i^^bgdm^^nnit (No. 556) anthori led by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of New York, N. Y. - By order of the President, A. 8. Burleson, Pcatmartergeneral. JS Največji slovenski dn^nik | TT A Oi TT A "W^ y^V 1T\ A B The Ur^ SlJeriw drily "l 111 v Zedinjenih državah ill fl 1 ■ /1 ^^ I^L I /1 ■ 9 M A ■ M M JTL -s in the United States:- M lfi Velja zaTJTet" ..$3^0 ffl VT ' ^ ^ jL ^Z ^ A V/^Mj^MMr JT^ ffi every day except Sunday. « g Za po« leta......$2.00 ft . - ^^ Tjf and Uf«l Holiday«. ^ ^beSO&eeebeSo^eJ list slovenskih delavcev v Ameriki. 6» Re^dcra gj Telephone: COBTLANDT 4687._totered a« Second Olaa. Mattar, »eptamber «1. 1903. at the Poet Office »t New York. H Y„ under the Act of Oongrou of March S. 187». Telephono: CORTLANDT «681 NO, 230. — ŠTEV. 230. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 1, 1918. _ TOREK, 1. OKTOBRA, 1018, VOLUME XXVL - LETNIK XXVI. Oficijelna poročila ITALIJANSKO POROČILO. ~ S Pariz, Fraiu* ja, 30. septembra. — Dnevno. — Tekom noči s» Izvedli Francozi mogočen protinapad v okraju Urvillers, južno od St. i^ueiitina. V.>i napori Nemcev, da se polaste griča št. tS so bili uničeni vsled uspešnega francoskega ognja. Med Ailettc in Aisne so se vršili živalmi artilerijski boji. V t haiupague n bilo tekom noči zaznamovati nobene infautcrij-ske akcije. Bitka se je i/nova pričela ob jutranji zori. Nočno poročilo. -— Kljub močnemu odporu sovražnika mu o zavzeli Revillon. Romain in Montignv-sur-Vesle. Ko smo potiskali naprej proti severu. smo dospeli do mesta južo od Meurival n N < .:*«•-lav. 1'jel: muo šestnajst sto mož. 7. bitko se je nadaljevalo dauts na celi fronti v Champagne Sovražnika se je vrg'o iz St. Marie-en-Py. Napredovali smo prek > te vasi. — Zavzeli muo A v re ter tudi gozdove in višino severno od te v;Lsi. Zavzeli smo Marvau\ ter razteza li svojo črto preko Monthois. Italijanske čete. ki so sollelovale z liauii «-everno od A ist e. so /.ii\zele Souri. Med A i.sne in Vcsle so naše čete nadaljeval" danes -svojimi napadi ter napredovale na fronti dvanajstih kilometrov ANGLEŠKO POROČILO. London, Anglije. 30. septembra. Dnevno poročilu Pri operacijah. ki m> se vrši" včeraj severno ud St. (juentina. so uj»'!e samo čete Midland divizij • 40(H) mož in zaplenile f»0 topov. Med Dellicourt in (ionnelicu j-* bil včeraj odpor sovražnika precej močan. Amcrfišk". avstralske in angleške čete «-o se težko borile do večera. Kljub močnemu odpori pa s., pridobile tiu o/emlju ter-uje'e veliko štev lo jetnikov. Pri Kony in Villers Guislnin s*- nas je put oni protinapadov po-polndne nekoliko potisnilo nazaj na zapaJnih robovih t" vasi. Na vseh drugih mestih mu o \ zdržali svoje pridobitve. Težki boj so s«' vršili včeraj popoldne tudi na levi m krilu bojne fronte. Naše naprej potisnjene čete. ki so zavzelo Aubenheul-ai,-liac ter prišle tudi v Arleux, so bik- prisiljene umakniti se i/ ti- vasi. Zapadno in severozapadno od f'ambrai ni bil sovražnik v stanu preprečiti napredovanja naš: h čet, ki so dospele do stika Arras-' "aui-brai in Bapaume-Caiubrai cest ter stopile v severni del tu est a t amoral. ovražniku te je zadalo težke izguljc. ko je vprizoril odlvčen protinapad v tem sektorju. Tekom noči je padal močan dež in vreme je še nadalje viham- ANGLEŠKI KRALJ PREGLEDU FRTGADO KADETOV. Bolgarska se je podala BOLGARSKA JE SPREJELA VSE ZAVEZNIŠKE POGOJE. — ARMADA BO RAZPUSČENA. — BOLGARI BODO IZPRAZNILI SE ZAVZETO OZEMLJE. — FRANCOZI SO ZAVZELI SKOPLJE OPOLDNE 80 BILE SOVRAŽNOSTI KONČANE. — NEMŠKA ARMADA V SOFIJI. London, Anglija. 30. septembra. — Bolgarski delegati so v glavnem stanu zavezniškega vrhovnega poveljnika v Solunu brezpogojno podisali prr-tu rje po zavezniških pogojih. Sovražnosti in«* I zavezniki in Bolgarsko so danes opoldne prenehale. Pogoji, kateri so stavili zavezniki, so sledeči: t. Bolgarska obljubi izprazniti vse ozemlje, katero ima zdaj zavedeno v Cirflki in Sj l> ji, bo takoj razoroži a armado in v sa prevozna sredstva i/.ročiia zaveznikom. U. Bolgar-k« l*> tudi izročila svoje ladje in kontrolo nad paro-1-rth 1stvoiii nn Donavi in dovolila zaveznikom prosto pot -koz.i Bolgarsko za razvoj vojaakih operacij. We bolgarsko uro/je in munieija mora po^ta\ ti }>od koii-trolo zaveznikov, kat» rim je dovoljena pravica zasesti v-e strategič-lle točke, ' \-^04-iated Pr*>- pravi, da se vprašanje, kaj -» uaj /gu.ii -carjem Kerdinandum. prepušča Bolgarom namilit. Havno tako je bila tudi teritorijalna uieditev namenoma puščena za pogajanja. S nu/ j»» bil položaj zapleten, .