, da "italijanskim padlim vojakom zemlja v Blig-nyju ni lahka" in da bodo zato njihove kosti pripeljane v kratkem v domovino. Takoj se je začelo tudi ze zbiranje prostovljnih prispevkov za ta prevoz. Odziv je bil boljši, kot so pričakovali. Po vsej Italiji so nabrali že lepe vsote. Nič slabše se ni odre zalo s prostovoljnimi prispevki tudi prebivalstvo v Julijski Krajini. Časopis "Il Popolo di Trieste" piše, da so v Trstu dozdaj nabrali v ta namen skupno že 7.637 lir in da je bilo v enem samem dnevu vpisanih v ta fond nad 1.600 lir.
PADEC BARCELONE SO PROSLAVLJALI TUDI PO NAŠIH KRAJIH
Tudi v Istri JLn na Goriškem so zadnjič, ko so v Španiji Francove čete zavzele Barcelono, zavihrale v znak navdušenja zastave. Zanimivo je bilo pri tej priliki pisanje italijanskih časopisov in njihovi pozivi, naslovljeni" na celokupno prebivalstvo Italije. Italijanski časopisi, ki izhajajo v Julijski Krajini, so pri tej priliki objavili poziv, naj ljudje tiste zastave, ki so jih razobesili ob priliki padca Barcelone, spravijo, da jih bodo v kratkem mogli spet razobesiti, ko bo Francova vojska zavzela Madrid.
truplo 74-letne Renate Chistopliidis I por. Vipavec. Zločin je bil storjen že nekaj dni prej. Ker ni bilo oménj.:-ne za praznike na spregled se je njen brat začudil in jo el obiskat. Ko pa ni mogel v stanovanje je s silo odprl vrata in našel starko pokrito in vso omotano v cunje m zavezano z debelo vrvjo. Takoj so ugotovili, da je bil storjen zločin zaradi kraje. Po kratkem iskanju pa se je policiji vendarle posrečilo odkriti storilce. Sum je padel na služkinjo Josipino Škrt, rojeno v Stari Loki (Jugoslavija), stanujočo v Kalu pri Kanalu, staro 19 let in Emilijo Škrt iz Kala pri Kanalu, staro 18 let. Josipino so aretirali v Trstu, kjer je delj časa stanovala, a Emilijo v Kalu. Emilija je bila pred tremi meseci v službi pri Vipavčevi, od katere pa je šla stran, kakor pravi zaradi slabega ravnanja. Obe sta priznali zločin :n 'tudi povedali, kako sta se na to pripravljali in kako sta ga izvršili. Emilija se je hotela sicer izgovoriti da je to izvršila iz maščevalnosti, češ da jo je Vipavčeva trpinčila. Izpovedali sta celo, da sta že dvakrat poskušali izvršiti svoje strašne nakane, pa so ju preprečili obiski, ki jih je i-mela takrat Vipavčeva. Zločin &ta storili, ker sta se nadejali obilnega plena. Dne 28. decembra je prišla ! Josipina ob 7 zjutraj s priporočil- ! nini pismom, naj jo vzame v službo. ; Ko je Vipavčeva čitala pismo, jo je, s steklenico udarila štirikrat po gla- j vi. Poklicala je nato Emilijo, ki 'e I nadaljevala z udarci. Končno sta jo za vsako sigurnost še zamotali v cunje in jo zavezali z debelo vrvjo. Nato sta pobrali ves denar in obleke, katere sta strpali v tri kovčege in si razdelili plen ter zapustili stanovanje.
sarskega mojstra, ki je doma v Fur-laniji. Tam sta se mlada človeka spoznala in se bosta sedaj vzela.
ZNAMENIT ITALIJANSKI KNJIŽEVNIK POSETIL BEOGRAD
V Beograd je 27. januarja dopo-toval slavni italijanski književnik in oče tako imenovanega i'uturizma firmilo Filippo Tomasseo Marinetti, ki spada tudi med prvoboritelje italijanskega fašizma. Marinetti stopa prvič na jugoslovanska tla. V Beogradu bo imel več predavanj in recitacij svojih pesmi. Njegovo ime se je svoj čas dostikrat bralo v poročilih iz abesinske vojne, kamor je odšel kot prostovoljec kljub svojim 6(i. letom in z bobnečimi verzi opeval veličastnost te vojne.
Pisatelja Marinettija poznamo tudi v Buenos Airesu izza časa, ko je tu zboroval Penklub. Vsled svoie fašistične tendence mod Argentinci in tudi med nami ni bil priljubijo:..
NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA ČRNOMELJ— VRBOVSKO
Dela za zgraditev nove železniške proge Črnomelj—Vrbovsko so se že začela, in sicer na obeh krajnih odsekih pri Črnomlju in Vrbovskem, Prav tako se nahaja v delu tudi več ! drugih jugoslovanskih prog. Vsega ! skupaj je v gradnji ali v začetku j gradnje okrog 1000 kilometrov no-j vih prog, kar pomeni, da se je se-j danja vlada lotila izpopolnitve naše železniške mreže v toliki meri, kakor nobena vlada kdaj poprej. V kratkem bo razpisana licitacija za gradnjo nove proge od Karlovca v Bi-hač. Največje število prog se gradi v Severni Srbiji in v Bosni, odnosno zveze med obema imenovanima deloma naše države.
MLADI MORILKI PRIJETI
Na dan novega leta pet dni po u-moru Josipa Morpurga so odkrili v Trstu v ni. Milano v stanovanju
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
SPREMEMBA PRI CERKVENIH SODIŠČIH V ITALIJI
S posebnim Odlokom (metu proprio) sv. očeta od 8. dec. 1938. je bila odvzeta škofijskim sodiščem prve instance pravica, da bi razsojala v razveljavljanju zakonov. Pravica razsojati v takih pravdah, ostane pridržana pokrajinskim (regionalnim) cerkvenim tribunalom, ki se bodo šele ustanovili. Za vse škofijo Treh Benečij bo pristojno sodišče, ki se bo osnovalo v eBnetkah. Za zadeve, ki se bodo v prvi inštanci obravnavale v Benetkah, bo druga in-štanca v Milanu.
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
DUHOVNIŠKA IMENOVANJA
Goriški stolni vikar g. dr. Fr. Močnik je imenovan za notarja pri škofijskem cerkvenem sodišču v Gorici. Msgcr. Karel Piciulin (Pičulin), župnik pri sv. Ignaciju v Gorici, je imenovan za častnega kanonika goriškega stolnega kapitlja.
Zanimiva poroka naše rojakinje
Znani italijanski boksar Primo Camera, ki je bil nekaj časa tudi svetovni prvah najtežje kategorije, se poroči z gdč. Pepco Kovačič od Sv. Lucije. Nevesta je poštna uradnica. Ko je svoj čas službovala v Gorici je stanovala pri sorodnikih bok-
TUDI PO SRBIJI SE GODIJO NESREČE RADI RAZSTRELIVA IZ
SVETOVNE VOJNE
Pri pobiranju starega streliva, ki je ostalo v Južni Srbiji še izza svetovne vojne, se je zadnja leta dogodilo več hudih nesreč. Neka tvrdka, ki s pridom in lepimi dobički prodaja stare granate raznim tovarnam, je najela za svoj posel več kmetov in obrtnikov. Ljudje pa so največkrat premalo previdni, saj se je samo predlanskim dogodilo 27 težjih nesreč, katerih žrtve so bili prevneti nabiralci še neizstreljenih granat. Huda nesreča se je dogodila lani tudi v neki mehanični delavnici v Bi-I tolju. Dva delavca sta imela nalogo odstraniti iz velike neizstreljene granate smodnik, kajti gospodar je hotel za drag denar prodati vso medenino, ki je je bilo v granati veliko. Delavca pa sta tako neprevidno ravnala, da je granata eksplodirala in raztrgala streho nad delavnico. En delavec je obležal raztrgan, drugega pa je precej razmesarilo. Lastnik delavnice je bil obsojen na pet mesecev zapora, ker je prepustil tako nevarno delo delavcema, ki nista bila za tako delo usposobljena.
NAŠ ALUMINIJ ZA JAPONSKO
V Šibonik je priplul parnik "Cor-tolazzo", last tržaškega Lloyda, na 1; aterega bodo naložili enajst vagonov aluminija iz tovarne v Lozvcu. Aluminij je prodan na Japonsko|
KROJACNICA MOZETIČ
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires
Slovenci doma in po svetu
Jugoslovanska zunanja trgovina je aktivna
Zunanja trgovina naše države v lanskem letu je bila aktivna za 73 milijonov dinarjev. Po prvem polletju, ki je pokazalo deficit, ni bilo pričakovati, da se bo končna letna bilanca sploh zaključila s prebitkom. Hude politične krize v Evropi so lani povzročile zmanjšanje zunanje trgovine tudi v marsikateri evropski in izvenevropski državi. Ves naš izvoz je znašal po vrednosti 5 milijard in 74.6 milijona dinarjev, uvoz pa 4 milijarde 975 milijonov dinarjev. V primeri z letom 1937 se je izvoz zmanjšal za 1 milijardo 225 milijonov dinarjev, a uvoz pa za 258 milijonov dinarjev.
PROSLAVE SV. SAVE NA JUGOSLOVANSKIH ŠOLAH
27. januar je potekel na vseh jugoslovanskih šolah, zlasti pa v Srbiji, v znamenju proslav sv. Save, list ano vitel j a samostojne srbske pravoslavne cerkve in prosvetitelja srbskega naroda. V Beogradu so priredile vse šole proslave z obširnimi programi. Prosvetni minister dr. Ku-jundžie pa je sam prisostvoval taki proslavi na ženski realni gimnaziji v Beogradu. Prav tako so ta dan proslavile vse univerze, ki razdele večjemu številu akademikov denarne nagrade iz sklada pokojnega kralja Aleksandra za samostojna znanstvena dela.
k
) DR. MAČKA ZAPUŠČAJO
Pristaši b. HSS iz vasi Koritna pri Osjeku so prestopili pred kratkim v JRS. Njihovi zastopniki so se zglasili v tajništvu JRZ in prosili za vstop v stranko. Svoj korak so utemeljevali s spoznanjem, da so 11. decembra glasovali za dr. Mačka v prepričanju, da bo poslej vodja hrvaškega naroda usmeril delo v pozitivno smer. Ker pa so se v svojih pričakovanjih prevarili, so sklenili stopiti v JRZ, ker se jim zdi, da je gospodarska politika vlade taka, da edina utegne koristiti tudi gospodarskemu izboljšanju v hrvaški vasi.
pelje čez Banovo Jarugo do Dugega diška, to je na že obstoječi cesti, ki nja avtomobilske ceste od Slavon-sela in od tam do Zagreba. Grad-skega Broda do Dugega Sela bo znatno olajšana, ker so tu že temelji ceste, medtem ko je bilo treba na prvem oddelku od Beograda cesto graditi iz temeljev. S to cesto se bo skrajšala pot iz Zagreba š Beograd za 51 km. Širina ceste bo znašala 6 an, vendar pa trasa računa še s 3 m. tako da bi se lahko v bodočnosti cesta razširila na 9 metrov. Gradhja te ceste spada v del obveznosti, po kateri mora r>o mednarodnem dogovoru Jugoslavija zgraditi 2600 km ceste. Za gradnjo te ceste sta bila dva načrta. Po prvem načrtu bi šla cesta v smeri Beograd—Sremska Mi-trovica — Tovarnik — Vukovar—0-sjek—Slavonska Požega—Pakrac — Banova Jaruga—Zagreb. Po drugem načrtu ki je obveljal, pa bo šla 'cesta v smeri Beograd—Ruma— Sremska Mitrovica—Županja —Slavonski Brod—Nova Gradiška—Banova Jaruga—Zagreb.
NADLEŽNE PODGANE
Podganja nadloga razburja zadnje tedne meščane v Sisku. V vseh kleteh in skladiščih, koder je kaj hrane za glodavce, je toliko tega naroda, da so ostali zaman vsi poskusi z zastrupljevanjem ali uničevanjem z drugimi načini. Najbolj prostrano kotišče podganje zalege je v rečnem pristanišču, odkoder se širi v mesto. Ni je hiše, ki bi ne imela podgan v kleteh ali v podstrešju. Zato meščani zahtevajo, da mesto začne z odločnimi in temeljitimi poskusi ,da se podganji rod za nekaj lei uniči.
CERKEV SV. MARKA V ZAGREBU PRENAVLJAJO
Že tri leta prenavljajo zagrebško cerkev sv. Marka in so dela že zelo napredovala. Bivša zakristija je spremenjena v kapelo sv. Fabijana in Sebastiana, zagrebških patronov. Zaradi dolgotrajnega štrajka so tesarska in kamnoseška dela zastala, konec oktobra preteklega leta pa so dela toliko napredovala, da bo letošnjo spomlad kapela končana in izročena svojemu namenu. Kapela bo prava dragocenost cerkve sv. Marka. Oboki kapele so ppzlačeni enako kakor oboki cerkve. Stene so tehnično že pripravljene za nove freske profesorja Kljakoviča. Naslikani bodo prizori iz hrvatske cerkvene zgodovine. V kapeli je že postavljen ogromni kamenit blok za oltar, pa tudi za krstni kamen. Tla so tlakovana z dragim kamnom, nad vhodom v kapelo pa je starodavni grb mesta Zagreba, posnetek originala iz leta 1449. Z deli bodo nadaljevali, kakor hitro bo to dopuščalo vreme.
ZANIMANJE TUJEGA KAPITALA ZA NAFTO V MED-MURJU
Že par let išče v Medmurju nafto "Panonija" delniška družba. Preteklo jesen so ponovno začeli vrtati na različnih krajih in povsod so naleteli na večje množine nafte. Za to nafto se je začela zanimati neka nemška skupina, ki je pripravljena, da vloži v to podjetje večji kapital za nadaljnje iskanje nafte. "Panonija" je ustanovljena z glavnico šestih milijonov dinarjev, sedaj pa je sklenje-milijonov. Nove delnice bi odkupila no, da se glavnica poviša na deset nemška skupina, ki bo dala na razpolago najmodernejše stroje. Obenem bodo zgradili tudi rafinerije.
jih bodo do 5. februarja poslali v Zagreb, kjer zbirajo vse predmete za svetovno razstavo.
PLES ZVEZE INOZEMSKIH ČASNIKARJEV V BEOGRADU
Velik ples zveze inozemskih časnikarjev in poročevalcev inozemskih iistov se vrši v Beogradu dne 18. februarja. Pokroviteljstvo je prevzela Nj. kralj. Vis. kneginja Olga. Ples bo v oficirskem domu kraljeve garde na Topčideru.
NOVA KOLEKTIVNA POGODBA DELAVCEV V TOVARNAH CEMENTA V DALMACIJI
Po večdnevnih pogajanjih na o-krajnem načelstvu v Splitu je bila podpisana kolektivna pogodba med delavci in pa upravo tovarne "Dal-macia", kjer je izbruhnila stavka. S to pogodbo so delavci dosegli lep uspeh. Mezda je povišana za 20 do 30%. Nočno delo bo plačano za 75 do 100% višje kakor doslej. Pogodba določa tudi plačane dopuste. Po dobna pogodba je podpisana tudi s tovarno "Adria Portland" v Solinu. V teku so tudi pogajanja s tovarno "Avocat", ki potekajo ugodno. Nato pa se bodo začela pogajanja za novo kolektivno pogodbo s tovarno "Split" in "Salonit".
Sklepi konference jugoslovanskih škofov: 1. Katoliški episkopat je razmotril vedno večje upadanje družinskega življenja ter je poslal svojim vernikom izčrpno spomenico o svetem zakonu, ki bo prebrana v vseh cerkvah. 2. Po proučevanju raznih šolskih knjig je katoliški episkopat ugotovil, da te šolske knjige mnogokrat vsebujejo zgodovinske, znanstvene in verske zablode. 3. Katoliški episkopat je prav tako proučil vprašanje razmerja nad stevilojn nastavnikov na posameznih šolah in številom katoliških uslužbencev. 4. Katoliški episkopat je razmotril tudi vsa druga vprašanja, ki zanimajo katoliško eCrkev in storil potrebne sklepe.
AVTOBUSNA ZVEZA CRIKVENI CA—OPATIJA
Te dni se je mudil na Sušaku svet-nik zunanjega ministra Radoslav Mitrovic, ki je zastopal našo državo na turistični konferenci v Taormini na Siciliji. Sporočil je, da je bil na tej konferenci med drugim sprejet tudi sklep, da se vpelje avtobusna zveza med Crikvenico in Opatijo in bo avtobus vozil skozi Sušak.
TUJCI V SREMU IN VOJVODINI
V letu 1938 so imela razna zdravilišča in letovišča v Sremu in Vojvodini skupaj 75.000 gostov. Od teh je bilo Jugoslovanov 67.550, inozemcev pa okrog 7.450. Od inozemcev je bi-ic največ Madjarov, nato Romunov, Čehoslovakov in Nemcev.
OSJEK DOBI APELACIJSKO SODIŠČE
S 1. aprilom se bo v Osjeku ustanovilo apelacijsko sodišče, ki bo nastanjeno v zgradbi bivšega velikega županstva. Mestna občina je ponudila za apelacijsko sodišče svoje zgradbo, kjer je sedaj dijaški muzej, pravosodno ministrstvo se je pa odločilo za zgradbo bivšega velikega županstva.
GRADNJA MEDNARODNE AVTOMOBILSKE CESTE
Sekcija, ki trasira moderno avto-bozilsko cesto Zagret)—Beograd, je konec preteklefa leta končala dela u a oddelku Županja—Slavonski Brod. Sedaj se nadaljujejo dela na »ddelku Slavonski Brod—Nova Gra-
Izjava dr. Stojadino-vica o židovstvu v Jugoslaviji
Dopisniku francoskega lista "Petit Parien" je bivši ministrski predsednik dr. Stojadinovic te dni dal izjavo o judovskem vprašanju v Jugoslaviji. Nekateri zunanji listi so namreč pisali, da jugoslovanska vlada misli začeti preganjati Jude. To so sklepali iz tega, ker vlada ni dovolila, da bi se bili v naši državi naselili judovski begunci iz Avstrije, Nemčije in Češkoslovaške. Predsednik vlade je izjavil, da ni nobenega govora, da bi pri nas kdo hotel Jude preganjati, dokler so dobri državljani. Res pa je, da naše oblasti niso sprejemale judovskih beguncev, ker bi naša država, ki je gospodarsko šibka, ne bi mogla vseh teh množic prehraniti. Za Jugoslavijo je dovolj velika žrtev, da je sprejela toliko ti-sočev ruskih beguncev ter za nje skrbela do danes. Novih beguncev pa Jugoslavija ne bi mogla več oskrbeti. Zato je razumljivo, da jih ni mogla sprejemati.
ZBOROVANJE JUGOSLOVANSKIH ŠKOFOV V ZAGREBU
V zadnjem tednu v januarju se je v Zagrebu začela konferenca vseh jugoslovanskih katoliških škofov. Začetek je bil dne 24. prosinca, dne 25. tega meseca pa je prišel na konferenco sam papežev nuncij g. Ettore Felice, ki je sedaj prvikrat prišel v Zagreb, odkar je nuncij v Beo-'gradu. Na dnevnem redu škofovskih' konferenc so važne reči. Istočasno: ko so v Zagrebu začeli zborovati katoliški škofje, so razni hrvatski li-v sti prinesli članke o katoliški cerkvi. V teh člankih naglašajo, kakor je to storil na primer "Obzor", da ,]e katoličanstvo ohranilo Hrvate in jih dvignilo na sedanjo stopnjo kulture.
MADŽAR POSTAL SENATOR
Voditelj madžarske narodne manjšine v naši državi dr. Varady je bil imenovan za senatorja. Novi senator je pri tej priliki dal izjavo, kako bodo Madžari v Jugoslaviji to hvaležno A'zeli na znanje. Dejal je. da je to tudi pot, ki bo privedla dc večjega sporazuma med Jugoslavijo in Madžarsko. Tako si notranja in zunanja politika podajata roke.
HRVATSKI SPOMENIKI NA SVETOVNI RAZSTAVI V NEW-YORKU
Iz Splita poročajo, da bo na svetovni razstavi v Newyorku razstavljena stara hrvatska kultura. V posebnem oddelku bodo razni srednje veški in starohrvatski spomeniki iz Splita, Trogira, Šibenika, Knina, Serija, Boke Kotorske, Dubrovnika itd. Odlivki iz mavca so že odposlani v Zagreb, odkoder jih bodo poslali v Newyork. Razsttavljeni bodo tudi razni dalmatinski pridelki: sir, žganje, rožmarin itd. V glavnem bodo razstavljeni pridelki, ki jih je mogoče poslati v vagonskih pošiljkah in ki so v Ameriki že uvedeni. "V Splitu sedaj zbirajo te pridelke in
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo ed 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, katen se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdnavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Analisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo : od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
SUIPACHA 28
GOVORI SE SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. SAMOILOVIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
novanjske stavbe so znašali nekaj nad 36 milijonov dinarjev. S temi hi' šami je bilo pridobljenih 404 novib stanovanj. Glede na prejšnja leta je stavbena delavnost nekoliko nazadovala, vendar to bolj po statistiki kakor v resnici. Statistika namreč upošteva novo zgradbo s tistim trenutkom, ko je bilo izdano uporabno dovoljenje, v zidavi pa je še precej his in palač, ki bodo v prvih mesecih letošnjega leta že godne za stanovanje. Važna sprememba za središče mesta je nastopila tudi z dejstvom, da je pred nedavnim kupil Pokojninski zavod del nunskega vrta v Ljubljani. Na tem delu ho sezidal blok pet novih petnadstropnih stanovanjskih hiš, ki bodo združile že stoječe hiše ob Bleiweisovi cesti nasproti liceja v zaključen in zazidan četverokot, ki bo gledal na sedaj ozko Nunsko ulico, Bleiweisovo cesto, proti muzeju in proti skrajšanemu nunskemu vrtu. Za zgraditev teh stanovanjskih hiš bo porabil Pokojninski zavod v letošnjem delu okrog 10 milijonov dinarjev.