-e jt* i/ Amsterdama poročajo «.ia no ii«'ii:ški čete prišle v Sofijo, kjer s„ hib* -»prejete "z. ve ikim navdušenjem" Tinli avstrijski lisii ]>uročaju. da a v >t rij>ki nolk« prišli v bulgar ko pristoiieo. Splošno prevladuje miu'iij -. da ni >amo gotovo. d;i je Bolgar>ka kot suvražniea odstranjena, temveč, da bu >to gibanje v kratkem pričela tudi Turčija. Zvi-z.a 111 • - 1 Nemčijo in vzhodom je pl'i-tl'uai.a in nt inške sanje . nemškem ^retlnje-vzhixlntm cesarstvu mi >" enkrat za vselej raz.ka d i le. — /a zaveznike je jxHlpisal premirje general Franchet d'Ksperey in j«- prnj,-! i/ |»Hriza uavtHlila. da uaj takuj izvede stavljene pogoje. Pariško of rijt-ln<< poročilo : 'Z liolgarsko ne vrše nikaka diplomatična pogajanja, in il<»-sleduo i ii« i i niso bili za njo pobtavljeni nikaki politični pogoji." perey predloži zavezniškim v !«t ;;tni, ki >o jih odobrile. Bili >o popolnouta vojaškega značaja. določene, d.i v popolni meri jamčijo varnost in svobodo zavt-zni-ške arm. de v Orij n'u in dati v-e jamstvo za ra/.voj eventiurlnih pogajanj." < V/ Bolgarsko t bo takoj razvilo vojaško gibanje. "tVntral News Atreney" porm a. da -o Bolgari predlož li dodatn«* pogoje, ki pa niso bili v ».obenem oziru v nasprotju z zavezniškimi. \ u jaška okupneija Bolgarsk* bo iaročetia angleškim, francoskim in italijanskim četam, izpraznjeni deli (irčke n Srbije pa grškim in srbskim četam. Premirje ostane v veljavi, dokler niso podpisane konečne mirovne določbe. Podpisu premirja je lakoj sledilo prekinjen je sovražnosti. t«»»la zatrjuje se, da velja to samo za macedoliske sovražnosti proti Bolgarski in da nikaktir niso s tem prizadete macedonske operacije, katere bodo zavezniki vodili proti Avstro-Ogrski, Turčiji in Nemčiji. 1'Vaneoska koujt-niea je vkorakala v Skoplje. katero mesto je h la glavna baza Imlgarske arnuvje. To vest vsebuje oficijelno poročilo i/ Soluna, toda ni povt dano. ali je bilo mesto predano kot posledica premirja, ali pa je bilo zavzeto. Ko so enkrat zavezniki v pose-•sti tega mesta, so tut<; v stanu razorožiti ostalo bolgarsko prvo armado. medtem ko -»o Srbi in Angleži obkoliL- ostanke drupe armade. Iz. Skopi ja morajo zavezniki v tuliti kampanjo jyroti Nišu ali Sofiji, ako bodo Nemci poskušjili držati ta dva kraja; ravno tako pa tudi lahko ovirajo avstrijsko um kanje iz Albanije. premirje. Sedaj je enkrat za vselej odrezana od Avstrije in od Neinč je. Pomisliti j,- treba ti:di. da armade angleškega generala Allen-bv-a neprestano prodiraj., v Palestini ter da pritiskajo od strani na 'Jurke i« i., vsled tega njihova vzhodna fronta zelo oslabljena. ^ \ slučaju, tla bo Turčija odrezana utl Nemčije, ne more ničesar | pričakovali. Iz. 'očena bt> na na milost n nemilost zaveznikom. I>a se je Turčija vmešala v vojno, je bila glavna zasluga Mlado-turkov. (u ti Mladoturki. ki v,, povzročili vse to. so začeli izne-verjati svoji zaveznic: Nemčiji. Da j. nis(> žc. prej llleseci odpovedali. je bilo pripisovali le nemškim bajonetom. Ko izgubi Turčija vso svojo ilovedanjo pomoč. j,. jasn<». se turška vlada ne bo .'»icgla več vzdržati. In \>^ka nova via la. k> bi stop la na njen«.« i:ust<- i>i . rnvnotako ne intvlii vzd'/ iti, u o>««k prosila miru. Iležela Srbov je bila opust --na S Ti>ni pH še ui i * d;, ji- bil! uničen srbski lo.ro.l oziru,n.> „a bila uničena .ir-ovn armada Srbi so se morali umakniti, k r se nivo mo-Ii protivi t silni premoči Avstrijcev in Bolgarov. '/, eno IhmmIu rečeno: srbska armada je bila < ti reza n a. toda uničena ni bila. Pobegnila je skozi Albanijo in >e reorganizirala. V slučaju, da Turčija sledi vzghd,, Bolgarske, bodo imeli Srbi takorekoč prosto pot skozi svojo domovino proti avstrijski meji Avstrijske čete s-J)llt. tega prodiranja ne bo lo mogle zavstaviti Nej.ri- . \ ' JM" ,alik» - ^ dobe najmanj pol miljona oja- eenj. Da bi fe pa v i,-!, ramerah zgodilo kaj takega, je skoraj nemogoče. ' 'ent vahia zaveznika namreč n - moreta nikjer pogrevati take-j, ! sicv la mož. '/. italijanske fronte jih ,,e moreta vzeti, kajti Italiji- ! ska . rta je že lakoa'ltako >aba. V,ak ,,(1|k. ki bi ga ,K.slaIi Av^rijid ' • Italije na Balkan, bi bil uso-.h-polen zanje. V slučaju, da bi Kuinunska zop-t stopila v vojn.. na sti-ani /uvez-n.kuv. bi bdi zaveznik :i()<).(HK) mož na dubičku. Toda to bi še n, bilo vse. _ Nemei bi mahoma izgubili v>- pe- ! trolejske vrelce ,,, razne druge zaklade, s katerimi .o s., izkori^li 1 (Mjkar so sklen h mir z Uumunsko. Posledice premirja S TEM, DA SO SKLENILI BOLGARI Z ZAVEZNIKI PREMIRJE. JE TUDI USODA TURKOV ZAPEČATENA. — ZAVEZNIKI BODO VDRLI SKOZI SRBIJO V AVSTRIJO. — NEMCEM JE ODREZANA POT V TURČIJO. — TURČIJI NE PREOSTAJA NIČESAR DRUGEGA, KOT POSNEMATI BOLGARSKO. Pise WILLIS J. ABBOTT, avtor knjige "The Nations at War '. I'tolgarsku je ."rtana / !is»e hojujočih se narodov, s tem. tla je r klen:ia premirje L »avezniki. Vse to bu imelo ogromen upliv tako ua z.ave nike kut na centralne velesile. Brez dvoma bo pa litel ta ko-tjik Bulgarsk,- največji upliv na Turčijo. Srbijo .Romunsko in Av-stro-Ogrsko. < 'e bi zavezniki ničesar diugega ne losegli. je