DOBAVITELJI MLEKA V LJUBLJANI ZA ZVIŠANJE CENE
Že dalj časa traja v Ljubljani akcija vseh dobaviteljev mleka, da bi se cena mleku zvišala na 2.50 za liter. Po dolgotrajnih razpravah v časopisju, se je končno določila cena mleku na 2.25 din za liter.
ZA SLOVENSKI DOM V LJUBLJANI
Začeta akcija za zgraditev Slovenskega doma v Ljubljani, v katerem naj bi našle streho vse najrazličnejše katoliške prosvetne organizacije, lepo napreduje. Številni dobrotniki se oglašajo in darujejo visoke vsote. Zlasti je veliko število tistih, ki so doslej darovali po 1.000.—. din.
MODERNA CESTA MED SARAJEVOM IN SPLITOM
Iz Sarajeva poročajo: Posebna komisija gradbenega ministrstva in tehničnega oddelka banske uprave v Splitu je te dni obhodila teren, po katerem bo šel prvi del velike in moderne ceste Sarajevo—Split in sicer Solin—Klis. Sarajevska banska uprava je predložila tri variante za ta del ceste, komisija pa preiskuje, katera od teh najbolj odgovarja terenu. Za ta prvi del ceste je že odobren kredit 5 in pol milijona din. — Iz Banjaluke pa poročajo, da je prometno ministrstvo sporočilo podjetniku inž. Hilmiju Bešlagiču, da mu je odobrilo gradnjo prvega dela železniške proge Banjaluka—Doboj— Tuzla—Valjevo—Beograd, in to od Banjaluke do Celinca v dolžini 14 kilometrov. Po proračunu bo ta del proge veljal 32,949.14,7 din. Z graditvijo bodo pričeli takoj, rok za do-vršitev pa traja tri leta.
PRORAČUN MARIBORA IN CELJA ZA LETO 1939
Zadnji teden v januarju su začela mesta v Jugoslaviji obravnavati svoje proačune. Tako jeobčinski svet sprejel mariborski proračun, ki znaša v celoti 62,287.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. — Celjski mestni proračun, ki znaša 17,819.000 dinarjev in ki je za 1,283.000 večji od lanskega je bil prav tako sprejet na proračunski seji.
PRETEKLO LETO SE JE V LJUBLJANI MNOGO GRADILO
Gradbena delavnost v Ljubljani je bila leta 1938. dokaj živahna. Zgrajenih je bilo v celoti 103 stanovanjskih hiš. Gradbeni stroški za te sta-
ZVEZA ZDRUŽENIH DELAVCEV BO VSTOPILA V JUGORAS
Dne 26. januarja je bila v Beogradu konferenca v Delavski zbornici, katere so se udeležili kot predsednik socialni minister Cvetkovic, sedanji ministrski predsednik, izvršilni odbor Jugosrasa, predsednik beograjske Delavske zbornice,~Mar-kovic, minister Snoj in zastopnika ZZD Preželj in Križman. Na konferenci so se razgovarjali o sodelovanju med delavsko organizacijo Jugo-rasom in ZZD. Po krajši razpravi je bil podpisan tozadevni sporazum. V podpisanem sporazumu ZZD in Ju-goras ugotavlja, da sta obe organizaciji zgrajeni na enakih nacional-no-delavskih ideoloških osnovah ter da obe organizaciji zasledujeta enake soeialno-politične cilje. Obe organizaciji sta nadalje ugotovili soglasnost v metodah praktičnega dela, in sicer proti vsakim marksističnim in boljševiškim koncepcijam. Zaradi u-reditve pravičnih odnosov med obema organizacijama bo v Ljubljani še posebna konferenca širšega zastopstva obeh organizacij. Po podpisanem sporazumu bo ZZD vstopila v Jugoras, vendar bo obdržala na svojem področju, to je v Sloveniji, popolno samostojnost.
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
KR O J AC N I C A
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen i)bisk se priporača rojakom in rojakinjam
STANISLAV MAURIč
DONATO ALVAREZ 2059
pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires
SEZNAM KOLIKO SO LJUBLJANČANI POJEDLI LETA 1938
Zanimiva je statistika, ki pove kaj je Ljubljana pojedla v letu'193&: Tai ko je Ljubljana pospravila' lani 5,610.000 mleka. V klavnici pa je bilo zaklanih 20.000 telet, 30.000 govedi in 25.000 prašičev. Moke so Ljubljančani porabili 9,367.000 kg, sladkorja pa je šlo 1.625 kg.
ZA ZBOLJŠANJE IVANJSKEGA POLJA
6 milijonov dinarjev je določila vlada za melioracijo Ivanjskega polja v Bosanski Posavini, torej ozemlja, na katerem leži tudi Slavonski Brod. Od tega zneska pa bodo morale banovina in prizadete občine prevzeti del tudi na svoje rame. Prebivalstvu pa bo s tem hudo ustreženo, ker bodo obvaroni pied rednimi pjoplavami, ki je izredno plodno zemljo pretvarjala v močvirje in ko-tišča mrčesa in komarjev.
VAS ŽABNIK V PREKMURJU OGROŽA MURA
Voda trga bregove ter je začela odnašati tudi že dele dvorišč pri hišah, ki leže ob reki. Bržkone bodo morali prebivalci vas zapustiti, če ne po prišla hitra pomoč. Že pred sedmimi leti, ko bi sedala nevarnost z malimi denarji odstraniti, so ljudje prosili oblasti za pomoč. Toda takrat so rekli, da za to ni kreditov. Nekateri so stavili predlog, naj bi k stroškom za popravila prispevala svoje tudi savska banovina. Vendar bo tak predlog težko prodrl, ker spadajo vsi ogroženi kraji v področje dravske banovine. Morda bo kaj boljše, ko bodo začeli z velikimi regulacijskimi deli iz kreditov, ki jih je gradbeno ministrstvo odobrilo za Prekmurje.
le zato znižati svojo tovorno tarifo i tako nizko, da meji skoraj na izgubo. V Dalmaciji so prišle iz prometa , do zadnjega vse motorne jaderniee. j
VELIK USPEH TENORISTA JOSIPA GOSTIČA
Krasen uspeh je dosegel na odru beograjske opere slovenski tenorist in član zagrebške opere Josip Gostič. Beograjska opera je namreč povabila v goste slavno češko pevko Jarmi-lo Novotno, ki je 2. februarja odpela vlogo Mimi v Puccinijevi operi "Boheme". Kot njen partner je nastopil Gostič in žel z Novotno vred velik uspeh. Kritika se najlepše izraža o njegovih pevskih vrlinah in na-glaša, da bi uprava opere storila najboljše, če bi Gostiča angažirala.
Razstavo bodo prenesli v Zagreb v Umetniško galerijo.
RUDNIK PRODAN NA DRAŽBI
Konec januarja je bil prodan na javni dražbi v Ljubljani rudnik Stanovsko pri Poljančah, ki je znan zaradi mnogih stavk slabo plačanih rudarjev. Upnikov je bilo čez 85, večinoma so bili to rudarji. Rudnik z vsemi napravami in 177 prostosledi v okraju Slov. Bistrica in Konjice je kupil za 175.000 din industrijalec Milinov iz Zagreba.
BODIJEVA AFERA PONOVNO PRED SODIŠČEM
Bodijevo afero bodo spet znova pogreli na beograjskem sodišču. Lani je bila Bodijeva žena skupaj z Rusom Nečajevim obsojena na pol leta zapora. Državni tožilec pa se je proti razsodbi pritožil, nakar je ka-sacija odredila ponovno razpravo. Tako bosta Bodijeva in Nečajev po vsej verjetnosti dobila nekoliko večjo kazen.
VOLITVE V LJUBLJANSKI POKOJNINSKI ZAVOD
Pogajanja za enotno listo pri volitvah v ljubljanski Pokojninski zavod so se razbila zaradi odpora splitskih društev zasebnih nameščencev. Predsednik zavoda dr. Milavec je zaradi tega odpotoval v Split, vendar pa vsi napori niso rodili uspeha, ker so posamezna društva zahtevala preveč enostransko razdelitev odbor-niških mest. Tako je poskus za enotno listo propadel, a posledica je, da bodo morale biti volitve razpisane.
ZASTOJ V POMORSKI TRGOVINI
V pomorski trgovini je spet nastopil zastoj. Že nekaj mesecev so lastniki jugoslovanskih tovornih ladij s strahom gledali, kako se zmanjšujejo naročila. Tolažili so se, da bo v kratkem bolje, pa so se zmotili. Na--Naročila so se iz dneva v dan krčila, da je moralo naposled veliko število ladij v svoja pristanišča in poslati svoje posadke na prisilni dopust. Nekatere ladje še vozijo, pa so mora-
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernandez. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U: T. 23 - Buen Orden 3389
Bivša igralka iznašla zdravilo proti jetiki
Bivša gledališka igralka Vera Jo-vanovic-Matič iz Beograda je iznašla novo učinkovito zdravilo za zdravljenje najhujših primerov jetike. O tem predmetu smo pred nekaj meseci že poročali. Jovanovičeva je bila 12 let bolna na jetiki. Iz obupa, da ji ni zdravila več, se je žena začela baviti z raznimi poskusi na sami sebi, dokler se ji ni pred letom dni posrečilo sestaviti zdravila, ki o-zdravi po dvomesečnem zdravljenju tudi take primere jetike, pri katerih je sedanja zdravniška veda že odpovedala. Jovanovičeva je pozdravila najprej sebe, nato pa še večje število drugih bolnikov. Ker so njeno hišo začeli oblegati bolniki iz vseh krajev, so postale pozorne nanjo tudi o-blasti. Prepričana o nesporni učinkovitosti zdravila je Jovanovičeva začela delati na to, da bi dobila oblastveno dovoljenje, da zdravi jetične. Prišla je v Beograd in obiskala nekaj zdravnikov specialistov. Seveda so jo zdravniki odklanjali kot ma-začko. Jovanovičeva je šla celo tako daleč, da je predlagala, naj zdravniška zbornica določi posebno komisijo strokovnjakov, vpričo katere bo potem s svojim dravilom zdravila nekaj najtežjih primerov jetike v splošni bolnišnici. Tudi to so odklonili, čeprav ima Jovanovičeva med ozdravljenci več takih, ki so bi» li že na Golniku in v drugih sana-torijih, pa so nad njimi tam obupali. Jovanovičeva si hoče priboriti pravico, da pomaga ljudem, ki so zaradi jetike obsojeni na smrt, vendar pa noče priti navzkriž z zakoni, ki prepovedujejo laiku zdravljenje. Zato bo dala Jovanovičeva sedaj svoje zdravilo patentirati, nato pa bo dala zdravilo v analizo zdravnikom, da se prepričajo, da med sestavinami zdra vila ni nobene škodljive snovi. Pa kljub temu bo težko uspela proti grmadi predsodkov beograjskih zdravnikov, ki o njej in o njenem zdravilu sploh nočejo ničesar slišati.