zanje vclepomem-: bno to, tla spravili i/, akcije bolgarsko armado, ki šteje priblino >500,000 mož. Poglejmo najprej kaj s«- bo zgodilo s Turčijo. Vsakemu človeku mora biti znano, da so turške armade odvisne popolnoma ud Nem-eije. kar se tiče municije in drugih potrebščin. Turki dobivajo svoje topove i/ nemških Kruppovih tovarn in njihovi častniki so bili šolani v nemški šoli. Nemška diplama« ija ji- za topovi križark "Goebcn"' in "'Bre-•slau" sj>ravila Turčijo v vojno. Nemški inženirji, so utrdili Dardanelj. in nemška komanda je pregnala zaveznike izpred Dardanel. Dokler je bila Bolgarska v vojni, je vozila nemška železnica iz Berlina preko Srbije in Bolgarske v Carigrad. In ta železnica je bila za Nemčijo naravnost življenskcga pomena. Ne toliko vs'ed sovraštva do .srbskega naroda, pač pa vsled že--Ije, da se polasti te železniške proge, je Nemčija s pomočjo Bolgarske uničila Srbijo. Nadalje je imela Nemčija tu-di veliko ugodnih vodnih cest po Donavi. To je bilo seveda le toliko časa, dokler je bila Bolgarska njena zaveznica. Sedaj je izgubila tudi te vodne eeste. Premirje, ki ira jc podpisa'a Bolgarska z zavezniki, bo imelo največji upliv na Humunsko.gj . j Drugi udarec jj bo pa zadan s tem. ker se ne bo mogla več po-, sluievati železniške proge Uerlin-Carigrad. Turčiji ue preostaja ničesar drugega, kot skleniti i zavezniki Polom v Nemčiji Po odstopu von Hertlinga je kaj-' zer obljnbil, da bo dal polnomoči. narodn samemu. — Odstopil je tu-:, tudi von Hintze. — Narod Nem-h cije zahteva reform. Amsterdam, Holaiulsko. :;o. sep- j tembra. — Soglasno ^ poročili iz i Berlina sU prišle tri glavne stran- • ke v nemškem državnem zboru v- 1 sobotni seji du sklepa in dugovo- i ra. ki se tiče ustvarjenja parlamentarne vlade z odgovornim ministrstvom. To se hoče doseči ] Mit oni od- ' pravljenja ustavnega členka 9. ki i prepoveduje članom parlamenta da bi postali člani kabineta. Obenem se je tudi obljubilo avto- i nomijo Alzaeiji in Lotariuški. Nemški kajzer je sprejel reic '< gnaeijo ali oilstop kaneelarja von jHertlinga ter admirala vou Hintze. ministra za zunanje zadeve, — i soglasno s poročilom berlinske;] y.fit uiig am M it tag". Kajzer je poslal grofu von Her | 'iiM«ru luislcdnje f»is]llo : \ ;:ša cksecleiiea mi j«' -pitr.i . > :m. <1h se ne nahaja še nadalje vi stanu ostati iuj mestu na čelu via 1 «!e Nočem pre i seboj skr.vat; \ H.ših vzrokov /.u odstop t«-r !tit» ■'■am s težkim srcem odreči se va-'••mii natlaljneinu s:,ile|ovanjn. Zagotovljeni ste lahko hvale do-j movine. ko ste prevzeli kaueelar j s t v u v težkih e «i s i j i in zu služb« katero vte vršili. Želim, da bi nem ški narod bolj uspešno kot dose-jj-j sodeloval pri ustvarjenju u sode domovine. Vsled lega je moja volja, da naj možje, katerim je iiartnl zaupal I na širši način sodelovali pri pravicah in dolžnostih vlade. Prosim vas. da sklenete svojr' delo s tem. da nadaljujete z vlad nimi jxjsli ler pripravite pot za odredbe, ki si j h želim, dokler ne najdete naslednika. Ne-mško časopisje od danes hi s-terieno po v dar j a potrebo, da o | hraci nar^>d hladno srce bolj kot kedaj jtreje. Pričelo se je daniti \ glavah nemškega naroda, da bc; Nemčija izgubila vojno in nenad i>ost tega si>oznanja je imela naravnost presenetljiv učfiu-k. i "Zcitung am Mittag'* odobra v* v polni meri senzacijonalni članek. ki je izšel v berlinskem 'Vor-vvaerts' v preteklem tednu. — V članku se je pečal pisec z vpra-'1 ši'.njem. kaj bi sc zgodilo, če bi se sovražniku posrečilo pr ti na nemška tla. V članku se je glasilo na zelo značilen način: — Naša vlada se je skozi celo I to strašno vojno namenoma izogibala omeniti kaj takega ter se iz-', ugibala tudi izraza glede druge možnosti, da bo ta vojna mogoče izgubljena, če sc vsakega človeka h. vsako stvar ne združi v skraj-. : i nem naporu. — Vlada je s tem sama pripomogla. da se je prikr lo resnično : ! resnost našega položaja tekom teh j št i rib let vojne. Kajšc je vodila j narod mimo propada nevarnosti . I za naše narodno življenje. Keltska " Wcstphaelische Zei ;tu>:g" smatra bolgarski položaj ' ■ /.u zadnji in najvišji val ler dom-jneva. da niso Bolgari, poten: ko so dobili od Kumunske Dohrudžo. ju kakega pum. na in vrednosti za = Nemčijo. "Frankfurter Zeitniig" tlaji, iz j laza obžalovanju, tla ni nemška i v lati;, povdarjala sovražniku in fprijatelju "resnico", da j»* šla ■ Nemčijir v v.ijn > hrez vsakih osvo alnih u-.mcnov. I.ist «»t{k p.'iznava. -!.: v . Bolgari upiavič' ui čutit"! se izmučeni «»d vojne *er domneva, da bo stal bolgarski r.areni na strani ministrskega preti-strduika Malinova. Kc eč*io po/iv-| Ija isti lisi vlado, naj st< >-i >^^'je korake za mir n.i odkritosrčen j način. "" Duesseldorfcr Nachrickten" obžaluje dejstvo. j Lukov, načelnik bolgarskega generalnega štaba, težnje zaveznikov iter da upliva v tem smislu na bol-' £-arsko armado. Zračna zveza med New Yorkom in Chicago. Chicago, II!.. 30. septembra. — Bedna zračna poštna zveza med N. w Yorkom in fhicago se prične 1. novembra. Delalo se je na to da sc prične en mesce prej, toda priui»njkuje aeroplalnov. Nemški ujetniki. Pariz, Francija. HO. septembra Francoske, anglesške. ameriške in belgijske čete st> v treh dneh vjele tisoč Nemcev in :J00 topov. Od 18. julija so zavezniki zajeli 200 tisoč ujetnikov, 3 t soe topov. 20 tisoč strojnih puk in velikansko muožino vojnega materijala. Japonci so vjeli Avstrijce. Tokio, Japonska, 30. sept. — Oficijelno poročilo vojnega urada pravi, da je 18. septembra prišlo v Blago vešče ilsk 15 tisoč avstro-nemških vojnih ujetnikov, ki so bili razoroženi. Poročilo pravi, da so Japonci in Kitajci, ki so operirali ob reki Amur, z glavno sHo vkorakali v Blagoveačensk; ^ čelu jim japonska konjenic %c> se je mesto podalo iaveiniski . Španska influenca Camp Dix, N. J.. 30 sept. — Ker je nastopilo lepo vreme. pričakuje, da se bo razširjenje in-ihienee omejlo. Včeraj je umrlo v campi za influeneo in pljučnico 62 vojakov. Camp Upton, N. V . -ep;. Današnji zdravniški buletin navaja do zdaj 61 smrtnih slučajev zaradi influence; včeraj je umrlo !7 vojakov. Nanovo j • zbolelo l-'l vojakov za influeneo, skupaj liTIT '.a pljučnico je zbolelo 2l» vojakov: skupno 341. Boston, M a .ss.. 30. vplembra V Massachusets je bolnih za influeneo najmanj 85 T1 *><>•"• » iv smrtni slučaji naraščajo. Odločilna ura. Havre, Francija, 30. septembra. V svojem nagovoru na belgijsko armado, predno je v soboto zjutraj napadla Nemce, je kralj Albert rekel: "Zdaj je odločilna ura. Nemčija se povsod pomika inizaj Bodite vredni svete stvari naše neodvisnosti in tradicij našega naroda. Naprej za pravico m svobodo ter slavno in nesmrtno Belgijo!" Odpor Nemcev AMERIŠKE ČETE NA FRONTI V CHAMPAGNE SO NALETELE NA OSTREJŠI ODPOR OD STRANI NEMCEV. Z ameriško armado severno od Verduna, 30. septembra. — l>a-i.es zjutraj so pričele ameriške čete 'znova z boji potem ko je potekla noč precej mirno. Poročila z v.-akega sektorja kažejo, da nameravajo Nemci nuditi močan odpor nb celi sedanji črti. mesto da bi se umaknili na Kriemliold črto in to kljub temu. da se je danes napelo vse sile. da sc utrdi to črto. in to kljub temu, da sc je danes napelo vse s le. da se utrdi to črto. Nemei na skrajnem levem krilu Argonskega lesa so včeraj zve-• er prodrli skozi ameriške črte na nekaterih mestih s svojimi strojnimi puškami ter skušali priti Amerikaneem za hrbet. Napredovanje ameriških čet je b lo ustavljeno vsled tega, ker je bilo treba iz.r-i-titi del gozda, v katerega so vdrli Nemci. Nemški protinapadi proti napredujočim Amerikaneem >■> postali pozno včeraj bolj pogosti. Odpor sovražnika je bilo posebno opaziti v bližini "Ksermont in < ierges. Ravno pred polnočjo se je poročalo, da so obstreljevali Nemci ameriško bolnico pri Bethinco^rt ter jo zažgali. Delavnost v zraku je šla naprej in to kljub deževnemu vremenu. Ameriški zračni oddelk:. ki so se spustili v zrak. so unič li ti vaj set nemških letal ter sedemnajst balonov v teku zadnjih treh dni. -OLAS NARODA'1 ■ ■QZIHII XUBLISHIHQ OOVPXII ODofttltt DftOj.) IVNA ud pabllabed by t*a Kft avpontka.), #m4Jgg W A KRUH, Prestati._LOUIB BBNEDIK. Wunfc Kaos at Business at tZm corporation and »ddross>■ et abov* jflfcwy 82 Oortlmadt Street, Borough oT Manhattan. New York City. N. T.__ •k »*io leto valja Ust aa AsMrlk« Za celo leto aa mesto New Točk *S.M ta OanadoM...x—~ — 9*4(8 Za pol leta m mesto New York«. B.00 ■a pol leta —1.00 Za fetrt leta sa mesto New Xorft U50 ga ietrt leta — — — L00Za laosemstro aa celo leto....«» 1.00 **GLAa NAHODA" lsfaaja vsak dan hwanl nedelj In premikov._ "6 L A S N A K O O A" ("Voice ot the People") MM IHfty day except Sundays and liHitH _Bnbecrlptloa yearly $3^0._ _Advertisement en n»M»it_ Dopisi brea podpisa In oeeboostl se ne prioMoJeja. Denar naj ae blagoToll poilljatl po — Money Order. M VMMbM fcraja naročnikom prosimo, da aa nam todl pqjhji PfalMs _ naananl. da hitreje najdemo naslovnika._ -SLAB NARODA" 1» gwggg Hi- Maw Test CMy. PL A S NAKOPA. 1. OKT. 1938. I ' | doline s.,1/ v vi'rua prebiva-! liš*a radosti so je pr-selil tudi liu-j«lol!* Pane/. pet mesecev stari >in-(l-ek družim* Math. Papež na -S2. ' <-Mi. Tu li ta je '»il ;.e dolgo b«il»*n. [ uredim se je otl svojih dra- 1 gih. Mike V reek je lul uapadeu «wl hude vročinske bolezni in je v jk>-ct<*!ji že par tednov. Vendar pa mu je ohrn:!o na hi.lie in up::.n.». da bo kmalu zopet n«i in»jr;ih. V Oathcdral Ilisrh SHitool *e je padala t: 1- Tlifvsi Lekan. V isto šolo je 1 Hniala tudi gdč. Kraiu-t *. Miklavčič. kar u:ss >elo veseli. Sedaj pa. a'o j«* še ide.