POVERJENIK ZA POKOJNINSKI ZAVOD V SARAJEVU IMENOVAN
Poverjenika za novi pokojninski zavod v Sarajevu je imenoval minister za socialno politiko Cvetkovic v osebi predsednika sarajevskega o-krožnega sodišča Asima Ugljena. Obenem je bil imenovan upravni svet, v katerem je pet zastopnikov delodajalcev in šest zastopnikov delojemalcev. Kakor se zdi, se je vprašanje samostojnosti sarajevskega zavoda vendarle premaknilo iz mučne nejasnosti, v kateri se je mnogo govorilo, da se bo področje sarajevskega zavoda enostavno priključilo beograjskemu zavodu, v Sarajevu pa bi se odprla le poslovalnica.
ELEKTRIČNA CENTRALA NA KOLPI
Novo električno centralo bo zgradila karlovska občina na reki Kolpi. Dosedanja centrala v Ozlju ne zadošča več za potrebe karlovške občine in za izvedbo elektrifikacijske-ga načrta. Sprva so mislili povečati dosedanjo centralo, pa se je pokazalo, da bi bili stroški zaradi posebnih terenskih razmer vse preveliki. Zato je obveljalo mnenje strokovnjakov, ki so predlagali, naj občina zgradi centralo na drugem bregu Kolpe nasproti stari centrali. Tako bi nova centrala uporabljala jez stare centrale. Gradbeni stroški so preračunani na 6 in pol m il j ona dinarjev.
KLIRINŠKI DOLG ITALIJE Z JUGOSLAVIJO SE JE ZMANJŠAL
Klirinški dolg Italije naši. dr&avi se je skoro popolnoma uredil. Še pred meseci se je sukal, ,ta dolg o-krog vigokih ;števjli,; kasneje pa se je stalno in vztrajno zniževal. Na zadnji dan januarja je znašal dolg Italije komaj še 2.3 milijona dinarjev. Pač pa je mnogo večji klirinški dolg Nemčije namreč 360.5 milijonov dinarjev. Po drugi strani pa so se znatno .znižali dolgovi naše države Madžarski, Romuniji in Češkoslovaški, kateri smo dolžni še 114.5 čeških kron.
RAZSTAVA ITALIJANSKE KNJIGE
Razstava italijanske knjige je bila zaprta 31. I. v Beogradu. Paviljon Cvijete Zuzorič, v katerem so bile knjige razstavljene je obiskalo veci kakor deset tisoč ljudi. 30. januarja jo je ponovno obiskal knez namestnik Pavle in si ogledal zlasti knjige z umetniškim tiskom in razne mape z reprodukcijami slik slavnih italijanskih mojstrov. Po razstavi ga je vodil italijanski poslanik Indelli.
SLAB USPEH SPLITSKIH GIMNAZIJCEV
Izredno slab uspeh je zabeležila ob prvem polletju splitska moška realna gimnazija. Od 1044 učencev jih je izdelalo komaj 38%, vsi ostali pa so odnesli po eno ali več nezadostnih. Zaradi izredno slabih uspehov pa je bilo iz šole odstranjenih kar 57 učencev. Le nekoliko boljše je na ženski realni gimnaziji. Tam so poslali iz šole 40 učenk.
SESTANEK TURISTIČNIH DELEGATOV V DUBROVNIKU
Za ustanovitev posebnega turističnega sklada se zavzemajo tujsko-prom.etne organizacije iz savske, primorske in zetijske banovine. Te dni je bil v Dubrovniku sestanek delegatov vseh organizacij, na katerem so zahtevali, da vlada ustanovi poseben sklad, iz katerega bi se dobivala sredstva za preurejanje letoviških krajev in za izdajanje posojil gostinskim obratom.
PRVA
Slovenska vinarna
NA DOCK SUDU
CON FRIO, CON CALOR B E B A QU1LMES ;LO MEJOR!
V zalogi imam veliko izbiro najboljšega vina in raznih pijač Na željo klijentov dovažani na dom. — Cene zelo nizke Priporoča se lastnik
ALOJZ ŠIRCA
Calle Mazzini 1479 - Dock Sud
FOTOGRAFIJA
"LA MODERNA"
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN .2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
JUGOSLOVANSKA LADJA NASEDLA
V bližini južnoafriškega mesta Ca-petovna je nasedla velika jugoslovanska tovorna ladja "Avala", last Jugoslovanskega Lioyda. V gosti megli je ladja zašla in nasedla na grebene. Oddani so bili takoj klici na pome, nakar sta pripluli dve ladji in eno letalo. Zaradi velike raz-pokline je začela voda naglo vdirati v ladjo, vendar pa sta dve tuji ladji posadko rešili..Sprva se je raznesla vest, da se je nasedla ladja potopila s tovorom vred, toda kasneje je družba-lastnica dobila obvestilo, da se ladja sicer ni potopila, da pa je skoraj do polovice napolnjena z vodo. Jugoslovanski Lloyd je imel svojo ladjo zavarovano pri zavarovalnici "Angleški Lloyd", ki ima sedaj tudi nalogo, da reši z nasedie ladje preostanek tovora, če hoče dobiti vsaj nekaj nadomestila za zavarovalnino, ki jo mora izplačati.
PRORAČUN DONAVSKE BANOVINE
202 milijona dinarjev znaša proračun donavske banovine za prihodnje proračunsko leto. Qd lanskega se je povečal skoraj za 13 milijonov. Banovina je po številu prebivalstva in po davčni moči zelo velika. Iz proračuna bo banovina zgradila novo gledališče v Novem Sadu, potem novo poslopje za trgovsko akademijo in novo poslopje za gimnazijo. Poleg tega misli začeti graditi gimnazijska poslopja še v drugih večjih krajih. Vsedaajtve davkoplačevalcev oštane-jopri starem. Proračun se je zvišal zato, ker se je tudi davčna podlaga prebivalstva povečala.
PETROLTJSKI VOD IZ ROMUNIJE DO REKE
Veliko zanimanje je tudi med našimi primorskimi rojaki vzbudilo poročilo, ki ga je poslal dopisnik "Daily Expressa" iz Romunije svojemu listu v London, ki so ga dobesedno objavili tudi nekateri italijanski časopisi. V tem svojem poročilu dopisnik omenjenega časopisa piše, da so prišli v romunsko prestolico italijanski strokovnjaki z namenom, da bi tam začeli pogajanja za napeljavo petrolejskega voda iz Romunije do Reke v Istri. Ta petrolejski vod bi bil dolg 800 km in bi se v Romuniji začenjal v Ploestiju. Poročilo pravi, da uresničitev takšnega petrolejskega voda ne bi bila preveč težka zdaj, ko sta Italija in Jugoslavija postali prijateljici. Vod bi namreč potekal preko Jugoslavije.
BRZI TOVORNI VLAK ZAVOZIL V MEŠANI VLAK
Tz Sarajeva poročajo. V torek zvečer se je na odrpti progi Čekrku zgodila železniška nesreča. Mešani vlak št. 47 je odpeljal ob dolčenem
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Cernie
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
PRVA SLOVENSKA KROJAČNICA v Villi Devoto
Ako hočeš biti počeni in elegantno oblečen obrni se v kro-jaČnico
Danijel Kosie
CALDERON 3098 vogal R. Lista
Villa Devoto Buenos Aires
času iz Metkoviča proti Mostarju.-Poleg; nekaj vagonov, ,v katerih so s'e' vozili^potniki, je imel vlak tildi več toovrnih vagonov. Ko je vlak pripeljal v Čekrk, se je lokomotiva zaradi hudega nasprotnega vetra začela ustavljati in se končno ustavila. Vlakovodja je šel do najbližje čuvajnice in od tam telefoniral, naj; pošljejo še eno lokomotivo na pomoč. V tem času jevozil po progi br-zi tovorni vlak št. 41, ki je iz Metkoviča odpeljal eno uro pozneje. Ker' so bile luči na zadnjem vozu vlaka, št. 47 ugasnjene, strojevodja tovornega vlaka ni zapazil pred seboj drugega vlaka in je zavozil z lokomotivo v zadnje vagone. Trčenje je bilo zelo hudo, vendar pa k sreči človeških črtev ni bilo. Materialna škoda je pa velika.
RAZŠIRJENJE IZLIVA NERETVE
Že več mesecev čistijo reko Neretvo pri izlivu v morje. Neretva že dolgo vrsto let ni bila očiščena, zato je bila plovba na tem delu otežko-cena in'tudi nevarna. Sedaj je reka popolnoma očiščena in bodo ladje lahko nemoteno vozile. Začeli so tudi že razširjati izliv Neretve. Ta dela bodo trajala več mesecev. Ko bodo končana, bo plovba po Neretvi omogočala do Metkoviča.
LAKOTA V DALMATINSKEM ZAGORJU
Zaradi slabe lanske letine je zašlo prebivalstvo dalmatinskega Zagorja v hudo stisko in naravnost strada. Sestavljen je poseben odbor, ki bo takoj začel zbirati darove, da se vsa.; za silo pomaga ubogemu prebivalstvu.
SPLIT ZAHTEVA PODRUŽNICO POŠTNE HRANILNICE
Združenje trgovcev v Splitu je po Trgovski zbornici poslalo finančnemu ministrstvu prošnjo da se v finančni zakon za leto 1939-40 vnese kredit za ustanovitev podružnice Poštne hranilnice v Splitu.
MINISTER TELESNE VZGOJE V LJUBLJANI
3. februarja je obiskal Ljublji.no
nihišttr /a telesno' vzgftjo naroda"g: Ante Maštrovic. Po obisku pri poa-banu g. dr. Majcnu je dopoldne obiskal Jugoslovansko zimsko športno zvezo in Slovensko planinsko društvo. Nato si je ogledal Stadion, i-grišče SK Ljubljane in SK Primor-ja ter SK Ilermesa. Obiskal je tudi drsališče in kopališče Ilirije in so-kolske telovadnice v Ljubljani. Popoldne jeminister obiskal Zvezo fantovskih odsekov in Prosvetno zvezo. Popolden je bila na banski upravi konferenca, na kateri so športna društva izročila g. ministru obsežno spomenico.
SMRTNA KOSA
V Brixenu na Južnem Tirolskem je umrl o. kapucin Vekoslav Abram, rodom iz Slavine pri Postojni. Na glasu je bil kot učenjak in dober Slovan. Bil je profesor teologije ni Bolgarskem, Nemčiji in v Rimu. Radi svojih vrlin je bil izbran gereral-nim tajnikom kapucinskega reda. Pokopan je v Varni v Tirolu.