-ki kameri tako pogumen. da '»o začel Latin llieh S •!u>ol. potom mu hit še uor-da tateri drugi skalil Dopis - Sheboygan, Wis. V naši naselbini je vse ho]j p«> starci*: /. leloiti in napredkom kakor tudi ?. draginjo Nino slični trotove 7 drusimi naselbinami. Jesen ie tu: kmalu nastopi /i:,i t * * se prične Kopet pouk v an-rl.- hi i v v. "-rnih šolah. Veliko si jc zadnjo jesen prijavilo žen. deklet in moškik ter -»iiozi air/.le zim-k. večere obiskovalo šoio. I patu. tla «e t:uli v h tošnjem večeru« in pouku prijavijo. Posebno letos jc P'-tlik:?. ki r mestni šolski svet je skleni! na s\.»ji ,.adnji seji. da. ako s1 prija . 1 dov< !j moških in ženskih, ho na razpolago pf*ik v vsakem- war lu. kar do sedaj ni bilo. F rek o rist no je za nas Slovence in >*-pl«»'i siov.t!ie, še [»osebno v li r« snih «*;«-»!.. alo prhičuoo tukajšnjega jezika, kakor tudi šeg. }>o sebno. ';«» imanoi vse brezplačno na nt oi.la^o Ženske, katere 5. n-km] ari re i o nove. katere še n'Me anglcšk«- šole obiskovale. P« hi k ,s«* prične 1. oktobrn. S p' l/A 5 !".'t Vo'll \ ^<'r;i Sol!lfi.-;is«l. Pavla Ivi in c. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANšEK. box 2ol, Conemangh, Pa. Podpredsednik: LOUIS B ALAN T, box 10G, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Taja i k: JOSEPH PIslILER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. XS. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE. Ely. Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave 'M\ So. Chicago, 111. IVAN VAR0GA, 5126 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA. box 176. Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK, box 4^0. Ely. Minn. JOHN R UPNIK, S. R. box 21. Export, Pa. PRAVNI ODBOR: •JOSEPn PLAUTZ, Jr. 4lrj 7th St.. Calumet. Mieh. JOHN MOVERN. 624 2nd Ave.. Duluth. Minn MATT POGORELC. 7 W. Madison St.. Room 605. Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6026 St. Clair Ave. X. E. Cleveland. O. FRANK SKRABEC. St'.:. Yds. S-a. box 6:5. Denver. Colo. GREGOR HREŠČAK. 407 - 8th Ave- Johnstown, Pa. Jednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote. vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota priporoča vsem Jugoslovanom 7.0. obilen pristop. Jednota posluje po ''National Fraternal Congress*' lestvi« ?, v blagajni ima okrog >'300.000 (tri-stotisoč dolarjev"^. Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je že izjila'-ala do £1.500.000 'en miljon in pol dolarjev':. Bolniška poti pora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer j h še ni. priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi ■/. S člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. 0 ^^p^JSk g Jugoslovanska Ustanovljeca teU 1898 — fnkorporiraaa leta 1900 Glavni urad v MINNJ GLAS NARODA, 1. OKT. 1918. i rr . r • "I Zavezniki ne bodo prej sklenili miru. dokler ne bo Bolgarska j vrnila ukradenega blaga. Ako bo Bolgarska storila to. bodo imeli i Srbi odprto pot v Avstrijo. j Turčija bo prišla, med dva ognja. Nemškim generalom v Turčiji bodo postala tla vroča pod nogami, še celo v Avstriji ne bodo na \arnem. ako se Bolgarska razleti na kose. ! Bolgarska zemlja mora biti zaprta transportu tursih in tevton-1 skih čet. Ce imajo Bolgrari v mislih kaj drugega kot brezpogojno predajo, so poslali zastonj svoje delegate v zavezniški glavni stan. i Vpoštevati je. ila je bil ta članek pn-občen v newy(»rškem "Timesn" prej. predno je bilo sklenjeno premirje. Op. ur. . SV' v**- Katoličani i nJugoslavija (Jug. Čas. Urad. Washington, D. C.,) I>jlugi članek dr. Mahi: i T-a v *'Novinah" od 2~». maja n»i>i /«ro-laj omenjeni članek in se jrlasi: Za svoj politični proyram sprejemam majsko deklaracijo. Pri • Jem rac ne vodijo samo politični razlogi, temveč tudi višji: ti razlogi so naravni in nadnaravni. Balkan in Vzhod sta slovanska, in zaradi tega se more voditi tu >amo -slovanska politika. Vsaka druga politika je imperializem, ki žijrosa >am sebe za nasilje iu težko krši naravni zakon, po katerem j*-\sak narod na svoji zemlji gospoda r. s tako politiko -e zasajajo iviliee nov.h metlnarodnih borb in bojev brez konca in kraja. Ali mislijo morda pangermanski kričači v resnici, tla se iio tlalo par sto milijonov slovanskih narodov tako lahko podjarmiti? In ali ;.!;o bi se to tudi zača>no posr*eilo. bodo-li ti narotli mirno in udauo prenašali usiljeni jim jarem? Ali se niso im]>erijalisii po|H»luoma ničesar naučili od sedanje svetovne vojne? Naš slovanski račun bo dovedel ^aiuo tedaj »hi pozitivnega re-i!iltata. ako se v očigled »lejstva te ekspanziviie politike juvnehanui eephi in se vsi združimo brez razlike, kajti naj smo še tako različni v svojih nazorih, vendar nam je domovina skupna. Naši zastopniki dobro vedo. kako pospešuje njih delovanje izvajanje znanega gesla: Divide et i in per a! Z neslogo in cepljenjem jim [pr hajamo nasproti. p;«lpirajoč jih v njihovih aspiraeijah. Na ta način izvršujemo posel grobarjev lastne domovine in narodne bodočnost i. K majski deklaraeiji pa nas vodijo tudi nadnaravni zakoni. Z nemško kulturo in politiko se nerazdruljivo veže tudi njihova vera. Ali moremo pričakovati, da bo nemški protesta nt izem na solvan-skem vzhodu opustil svojo versko-politieno taktik«)? Nikarmo se varati! Tudi v preteklih easih so delali nemški protestanti poskuse, ne b? 1: se moglo pravoslavje približat; protestanti-Z'liu. Sl<» jim je za tem. da bi za vethio preprečili zjedinjenje katoliških iu pravoslavnih src. Za ta namen je pripravljen doprinesti vsako žrtev. To prizadevanje oil strani nemških protestantov je zadelo losedaj vedno na največjo zapreko v ruafkem earju-papežn. Sedaj pa je tudi v I*Ju>iii prdglašena svoboda veroizpovedi. Ako se nam toraj kakor smo rekli, s to svobodo veroizpovedi odpirajo vrata novih bratskih zvez s pravoslavnim vzhodom, ne smemo misliti, da se nt* bo s tem tudi nemški protestantizem okoristil. Že se-t.&j se na vse načine trudi, kako bi zadobil resen vpliv v slovanskem, svetu. Naj je šf tak razmak med katolicizmom in pravoslavjeiu. vendar se bodo našli ljudje, ki bodo iz opozicije proti katolicizmu podpirali lako zvezo. Bratje, katoličani, vam govorim! Ali ne bomo vse poskusili, kar je v naši moči, da odvrnemo otl slovanskega pravoslavja, od naših bratov to pogibelj, ki bi Slovane rn"d seboj še bolj oddaljila ? Ali bodemo prekrižan i h rok trpeli, tla nam naš sovražnik poseje našo slovansko njivo s svojim kokoljem? To vprašanje je najdalekosežnejše važnosti za Slovanstvo. za nji-hov kulturni in verski razvoj. Razmotrivajoe majsko deklaracijo s tega gledišča zadobiva veliko idealnejši verski in kulturni pomen. Uprav vitalni interesi kai<»-Iieizma zahtevajo, da se z vsemi silami upremo ekspanzivni nemški politiki na Vzhodu in Balkanu. Zaradi tea se'mora po našem mnenju važni nastop katoliškega seniorata za majsko deklaracijo najodločneje odobriti, ker se pop«d noma strinja z duhom naše katoliške organizacije, jš politiko majske deklaracije ne šeiliuio in branima samo hrvatsko, srbsko iti Slovenko narodno-politieno misel za osvobajenje, temveč v eminentnem smislu tudi versko-kulturne ideale. Hrvatski katoliški seniorat ni mogel v teh kritičnih časih dru-giioe postopati, niti mu ne more kdo prigovarjati, ker je vse hrvatsko duhovništvo sprejelo majsko deklaracijo. Toliko sine ira et studio. Te besede trii & narekovalo v pero globoko prepričanje in ljubezen do vsega, kar je slovanskega. (Dalje prihodnjič.) Pevci v New Yorku Kakor j.« bilo objavljeno v petek 27. s-pt. v "Glasu Naroda nastopi pri velikem jugoslovanskem zborovanju v nedeljo dne 6. oktobra v Tammany Ilall, 145 E. 14. St.. ta ii zbor skupnih slovenskih društev iz New Yorka. V ta namen se naj vsa slovenska pevska društva snidejo v četrtek '•'>■ oktobra ob -S. uri zvečer na 6*2 St. Mark Place k skupni pevski vaji. Društva naj prineso s seboj pesmi "Star Spangled Banner" "Na dan Slovan*'. *• Slovence. Srb Hrvat" in "Oj z Bogom ti pia nin.ski svet". Ker je to edina pevska vaja, zato je želeti, da pridejo vsi pe\*ci. k; mislijo peti pri skupnem nastopu. Gotovo ni taktno od pevcev, da se pokažejo na odru, niso pa imeli toliko briire. da bi bili navzoči tudi pri vaji. Prosim, da naj vsi to vpoštevajo. Vabljena so v«a društva brez razlike! Pozdrav! Hude. / Zračni boji. d-Iavec in se ni okoristil niti ma-teiijalno. jiiti kul'urno. | 1 ipiivo pa valimo \ bodočnosti. N;š naseljence stnj»a v novo fazo svojega življenja. ^ fazo -m-! - - . jtoMie trgoMue i'i -v«t4iviie industrije. ki je posvečena samo nje-!* u : / njeno pomočjo pa tudi >io-r.a \ vvs'-o ostalih narmlov. iv ^o povzdignili aisieiiško industrijo > ■>oriii»'-.jo naših delavcev. • iM. dteni ko naši bratje pridobivajo svo'ahIo in naša irirodno bo-dočio.s; i-onio ici > 1« n> J>odjet,]"lli deb.'vali ''.n '»o| jš«> bodoCnost uaše-u.iroda s pomočjo svetovne tt- joovine it: iiahistrije. •Jovan Milosevic, 'ravnatelj kraljc.-e srbske trijov-ke f aei-nt ure. i Cena vinogradom. ! Kakor javlja Hrvatska Obra-; " . jit'o.iaja \ Irfiru eno jutro vinograda |iii i i o /. h to^iijim priiUlkoi.i ni'* •u '.i I >1 7<»,.<»«M» kron. ali po j 7'1.i fx) krmi jntio. i ' Viljem šc vedno "zmaguje". London, Anglija. \H). septembra. ( "t -ar \'i)jcm .j«- pr»*d w e^tl'aNko do movinsko stranko govoril med drnjriui s(( ječe: "Nemčija je odločna porabiti I vse svoje sile. tla vodi to vsiljeno oi»ramhno vojno, dokler ni y.u-tovljen zmagovit konec in dokler n: domovina zavarovana za vse |čase proti tujemu zatiranju." ----- --- PRVO AMERIKANSKO - j "JG0-SLOVANSKO IZVOZNIŠKO-UVOZNTŠKO DRUŠTVO V CHICAGI. ILL. !/. potok?, naše pr- lite krvi v tej grozni evropski tragediji je it-n:kla novit že davno pričakovana ■ i polni na -"ga jugoslovanskega življenja. !