Pozor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
PRVOVRSTNA
Restavracija, Bar in Pivnica
RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461
Zračni prostori za društva, bankete in svatbe z rezerviranimi 1	prostori za družine
Kegljišče in krogljišče Vsakovrstne jedi ob vsaki uri Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik
ANTON DEKLEVA
JNfövi banski svetniki
Z volitv&mi v Narodno Skupščino je bilo več dosedanjih članov baiu skega sveta izvoljenih za narocne poslance in je zato notranji minister g. Milan Acimovic na podlagi paragrafa 26. zakona o banskih upravaii in v zvezi s paragrafom 1 zakon« o izmeni zakona o banskih upravah razrešil dolžnosti 14 članov Danskega sveta Dravske banovine in imenoval 21 novih članov. Svodih dolžnosti so bili razrešeni sledeči člani banskega sveta naše banovine: 1. Za mesto Celje Mihelčič Alojzij, posestnik in župan mesta Celje. 2. IS a mesto Kamnik dr. Vidic Franc, vladni svetnik v pk. 3. Za mesto Ljubljana dr. Golja Adolf, generalni tajnik Združenja industrijalcev v Ljubljani. 4. Za mesto Murska Sobota Bajlec Franc, odvetnik iz Murske Sobote. 5. Za mesto Novo mesto Ve-ble Demetri j, odvetnik iz Novega mesta. 6. Za mesto Višnjagora Strubel j Franc, posestnik in župan občine Višnjagora. 7. Za brežiški okraj Tratnik Josip, župnik in duhovni svetnik v Rajhenburgu. 8. Za gornje-grajski okraj Steblovnik Martin, posestnik in župan občine Šmartno ob Paki. 9. Za kamniški okraj Štrcin Ivan, posestnik in župan občine Komenda. 10. Za kranjski okraj Brodar Ivan, posestnik v Hrastju pri Kranju. 11. Za litijski okraj Gale Josip, posestnik in župan občine Trebelje-vo. 12. Za ljubljanski okraj Stare Miloš, odvetniški pripravnik iz Ljubljane. 13. Za mariborski okraj desni berg dr. Schaubach Franc, o-krožni inšpektor v pok. in odvetnik v Mariboru. 14. Za ptujski okraj Janžekovič Alojzi i, posestnik iz Škerjancev.
Na novo so bili imenovani naslednji člani banskega sveta : 1. za mesto Brežice Lesar Josip, javni notar v Brežicah. 2. Za mesto Celje Gclo-granc Konrad, mestni arhitekt v Celju. 3. Za mesto Kamnik Novak Ferdinand, posestnik in župan občine Kamnik. 4. za mesto Laško Deželak Ivan, posestnik v Laškem. 5. za meto Ljubljana dr. Kamušic Josip, odvetnik iz Ljubljane. 6. za • naeato Murskf» Sobota Hartner Ferdinand, veleposestnik in župan občine Murska Sobota. 7. za mesto Novo mesto Rataj Franc, zidarski mojster iz Novega mesta. 8. za mesto Ormož Sadra vec ePter, industrijalec iz Ormoža. 9. Za mesto Ptuj Malešič Peter, javni notar v Ptuju. 10. za mesto Slovenska Bistrica Kac Franc, trgovec iz Slovenske Bistrice. 11. za me-
sto Slovenjigradec Smolčnik Ivau, trgovec iz Slovenjegagradca, 12. za ni'éStb; Šoštanj Novak Marko, privatni uradnik iz Šoštanja. 13. za brežiški okraj Kržišnik Ludvik, trgovec in ' posèstnik^'^Ri&jhéliburga. 14. za gornjegràjski okraj Remše Fortunat, posestnik in ravnatelj tovarne barv v Mozirju. 15. za kamniški okraj Kersnik Anton, veleposestnik na Brdu. 16. Za kranjski o-kraj Umnik Anton, posestnik in župan občine enčur pri Kranju. 17. za krški okraj Likar Josip, dipl. komercialist nn župan občine Kostanjevica 18. za litijski okraj Pevec. Ignacij, posestnik, gostilničar in župan občine Sv. Vid pri Stični. 19 za ljubljanski ograj Marolt Marjan, odvetnik in veelposestnik na Verdu. 20. za mariborski okraj, desni breg Kolinan Josip, posestnik in župan občine Slivnica. 21. sa ptujski okraj Prelog Franc, posestnik iz Zagojič^v.
Dr. Ivan Gnidovec umrl
V petek 3. februarja je ob 5 zjutraj v Ljubljani po daljšem boleha-näu umrl skopljanski škof dr. Ivan Gnidovec, apostol katoliške vere v Južni Srbiji. Pokojni škof Gnidovec se je rodil 29. septembra 1873. v Velikem Lipovcu, župnija Ajdovec pri Žužemberku. V mašnika je bil posvečen 23. julija 1896. Posvetil ga je v Ljubljani knezoškof dr. Jakob Mesija. V Misijonarsko družbo je vstopil 6. decembra 1919. Pet let pozneje, 30. novembra 1924,., ga je nuncij Pelegrinetti posvetil v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani za škofa. Navzočna sta bila tudi škofa dr. A. B. Jeglič in lavantinski škof dr. Kar-lin. 1. decembra je odšel v svojo prestolnico v Prizren, kjer je bil 8. decembra 1924 ustoličen. Njegovo škofovanje pomeni silen dvig katolicizma in katoliškega verskega življenja v južni Srbiji. Njegova škofija je bila najobsežnejša v Jugoslaviji, narodnostno in socialno najbolj pisana. Vseh katoličanov — Albancev, Srbov, Aramunov, Hrvatov, Slovencev, Madžarov in drugih — je imel v škofiji 40.000. Do njegovega prihoda je bilo vse to ogrmno ozemlje brez katoliških duhovnikov. Zato 'je pokojni škof Gnidovec začel najprej z delom v tej smeri in je v Prizrenu sezidal krasno semenišče. Za njegovega škofovanja je južna Srbija po njegovi zaslugi dobila 11 večjih in manjših katoliških cerkva, obnovlje-e pa so bile skoraj vse dotedanje hi-
še božje. Na pomoč za versko delo je poklical redovnike in redovnice, vabil zlasti svetne slovenske duhovnike in bil sam v svoji škofiji škof, župnik, kaplan, katehet, skratka vse. Njegovo javno in zasebno življenje je bilo svetniško. Zase ni porabil ničesar, celo svojo obleko in perilo je skoraj do zadnjega razdal ubožcem. Zaradi njegovega asketskega življenja, zaradi njegove verske vneme, strpnosti in zaradi njegove izobrazbe so ga cenili vsi krogi južne Srbije, od najvišjih do najnižjih, od katoličanov do mohamedancev.
Truplo ranjkega škofa Gnidovca so položili na mrtvaški oder v Dvorcu ljubljanskega škofa v Ljubljani, kamor so ga 4. in 5. februarja hodili kropit tisoči vernikov. V ponedeljek 6. februarja pa so dopoldne prenesli krsto s telesnimi ostanki škofa Gnidovca v cerkev Srca Jezusovega, kjer je sarajevski nadškof dr. Šaric opravil mašo zadušnico. Maše zaduš-nice se je udeležilo sedem jugoslovanskih škofov in sicer: hrvatski
Veliki zavod
"RAMOS MEIIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SITILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in boleSin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN * .Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAIJSTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 seča« plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
metropolit in zagrebški nadškof dr. Stepina c, nadškof dr. Šaric iz Sarajeva, nadškof dr. Ujčic iz Beograda, ljubljanski škof dr. Rožman, krški škof dr. Srebmičv mariborskla'Ökof dr. Tomažiči '^wijjkfe^jfäfeTdr. Buric in šibeniški škof dr. Mileta. Dubrov-niškega škofa dr. Carevica je zastopal prošt in geer.ralni vikar ljubljanske škofije g. Ignacij Nadrah, stolni dekan dr. Kimovec pa je zastopal hvarskega škofa Pušiea. Pr^v tako so bili pri maši zadušnici kapucinski pro vinci j al p. Odilo Mekinrla, frančiškanski provincijal p. dr. Gra-cijan Heric in vizitator laazristov Sedej. Maše zadušnice, ki se je začela ob 10 dopoldne so se udeležili tudi zastopniki Nj. Vel. kralja geenral Dodič in ban dr. Natlačen, ki je zastopal predsednika vlade Cvetkovica in vlado. Številni drugi odličniki so bili navzoči, nadvse številna pa je bila udeležba slovenske duhovščine in zastopstva redov in cerkvenih organizacij. Po maši zadušnici je irn^l poslovilni cerkveni nagovor škof dr. Rožman, ki je nato tudi kot zastopnik beograjskega nuncija in nadškofa H. Filicija vodil pogreb k sv. Križu. Vsi odličniki so pospremili velikega pokojnika do pokopališča, kjer je opravil pogrebne obrede in molitve dr. Gregorij Rožman. Škofa Gnidovca so pokopali na pokopališču duhovnikov laazristov tik pod lepim kipom sv. Vincencija Pavel-skega. Na grobu se je v imenu skcp-Ijanske škofije poslovil od pokojnika konzultor in provikar msgr. Kor-din.
Na zadnji poti je pospremilo škofa Gnidovca tudi sedem duhovnikov iz skopljanske škofije. Veličasten pogreb, katerega se je udeležilo kakih 8.000 ljudi jé bil najlepši'dokaz, kako visoko je vsa javnost spoštovala škofa dr. Gnidovca.
Deset zapovedi za moža
Ameriška filmska igralka Myrna Loy, ki je mnogo bolj pametna in preprosta žena, kakor pa druge filmske igralke, je poslala v ameriški svet deset zapovedi za ženo, ki si more po njih urediti znosno življenje s svojim možem. Na te zapovedi pa se je oglasilo deset zapovedi za moža, seveda za takšnega, ki ima svojo že no rad in ki je ne bi hotel po nepotrebnem žaliti. Mogoče so tudi te zapovedi primerne, da mož razmišlja o njih :
1.	Če je le mogoče, skušej;xdobro-tg dognati, kar,si želiš od svoje že-nfl »Stefrerna pristna žena se bo .prej odzvala' dobroti kot tako zvanemu tiranskemu tonu.
2.	Nikar ne reei zmeraj že kar nalašč, da je pri drugih ženah vse lepše, kot je pri tvoji. S tem oblatiš svoj lastni okus, ki si si tako žene izbral za družico.
3.	Čeprav ni tvoja žena ravno duševna veličina, pa se potolaži z dru gimi njenimi vrlinami, saj jih irei» dvoma tudi kaj ima, sicer bi se nt bil oženil z njo. Če se ti pa dozdeva da .je "preveč brihtna", pa skušaj neopazno izvabiti iz nje tisto, kaj- je samo ženskega, da s tem pozabi na svojo "brihtnost".