•'.;:! s,» n :i - i velikani že pred pojsto!. t.j' u r.;ipovedali. to , se je vst v::rilo / našim zložnim deletn: osnovatijt* jugoslovanske ideje, združenje t roimonega na rodil. Politično smo se organizirali in dosegli b pe nsp.-he. Zdaj pa priliaja i.a vrst<» trgovina, v kateri se moramo ravno tako organizirati kot \ jiolitiki. Nanal. ki je [politično organiziran. i>;t ni o ga-niziran tudi v trgovini, ne more napredovati in zdržati borbe .ocd-narotlne civilizacije. Srbija v tem boju ni izgubljala časa. temveč je osnovala dve tr i govski ;.gent;'ri v Ameriki: eno v •New Vinku, drugo v ( hic-;gi. Mene pa. ko* iskušcijega trgovca, jt i počastila s j-m. so nam ptipravlja boljša i»• n 1 - -i nos! v vsakem oziru. Sebi.ja inuo-; go računa ii: Sf- a Kv-' ropa in o-tali svet. V teiti času. Ko se t1 gajo rige /.asužujej.ih narodov. si mora mi-| sli« i tudi na imln^li ijsko iu trgov , sko pov/digo Jugoslavije, ki ne be smela kot država Srbov, llrva-; tov m S;oy - računati na na-l daljno tigovsko zvezo z Avstrijo,1 katero niti tie bo več in Nemčijo.' Jugoslovanska trgovina more biti I b- v zve/", / Združenimi drž..vami., Medtem ko >o se drugi narodi ta-j koj po svojem prihodu v to dežel« združili v razna tvi>ovska poi'je tja. smo bili mi Jugoslovani zadovoljni z delom najnižje viKfc. ahi p:: smo s«- ]iečali s tri;« vino manj-] š* vi-ste. ki se .si»loh ne more ime-'< novati trgovina v -vctovneni po-j menu. Na ta n:*čin naš izseljence r.i dosegel svojega eilja k<«4 izseljenec, temveč je ostal navaden" Oženite se Pa^ljit* nam umu EN DC1-A.R in poilali vam bomo pr>poln Ženitranzld ktltlog z oatan£-nim opuom. S LIK. A Ml, imeni in nailoti mno-lih dzklet in n^ko'iko ndor. ki jo dobregt ni poitenofi mota. UhVouni piirt* in »ki«-n rte zaitun. Mi »m« imoiai aloriti po- štenom (if^Toljeno po«r»*do»anje. *ato nr šle-dite dolarja, ki j« posredi med vamf in zakonsko srečo. Plait* £e dane« m: RELIANCE F. CLUB Box 37« Los Aneele«. CaL Previdne gospodinje 'Imajo do«na veti no eni ct«y.l«nic>? Dr. Ricteterjevsra PJMN-EXPELLER W-aaijifO »i"«istTo sp rirwije |>ri r-rmalk-nia b-.UCiufch. prebUiln. ratstavljesju Ud. ediuo j)rati s T&rstreno zaaiako ridrc- a«.V- t t^tirnah fn a«rarnuat od F. AU. ItICUTRR * CO. *-fO Wwkta|to« S^tct, Not* Varit. N. V» London, Anglija. :J0. septembra. . \* svojem ofieijlnein poročilu na (znanja liocoj feldmaršal IIaig: i "V nedeljo je bilo 15 sovražnih balonov uničenih. Izstreljenih jr bilo 2tJ aeroplanov. {) drugih pa je' bil o p-.stavljenih izven kontrole • j Pogrešamo <) naših. Xa železniški j j postaje in križišča je bilo vrženih ' ^'ib toil bomb. i Znčni škadron je skupno z boj i rimi ladjami bombardiral sovraž-; ne rušilce in je naj»adel tudi Zee-brugge iu Bruges ter letališka v ! bližini Ohenta. | l'i: čenih je bilo sovražnih: strojev, 15 pa jih je bilo postavljenih izven kontrole, j ___ Bolgarski Krvni baj To je izvrstno zdravilo, ker s<- Sii taliko rabi za vsakega člana družine od dojenčka, do »tare matere. V vsakem domu bi moralo biti ob vsakem času. l>a se cremaga prehlajenje, Rii jf treba vzeti vrelega, ko se gre spat. Deluje naravnost na magičen način. Deta kri bogato- in čisto, odstranjuje Zii-prtje. t>dstra.njuje nerednosti v jetrah lr» leilic-ah. k' tlroliju in želodcu. I'o pošti odpoblano in zavarovano, zavitek Ki zadostuje za celo druZlno. stane. $1.35. Pet zavojev po pošti $5.00. Če ho- ■ čete, vam pošljemo po C. O. D. Naslovite na H. H. Von Schlick, predsednik Marvel Product Co., » Marvel Bldg , Pittsburgh, Pa. i Clevelandske novice | '"atje s«; odprli stanovanji S;i-muela jMaii'ie. 2904 P,ridge Ave. v njegovi odsotnosti v ponarejenim ključem ter odnesli -tlToti. I z Collin wooda. | Krščevd so liili v cerkvi Marije j Ynebovz«'te. 1!>. sejit. Olga .Marija j Naju i n ga i-: 21. sej.t. Edvard Tli." !(irinovšek in Koza Slapnik: '22. :^ept. pa Jennie Kutvier, Albin \»i-; [«l:ej Nahtigal in Edvard Kapelj. Šolska mladina se precej dobro 'obviaša ni se kaj marljivo uči. Lc-j to> imamo pet šolskih sester-uči-' toljie. \'se kaže, da' se bo pouk na-1 ;dalj«val z velikim uspehom za u-I čenče in v veselje starišev. , ' Iz Newburgha. 