4.	Če si ljubosumen, pa tudi sebe malo preskušaj, ali izhaja tvoja ljubosumnost iz resnične notranje žalosti ali pa iz užaljene ničemurnosti. Če je poslednje bolj na površju, tedaj ne moš s "scenami" ničesar dosegel, zakaj, splošno ženske jako hitro občutijo, ali so čustva pristna ali ne-, in se tudi tozadevno vedejo.
5.	Nikar zmeraj ne zatrjuj, da je ženska nelogična, moški pa nasprotno. S tem ne boš navzlic svoji logiki dosegel drugega kot to, da bo žena izvajala konsekvence, ki ti ne j"o-do prav nič všteč.
6.	Lepo se vedi s svojo ženo, kakršen si bil v začetku z njo. Tudi dandanašnja ženska je navzlic toliko poudarjenemu tovarištvu jako dovzetna za zunanje oblike, in dobra beseda, ljubezniva kretnja o pravem času ti privede njenega notranjega človeka v naročje.
7.	Glede na znance in sorodnike svoje žene bodi toliko velikodušen, kolkor tudi ti zahtevaš tozadevne velikodušnosti od nje. Saj more obstojati notranja svoboda kakega razmerja od človeka do človeka samo na obojestranskem zaupanju in do> puščanju.
8.	Ne podcenjuj dela, ki ga opravlja žena na svojem področju, saj tu di ti zahtevaš, da žena upošteva in ceni tvoje delo.
9.	Če tvoja žena ni rojena kuhari ca-umetnica, potrpi z njo. Dobrohotnost do tebe jo bo več naučilo, kot bi to zmogla najobširnejša kuharska knjiga.
10.	Pripravi svoji ženi zdaj in zdaj kako nepričakovano veselje — ljube zen in vsakdanjost sta potrebni o svežila —, pa boš tudi sam dosegel pri tem svoje radosti.
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 128 •— Klarisa! — vzklikne Gianetti-no prestrašeno, — ali boš šla v jamo levov? Klarisa, to se ne sme zgoditi' Prosim te, ne preko/ači praga njegove kabine! Nikar ne pojdi, na njegovo vojno ladjo !
Gianettino se je razburjeno vygel h Klarisinim nogam in proseče dvignil svoje roke.
—	Ne hodi ! — vzklikne Gianettino še enkrat, — zdi se mi, slutim, da ti preti poguba. Teh besed ne govorim iz ljubosumnosti, čeprav ne tajim, da sem ljubosumen do blaznosti ! .Jaz sovražim tega lepega, črno-'""adatega odličnega Rusa, ki prihaja v tvojo hišo, medtem ko se mora tyoj Gianettino potikati okrog tvoje hiše — toda sedaj ne govori iz mene ljubosumnost, temveč skrb zate!
—	Klarisa, pomisli, ti namerava? vZeti ruski carici carsko krono, — še Več, morda celo njeno življenje 1— ti Pa misliš vse to zaupati Rusu, človeku iz caričine najbližje okolice, o katerem si tudi sama slišala, da je "'I nekoč njen miljenec, zaupnik in slubimec! — Mar si slepa? Mar res ,le vidiš ničesar? Ali ne slutiš, da te Manierava ta človek pogubiti?
—Danes je priredil tebi na čast na svoji admiralski ladji pojedino, ^ntri bo morda že ležal pri tvojih no-in ti prisegal večno ljubezen. j*°til te bo, da bi odšla z njim, če pa to zares storila, tedaj si izgubljena! — Odpeljal te bo v Rusijo, te bo izročil carici, -h- carica pa-e l)(» mučila in te ubila. — Jaz pa, "T Klarisa, jaz bom znorel! Življenja brez tebe si ne moreni misliti!
Rama ihìrcI na to mi jemlje radumi
Grofica Klarisa Pineberg se jc
smehljala in pogladila črnolasega gondolierja.
—	Oh, moj dragi, moj edini Gianettino, ti ne veš, kako sem ti hvaležna, — reče Klarisa nežno, toda popolnoma mirno, — da se tako zanimaš za mene in da tako skrbiš za mojo usodo !
i — Za tvojo usodo, — mar ni tvoja usoda tudi moja? Mar ni^ta najini poti tesno združeni?
—	Vem, moj dragi Gianettino, midva sva združena, dvoje teles sva, z, eno dušo ! Toda — ti se ne boš jezil, če bom iskrena, — o politiki ne razumeš ničesar.
—O politiki ne razumem ničesar. Nikdar se nisem zanimal za to, s čemer se je havila velika gospoda. Toda jaz te ljubim, Klarisa, jaz te ljubim in slutim, da so se nad tvojo glavo nakopičili temni oblaki ! — Že pred nekaj tedni sem te hotel na kolenih prositi, da bi se ne družila več z onim črnobradim Rusom, čeprav je knez in admiral. Slutil sem, da je to lopov in da ima'črne namene.
—	Bil pa sem preponosen, da bi govoril ! Nisem hotel, da bi me videla majhnega in ljubosumnega, nisem ti hotel pokazati, kako trepe-èem za tvojo ljubezen! Moški si mora biti svest ljubezni ljubljene žene!
—Gianettino, pridi, sedi k meni,
—	ga je prosila lepa grofica. — Tako — k meni, — oh, moj črnolasi tiger, kako si zaljubljen, kako ponosna sem, da se mi je posrečilo te ukrotiti ! — To, kar pripoveduješ o Orlovu, je morda resnica. Orlov je bil iniljenec carice Katarine, toda nikar nepozabi, da on danes ni več to !
—	Moj dragi Gianettino, seda j pa mi odgovori iskreno svoji Klarisi !
—	Poglej, sedaj sediva tukaj skupaj, nežno stisnjena drug k drugemu, eno srce in ena duša, — najini roki sta se našli, — našle so se tudi
najine ustnice, — Moj Gianettino, tako bom prodrla s svojo dušo v tvojo !
—	Oh, Klarisa, — Klarisa, kako te ljubim !
—	Gianettino, kajneda, ti bi zame vse storil? Če bi ti rekla: umri zame?
—	Tedaj bi umrl !
—	Če pa bi ti rekla : ubija j zame?
—	Tedaj bi ubijal !
—• In če bi ti rekla : Gianettino, strgaj sliko svetnikov s cerkvenih zidov ?
, Tudi to bi storil, čeprav bi vedel, da me bodo svetniki za to pro-khnjali in me pogubili!
r— Dobro, Gianettino! Kaj bi storil, če bi me nekega dne našel v naročju drugega? — Kaj bi storil, če bi te nekega dne poklicala k sebi in ti rekla: ljubila sem te, toda sedaj te ne ljubim več, sedaj pripada moje srce nekomu drugemu. —
Gondoliere plane. Bil je bled kakor smrt, njegove oči so se bleščale kakor da bi znorel, izza njegovih rdečih ustni pa so se prikazali zobje — močni beli zobje kakor pri levu.
—	Kaj bi storil ? — vzklikne Gianettino divje, oči pa so se mu strašno svetile, — odkrito ti bom povedal, kakor si to tudi zahtevala !
—	Ubil bi te! — Ne, ne bi te ne ubil, kajti smrt bi bila zate prelah ka kazen! — Cele dni in noči bi posedal ob obali >in premišljeval, ka* ko bi se ti maščeval da bi pretrpela iste muke, kakor sem .jih pretrpel jaz, — premišljeval bi, kako bi te čim hujše zadel !
—	Ali vidiš prijatelj — vzklikne Klarisa in se vzravna, — prav takó hoče storiti tudi knez Orlov.
—Katarina ga je ljubila, — dvignila ga je na najvišjo stopnjb v dražavi, — dala mu je vse, kar more dati carica in žena moškemu, ki ga ljubi. Potem pa ga je zavrgla in
si vzela drugega. Vzljubila je Aleksandra Potemkina — ti pa misliš, da bi me ta knez Orlov mogel izdati carici? Ne, Gianettino, Orlov je moj najboljši zaveznik!
—	Knez Orlov je prisegel, da se bo maščeval! Usoda sama mi ga je pripeljala naproti. Orlov bo orodje v mojih rokah in jaz bi bila neumna, če bi se ga ne poslužila.
Gianettino je stal kakor prikovan. Težko je sopel.
—	Morda je res, kar praviš! — — reče Gianettino zamolklo. — Morda sem samo navadni gondoliere — da, da, jaz se ne razumem na politiko! Klarisa, čimbolj premišljam, prihajam do zaključka, da imaš ti prav ! Orlov ne more oprostiti Katarini, kar mu je storila! — Nekaj bi te pa prosil ! Ne odbij moje želje ! Dovoli, da grem s teboj ! Previden bom, — pazil bom nate — gorje mu, gorje mu, če te bo prevaral in te izdal ! Tedaj mu ne bodo koristili mornarji, niti njegovi vojaki. Njegove puške, meči in topovi mu bodo zaman. Vzel te bom v svoje naročje in skočil s teboj v morje ! Enkrat sem te že rešil na svojih plečih, poskusil bom to še drugič.
—	Gianettino, kako si dober! — vzklikne Klarisa in ga prisrčno poljubi. — Toda na "Česmo" me ne smeš spremljati ! — Ali se spominjaš ko sva nekoč rekla Orlovu neresnico, povedala sva to, česar bi ne smel nihče vedeti! Če bi naju zopet videl skupaj, bi gotovo kaj sumil! — Ne, Gianettino, tokrat se nočem prtßlu-žiti tvoje gondole. Na Markovem trgu me pričakuje knez Orlov in on sam me bo odpeljal k svoji ladji.
—	Klarisa to me boli, — mojih nasvetov sploh ne upoštevaš. Ti preziraš vse !
—Preziram? — Ljubljeni, ne govori tako ! Kako naj bi prezirala tvo-
je besede? Vse kar prihaja od tebe
—	vse to, tudi najmanjšo besedico obožujem in ljubim-! — Ti si edini moški, ki obstoja zame, tebe ljubim, ti si mi vse na svetu! Ali bi rad še več dokazov? Mar ti nisem že dovolj pokazala ?
-«e žrtvovala sem ti svoj ponos in svojo čast! Gianettino, če bi živa duša slutila, da se grofica Klarisa Pineberg nahaja sedaj v kolibici gon dolierja Gianettina, bi ne mogla več ostati v Benetkah!
—j Oh, vem vem, ti si mi mnogo žrtvovala, — zaječi Gianettino, — pa tudi jaz sem tebi mnogo žrtvoval.
Sedla sta na zofo. Gianettino se nasloni na blazine, Klarisa pa se je zleknila in položila svojo glavo na njegova prsa.
—	Gianettino, kaj si mi žrtvoval?
—	ga vpraša Klarisa in ga pogleda s svojimi bleščečimi očmi. — Svojo svobodo?
—	Ne, več kakor to, — žrtvoval sem ti zvesto, zvesto srce!
Klarisa plane.
—	Gianettino! — vzklikne Klarisa, — kaj pomeni to? Še nikdar mi nisi tako govoril! Mar si mi žrtvoval poleg svojega lastnega tudi katero drugo srce? — Gianettino, ti si torej že ljubil, čeprav si mi zatrjeval in prisegel, da sem prva žena, ki jo ljubiš!
— Madona, rekel sem ti resnico,
—	reče lepi, črnooki gondoliere, in potegne Klariso na svoja prsa. — Nekdo pa me je ljubil, — ljubi me še sedaj !
Klarisa je za trenutek zaprla svoje oči.
Na njenem obrazu pa so se črtale poteze nezaupanja, bolesti in kljubovanja, ker je slišala, da ji je žrtvoval neko drugo ženo, — če pa bi tev, kajti ljubila ga je iskreno, glo-
SLOVENSKI LIST
"SP
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Pust ga je pobodel
Na peči pri starem očetu so sedeli otroci in se igrali s klinčki, ki so se sušili, da bodo za zobe pri grabljah. To je bilo dela, ko so gradili vsakovrstno stavbene umetnine.
Pa se je spomnila Tonca nekaj novega!
Na pratiko. Toda kdo jo bo dosegel. Polica je visoka. Ni kazalo drugega kot lepo prositi.
Nate otroci. Nove ne dam. Pa tudi to staro ne smete raztrgati.
To je bilo pa seveda sploh najlepše, kar se je na svet tiste čase za o-troke dobilo, ker so v pratiki gledali svetnike.
Ta je moj, je pokazala Tonca sv. Antona s prašičkom. Moja sta pa dva, je zmagovalno trdil Peterček, ko je srečno našel svetega Petra s Pavlom. Pa tudi Janezek je hotel nekaj veljati. Dveh res ni bilo na njegov god. Zato je pa vsak mesec vsaj en Janez, če ne več, tako da so nazadnje vsi trije zmagali. Samo Mici ni mogla najti nobene zmage, ker je bila premajhna, da bi se znala braniti. Zato je začela jokati pa jo je seveda Tonca kmalu potolažila, da je Marija čez vse druge svetnike in da ima najbolj lepe praznike, ko se vsi lepo oblečejo in k maši gredo.
Tako so bili vsi zadovoljni.
Potem so pa šli gledat pusta. Čuden svetnik ta pust, ki ima rogove.
Zakaj ima pust rogove, je hotel vedeti Peterček.
Zato, da koga pohode, so odgovorili stari oče.
Kako bo pobodel. Saj ne more ven s pratke.
Boš že videl, še tebe bo pobodel.
To je pa dalo misliti, kako bo pust pobodel.
Špehovo potico bomo jedli tisti dan, je veselo razlagala Tončka.
In mesa. kolikor bo kdo hotel in "prato" tudi je vedel Janezek.
Jaz bom pa za rep držala, ko bojo klali ono ta staro svinjo, ki je tako huda.
Pust je bil že pred vrati. Zato so otroci vse te stvari tako dobro vedeli.
In prišel je pust.
Peterček je veselo vstal ker je mislil, da ne bo nič drugega delal ta
dan, kot samo jedel.
Boš se hitro napravil za v šolo! Tako so neizprosno zapovedali mati.
In saj veste, kako je tedaj, kadar se je doma kaj lepega obetalo; pa je bilo treba v šolo. Peterčku se je široko potegnil obraz in pritekle so solze...
Vidiš ga pusta. Jo j kako si grd Peterček.
Peterček je pa takoj že malo razumel, kaj se to pravi, da pust pohode. Ti grdi pust!
Pa bil je Peterček eden onih o-trok, danes dosti redkih tukaj, ki je brez ugovora in brez vprašanja sto ril, kar je bilo treba. Na Janezka je bil pa kar malo hud, ker mu ni bilo treba v šolo. Bil je še premajhen.
Tisti dan je bilo doma prav prijetno.
Mici, ki je tako maščevalno želela držati staro svinjo za rep, je to že prejšni dan odpravila. Danes je morala biti hiša in miza pripravljena za druge reči. Mirno sta ždela za mizo Janezek in Micka in občudovala mater, ki so tako lepo valeali potico. Tako mirna in poslušna sta bila prav malo kdaj. Dobro sta vedela, da b> bilo treba kar v kot na peč, če bi bilo kaj narobe; In kdo bo na peči, kadar mati na mizi potico valjčajo!
Ko je bila potica zvaljčana in je že tudi lepo vzšla, so jo mati dali v peč.
Prav kmalu je zadišalo na blizu in daleč.
Toda vsako veselje na svetu je nepopolno. In tudi s špehovo potico je bilo tako...
Ko je Peterček na vso naglico pritekel iz šole, je takoj hitel k materi po svoj kos špehovke. Hitro jo je imel. Tedaj se je pa Janezka domislil. Sedaj mu je že odpustil, Kar mu je preje zameril, ker mu ni bilo treba z doma.
Pust ga je pobodel, tako so mu povedali.
Kje pa je Janezek? je vprašal.
Le kako ga je pobodel?
Našel ga je na peči, kjer se je zvijal ubcgi Janezek.
Mati, Janezek bo umrl, je letel povedati Peterček v kuhinjo, in mislil s katerim rogom ga je pobodel pust.
Kaj bo umrl. Naj le še počaka na pepelnico, pa bo zdrav. Le pazi se, da še tebe ne pohode. Ali mar nisem povedala Janezku, da se na špehovo potico ne sme piti voda. Zakaj pa ni ubogal. Prav mu je. Bo pa za drugič vedel. Tako so mati Peterčka podučili, ki je sedaj že umeval, kako pohode pust.
Tonci, Mici,očetu, materi, hlapcu in dekli pa ni bilo nič, ker so znali jesti po pameti. Peterček je pa bil vesel, da je moral v šolo, ker bi ga gotovo drugače tudi njega pust tako pobodel. Sicer pa ni treba misliti, da je Janezek umrl zaradi tistega. Kaj še. Še prav krepko je jedel še na pustni torek potico, samo vode, te se je pa bài. In mesa sta si s Peterčkom tudi privoščila. Še nazadnje sta si hotela spraviti vsak eno kost, da bo za drugi dan.
Zakaj ti bo pa tisto, so vprašal» oče, ko so videli Peterčka in Janezka, kako sta se polastila vsak svoje kosti.
Bom imel za jutri, če je še kaj mesta zraven.
Kar prec daj ta sem. Za jutri ne bo nič.
Ali ne veš, kakšen dan je jutri, Peterček ?
Nič nista vedela, ne Peterček ne Janezek.
Jaz pa vem, se je umešala Tonca.
Le počakaj ti. Boš že povedala, kadar tebom vprašal. Ti povej Peterček !
Pa jemislil in mislil Peterček. Na pratiko je mislil. Tolikokrat je gledal pusta, da je na pamet zanj vedel, a n i semogel spomniti kaj je zra ven njega...
Ga vidite poba!! Ti guncvat! Prav tak si kot brezverni ljudje, ki samo za pusta vedo, za post pa nič vedeti nočejo. No pa povej ti Tonca, kaj je drugi dan. Ko j za pustom?
Pepelnica je, kogospod v cerkvi denejo pepela na glavo in post je, ko se ne sme meso jesti.
Aja, sedaj pa ževem, se je domislil Peterček. Saj so nam gospod tudi v šoli to pravili.
Kdaj bomo pa pojedli to meso, ki je ostalo, je skrbelo Janezka, ki mu je beseda post in pepelnica obudila misel na "župo", ječmenov močnik s kislim mlekom, ki ga je včasih kar
bodel v jezik.
Jutri ne. Potem se bo pa že poje dio. Vem, da bi ga ti tudi jutri rad jedel, toda božja postava pravi, da mora človek samega sebe tudi malo nazaj držati in nedati svojemu grlu in želodcu vse kar si poželi. Zato je jutri post in bo sledil post dolg 40 dni.
Čudno, si je mislil Janezek. To je pa narobe. Da se "pustu" tako reče, ko je vendar tako lepo... Janezek je namreč že pozabil, kako ga je dopoldne trebuh bolel. To sta pa vendarle razumela oba: Peterček in Janezek, zakaj ima post rogove in da pustu sledi pepelnica, ki je post tako hud, da se sme samo močnik in kruh dopoldne jesti. Meso pa cel dan nič.
Hladnik Janez.
Anton Zaje:
Skrivnosti sreče
V življenju človeka velja samo dobra volja. Ako želiš uspehov, hočeš biti zdrav in srečen, potem se moraš otresti vseh slabih in črnili misli. Vrzi čmerikavost. raz svojih ramen in bodi vesel. Motri vse stvari od dobre strani. V nevšečnih zadevah misli: "Boljše bo!" Vse svoje načrte najprej dobro prevdari in potem opremi z mislijo: "Izvršil jih bom ker sem energičen ! ' ' Misli vedno pozitivno: "Znam in hočem !" a nikdar negativno: "Ne morem! Ne znam! Se ne tipam!" Sploh je priporočati, da take in enake pozitivne sugestije v mislih ponavljaš pri vsaki priložnosti, ker zelo krepijo voljo in energijo.
Dalje morajo tvoje misli zavzemati tudi obiležje, katero te dovaja v sklad s pravilom vseh misli, s harmonijo vesoljnosti, izraženo v reku : ''Ljubi Boga in bližnjega !" "V tem reku je zapopadèna vsa modrost, vsa morala, vsa vera. Znan jt milijonom ljudi, a vendar jih je zeli malo, ki ga v življenju upoštevajo. Ne znajo se poglobiti v pomen reka, ker jim slabe misli zapirajo vrata k spoznanju. Ljubezen je moč, ki vse oživlja, ki tvojo dušo kristalizira in dovaja k Bogu. Kjer vlada nesebična ljubezen, tam ni zlega, zato se mi-
selno združi s harmonijo vesoljstva, To izvršiš na ta način, da delaš za vse, da v sili pomagaš bližnjemu in mu pomagaš, kakor veš in moreš, Ako te zaslepljeni bližnji preganjajo, odpuščaj jim. Vračaj dobro za zlo in hipno se bo tebi določeno zlo pretvorilo v dobro dejanje. Kadar zlo zadene ob dobro, se zlo raztopi in se pretvori v ljubezen.
CERKVENI VESTN1K
26. febr. bo sv. maša v Rosariju v cerkvi Nuestra Senora de la Guardia, na Uriburu (ombnibus 50) oh 10.30 uri.
5. marca bo maša na Paternalu.
Molitve na Paternalu ob 4 uri.
12. marca bo maša na Aveilanedi za Jožefa in Jožefo Stantič.
S pepelnično sredo se je pričel 40 dnevni post, katerega je vpeljala Cerkev, da s tem opozarja vernike na dolžnost zadoščenja za grehe. Bog nam daje v življenju priliko, da se oddolžimo, da se sami pokorimo, kar se godi s tem, da si človek odreče kako jed. Pokora je pa seveda tudi v tem in prav dobra je, če se človek brzda v vsem ter se odreče raznim udobnostim...
Zapovedana pokora je pa samo v postu. Postna postava je pa sledeča v tej deželi :
Pepelnična sreda in vsi petki do Velike noči je vzdržnost od mesa in mesnih jedi in tudi pritrganje v jedi.
Vse srede 40 dnevnega posta in veliki četrtek je samo pritrganje v jedi. Meso se sme uživati te dneve. Le manj je treba jesti.
Od postave, da si v jedi pritrgajo, so izvrzeti tisti, ki teško delajo in ki niso svoje mize gospodarji in vsi do 21 leta in po 60 letu starosti.
Kdor posta noče držati, s tem za-r krivi greh.
Zatorej le storite vsi svojo dolžnost in spolnite to postno postavo, ki je pač mnogo lajša od one, ki smo jo imeli doma. Saj je tudi zdravo, <3a se po možnosti hrano spremeni.
19. febr. sem odpotoval in se vrnem tako, da bom že pravočasno na Paternalu 5. marca, da bo ob 10 uri maša.
Hladnik Janez.
boko i resnično in ne bi mogla trpeti poleg sebe še kako drugo ženo.
—	Ljubljena moja, nikar me ne glej tako žalostno, — jo je prosil Gianettino, — zares, nimaš vzroka, da bi bila ljubosumna. Rekel sem ti, da me je neka žena ljubila, jaz pa ji ljubezni nisem nikdar vračal.
—	Nesrečnica, — zašepeče Klarisa, —i strašno! Moj Gianettino, ljubiti te, ljubiti brezupno — to mora biti nekaj strašnega.
—	Kdo je ona? —■ zašepeče Klarisa. — Ali živi v Benetkah? Ali storim lahko kaj zanjo? Prisegam ti, da bi mi bilo v srečo, če bi ji lahko pomagala! Ali je siromašna?
—	Siromašna je, — odvrne Gianettino, — pa tudi ni. Kar potrebu-in radi tega ji ni treba, kakor mar-je, si zasluži sama s poštenim delom sikateri drugi, prodajati same sebe.
—	Ona je prodajalka cvetlic in prepričan sem, madona, da si jo že mnogokrat videla. Ta deklica je izredno lepa.
—	Pa ni menda Lidija?
—	Da, Lidija je.
—	In ti si jo prezrl?
—	Da, — vzklikne Gianettino. — Vse Benetke pravijo, da je Lidija lepa, jaz pa je kljub temu nisem ljubil. — Sanjal sem o neki drugi, čeprav je nisem nikdar videl, o neki, ki ho šele prišla, ta pa je bila kakor ti, Klarisa!
Klarisa dvigne svoji roki in objame lepega gondolierja. Ko pa se je Gianettino šele osvobodil iz njenega objema, je nadaljeval:
—	Čeprav Lilije nisem ljubil, sem vedel, da me ona ljubi. Ljubila me je z vso silo svoje mlade duše, sama mi je priznala svojo ljubezen in uv; rotila, naj jo vzamem za ženo. Pred mano se je ponižala, med tem ko je druge moške odbijala in zavračala najsijajnejše ponudbe.
—	Klečala je pred menoj in me prosila. Neke lepe zvezdnate noči mi
je v moji gondoli priznala, kaj čuti zame. Rotila me je, naj se je usmilim in naj jo vzamem za ženo.
—	Kdo drugi bi gotovo ne mogel odbiti te prošnje in če bi moji tovariši vedeli, da sem jo zavrnil, bi se mi gotovo smejali, kajti Lidija ni samo lepa, zelo lepa, temveč zasluži tudi s svojim cvetjem mnogo denarja.
—	Ti pa si ji kljub temu rekel, da ne moreš postati njen?
—	Da!
—	In od tedaj ? — Ali si jo že ke-daj videl?
—	Vidim jo vsaki dan. V Benetkah se morava srečati. Kadar pa me vidi, prebledi, povesi svoje oči in gre mimo mene ne da bi spregovorila besedico.
—	Uboga, nesrečna deklica! — vzklikne Klarisa. — Radi tega je torej tako tiha in molčeča? Zato ji si jo iz lepih oči trpka bolest? Lidija prihaja k meni sleherni dan in mi pro daja svoje lepe cvetke. — Zdelo sc mi je, da je najbrž nesrečno zaljubljena. Samo po sebi umevno je, da nisem slutikj da ljubi tebe!
—	Gianettino, prosim te, ne govoriva več o njej! Ure minevajo z bliskovito naglico, že je ena! Gianettino, ljubi me, poljubljaj me, kmalu bom morala oditi.
V sobi je nastala tišina. Slišati je bilo sam oenolično tiktakanje nihale, stare ure, ki je visela na zidu in od časa do časa sladek, pridušen vzdih-
Ijiij--oh, ni peresa, ki bi moglo
opisati vseh slasti ljubezni!
To noč sta bila Gianettino in Klarisa srečna.
Srečna sta bila zadnjikrat!
Ti poljubi so bili zadnji pozdrav njune ljubezni.
Na mali uri na zidu je manjkalo petnajst minut do dveh, ko sta Kia-risa in Gianettino stopila iz kolibe.
Mesec je obseval temne lagune.
Grofica in gondoliere sta se držala za roke. Iz njunih obrazov je sijala blaženost trenutkov, ki sta jih preživela skupaj v samotni kolibici,
—	Klarisa, vzemi me s seboj ! — Ne hodi sama! — Oh sedaj — sedaj naj bi te pustil samo, — sedaj, ko si
počivala v mojem naročju?---
Oh, meni je tako tesno pri srcu, kakor da ti moram reči zbogom za vedno ! — Nekaj mi pravi, da se ne bova nikdar več videla !
Gianettinove oči so se napolnile s solzami. — Klarisa pa mu je s poljubi posušila solze.
Klarisa ga je objela krog vratu, se stisnila k njemu in naslonila glavo na njegova prsa.
—	Gianettino, ločila se bova samo za nekaj ur, — reče Klarisa nežno in tiho. — Jutri opoldne pa me čakaj s svojo gondolo pred vhodom v mojo palačo. Odpeljala se bova na morje.
—	Jutri opoldne? — odgovori gondoliere. — Jutri opoldne te ne bom mogel več videti!
—	Gianettino — kaj govoriš?
—	Neka slutnja mi pravi, da te ne bom več videl, — vzklikne gondoliere, — in te slutnje se ne morem znebiti!..,.. Klarisa, vzemi me s seboj! Bova vsaj skupaj umrla ! — Klarisa, življenje nam daruje včasih trenutke, ko se človeku odpre duša in ko vidi stvari, ki jih sicer ne more doumeti, ker so pokrite s neprodirnim pajčolanom. — Sedaj je nastopil takšen trenutek! Jaz slutim nekaj strašnega in rad bi te obvaroval ter odvrnil od tebe nevarnost, ki ti preti. Ti pa me nočeš bogati, ti si neizprosna !
—	Gianettino, poslušaj me, — reče Klarisa, — do jutri opoldne še, potem pa bom tvoja, čisto tvoja ! Delala bom kar boš ti hotel ! Poslušna in dobra žena ti bom. Ta noč pa pripada še meni! Orlova si moram pridobiti za svoj načrt, kajti potem mi je zmaga zagotovljena.
—	Gianettino, razen tega pa tudi ne bom mogla več dalje ostati v Benetkah. Ljubljeni, sedaj pa zbogom, skrajni čas je že, da odidem kajti sicer me bo knez Orlov na Markovem trgu zastonj pričakoval.
—	Moj oboževani Gianettino, poljubi me še enkrat! Oh, Bog mi je priča, da ljubim samo tebe in da jo tvoja ljubezen največje bogastvo, kar mi ga je poklonil Bog ! — Za te-tebe bi dala tudi carsko krono, kajti kaj pomeni carska krona brez te be?!
Klarisa ga še enkrat objame in odide.
—	Klarisa ! — zavpije Gianettino — Klarisa vrni se zopet k meni !
Klarisa pa se samo še enkrat obrne in ga nežno pogleda, potem pa zgine za vogalom. — Gianettfno je ni mogel več videti.
108. POGLAVJE Plemenita tekmovalka.
Gianettino si je zakril oči z rokama.
Počasi se je vrnil v svojo hišico.
Oh,,kako je bila sedaj pusta soba, ki mu je bila pravkar raj na zemlji.
Odšel je njegov angel, odšla mu je Eva, kaj pa bi bil raj prvega človeka brez žene?
Gondoliere je vzel stol, ga prinesel k oknu, sedel nanj in se zagledal v daljavo.
Nad površjem vode se je dvigala kalna megla. Gianettino si je zakril oči.
—	Oh, kako globoko in toplo jc ljubil Klariso in vendar je ni mogel odvrniti od njene nočne poti, o kateri je bil prepričan, da jo bo po-gubila !
Kaj naj bi storil?
Ali naj bi šel za njo? — Mar naj bi ji sledil tudi brc*/, njenega dovoljenja? — Ali naj bi se odpeljal s svojo gondolo k admiralski ladji?
Ne, to bi nebilo prav! Klarisa bi
ga brez dvoma opazila in bi se je žila, ker je ni ubogal.
Ne, moral je ostati tukaj, — v svoji majhni, samotni kolibici.
Mesečina je padala skozi okno v sobo in s svojo bledo svetlobo raz-svetljala vse predmete.
Vse, kar se je nahajalo v tej sobi, je pripadalo Gianettinovemu o-četu, ki si je vse to pridobil s težkim delom v mnogih letih.
Gianettino je v tej kolibici rastel in se razvijal. Tukaj je preživel svoja otroška leta.
Nekega dne se je oče odpeljal s svojo gondolo na morje in se ni več vrnil.
Morje ga je požrlo, kakor toliko drugih gondolierjev. — Mati in sestra se nista temu niti preveč čudili, ker sta vedeli, da čaka vsakega gondolierja nepričakovana smrt.
Nihče ne umre naravne smrti, nihče ne umre v svoji postelji, kdor se nahaja od jutra do večera na potuhnjenem morju.
Ko pa je umrl hranitelj male rodbine, so morali vsi delati. Mati je vodila gospodinjstvo in si s šivanjem služila denar. Gianettino je začel voziti z gondolo, katero so našli na odprtem morju, sestra pa je odšla v tovarno, kjer je zlagala žveplenke v majhne škatljiee, ki so jih prodajali po vsej Evropi.
Tako so otroci vzrasli, čeprav ne v izobilju, vendar niso nikdar trpeli pomanjkanja in bede.
Gianettino se je hitro razvil v najlepšega beneškega gondolierja, sestra pa je postala najlepša deklico v vsej okolici.
Lepo Cezarejo so preganjali in zasledovali moški. Zanjo so se zanimali najodličnejši Benečani, deklicu pa je ONtala dobra iu pošt ena in se ni ozirala na mamljiva povabila odlične gospode.
(Dalje prihodnjič)