1 I'ri Walter je vih v Randall >«• je ustavila tista pti<-;i z dolgim vra-; tom. štorklja, in je pustila tani čvrstega dečka, katerega so krstili za Jožefa Louisa. Od tam pa je prit'rfotaki v Cleveland iti -e vsedlu na hiš<« lhi-dol4a (crniclja. kjer je pustila brhko hčerko Ivank.o. Po dolgem trpljenju in bolezni je '>:!a, n-šena Angela Rodela svoje muke v soboto 21. sent., ko je zaprla oči v trajnem spanju. Angelica se je rodila pred približno enim letom. Od časa svojega rej-stva pa do časa. ko jo je poklical Boar, ni poznala skoraj dneva br«^z boleči^. j_______ Krščeni so bili v nedeljo 22. septembra v cerkvi sv. Vida: Joseph Felicijau. John Podržaj in .Mary Hegler. ^ l mrla sta: Alojzij Lovšin, star 7'- mesecev, iu Zofija Volčaušck. stara 4 mesece. Nevarne poškodbe v- križu je' •lobil pri delu John Peternel, 1165! E. tiO. st. Zaposlen je bil pri kam-j nosekih. V ponedeljek 2'J. se|». je nek a v-tomobilist zadel v brzojavni di*og| na 61 <-est", ravno pred hišo. kjer, •stanuje Anton f>štir. Drog se jej prelomil n:i dvoje, avtomobil pa obdržal -vse k o-ti skupaj. .Sunek; l'e bil baje tako močeai. da je vrgloi OŠtirja i/, postelje, kamor se je bil! ravno vieirel, ko je prišel od dela.! Hudobni ljudje pravijo, da se jej Tone tako prestrašil, da je moral t-ikoj ' stisniti ta kratkega", d«; nm ne bi strah ostal v kosteh. Ja veste, strah je huda re«%! Pri nas se je zglasil John Ujčič iz Barbertona. Ohio. Ta rojak je jsko onujeten. Slišal je od ljudi.j da mora blizu liarbertona gotovo biti premnog. Ujčie je vzel s poeii-•uoni v zakup 52 a krov zemlje in je začel kopati, pa glej. v resnici je p'-Kel vio premogovne žiie. ki je debela jiet čevljev. Nabavil si je potrebne stroje in sedaj koplje , nremog že 0 delavcev. Preuiog lmi i kar sproti poberejo. Želimo obilo vrlemu. rojaku! I j. -ji Bolgarska Bolgarska — verna služabnica Nemčije in Avstrije — se je naenkrat naveličala vojne. Ne zato. ker jo izprevidela, da je bilo njeno stališče v sedanji vojni ncpravnlno. pač pa vsledtega, ker so zavezniške armade žc pre koračile njene meje. ker ^grožajo njene najmočnejše trdnjave in naj važnejše železniške proge. V glavni stun francoske armade v Maeedoniji so dospeli bolgarski delegati. V glavnem stanu zavezniške armade i>o pa tudi — srbski generali. Zastopniki Bolgarsko bodo piosili za premirje. Ali bi ne bilo najboljše. če bi jim odovorili srbski generali? Prošnji za premirje bodo odgovorili srbski generali: - Kaj ste storili vi, Bolgari, z našo deželo? Kaj ho«lo odgovorili Bolgari I — Najbrž" ničesar, kajti zločinec le s težavo prjzua svojo krivdo. naj odgovore a I i ne, pa naj bo odgovor tak ali tak. zahteva Srhov bo sledeča: - Mi se bomo pogajali z vami. ko boste izpraznili Srbijo in Lu-m nilsko. Dokler bodo Bolgari v Srbiji in na Riununskem. ne bodo hoteli zavezniki ničesar slišati o miru. Ibdgar.ska se nahaja približno na istem stališču kot Nemčija. Zavezniki nočejo ničesar slišati o kakem miru z Nemčijo. In mi-lovna p<»c«janja se ne bodo prej začela, dokler ne izpraznijo Nemci Belgije in Francije in dokler ne bo razveljavljena brest-litovska pogodba, sklenjena - njihovimi lastnimi plačanimi agenti. BolgHri so se vdeležili strašne morit ve srbskega naroda. Srbija Ir Belgija sta bift ])rvi nedolžni žrtvi silnega tevtoiisko-:r i pohoda. Lahk«> sc pa reče, via je Srbija več pretrpela kakor Bel-g'ja » . - Bolgarska je nesramna, strašno nesramna. Kako si more pro-"iti prej 7a mir. predno odpokliče svoje uniformirane morilce s — .»rbskih tal? Bolgari nimajo v sebi takega junaštva, kakoršnega občudujemo pri Srbih. V strašnih bojih je bila uničena desetina srbskega naro-«la. Ostanek je bil prisiljen zapustiti svojo deželo, kajti imel jc o-pravka z dvema močnima armadama, ki bi ga uničili popolnoma, če bi se *e pravočasno ne um&knil. Toda Tevtoni in Bolgari n*so uničili Srbov. Srbska armada se je zbrala na tuji zemlji, reorganizirala sc je iu odločno nastopila proti svojim krvnikom. Nobena sila ni moglo omajati duha tega naroda. Bolgarski strahopetci so pa začeli moledovati za mir. takoj ko jc prvi zaveznik stopil na boigaHko ozemlje. Ko so Bolgari izprevideli, da z morjenjem teles še niso umorili duha, jih je navdala groza. Sedaj trepetajo in se boje strašnega maščevanja. Kaj pravzaprav namerava "car*' Ferdinand, zaeukrat še ui jasno. Sprva, ko mu je Šlo za nohte, je prosil nemškega feldmaršala, Maekensena za pomce. Ker pa Mackensen ni pravočasno dospel, je! f.oalal v francoski glavni stan svoje zastopnike, Slovenci, Hirati in Srbi I pi^ovanj«* četrtega posojila Svobode pada v dobo. ko naši močni zavezniki gredo zmage do zmag«* na zapadni t'r«inti. rušeč militarizem. na drugi strani pa tudi naši bratje na Balkanu s pomočjo plemenitega francoskega naroda iu ostalih zv«>tih zaveznikov -lave ponovne zmaee. Z ozirom na eeloknpni bojni položaj, v katerem igraj«« znatno ul«»go uspehi naših bratov na srb»ki fronti, se je pričela ideja osv< bojenja in zjedinjenja prevajati v tlelo. V tem velikem zgodovinskem činu sodelujejo tudi bratje, katere »te vi poslali svojim bratom na }>omoč. Vam. ki ste ostali tu. sc kaže sedaj prilika, da s«- tu»li sami po-j-rtdno udeležite uresničevanja narodnega osvobojenja in zjedinjenja. Vaše sodelovanje pri osnovanju nove svobodne domovine liast--ca troimenega naroda b«j toliko, kolik«»r bodete ]»okazali ljubezni in udanosti napram tej deželi, v kateri >te našli svojo d ni go, a svobodno domovino. Pb-meniti in vzv išeifi « ilji. zaradi katerih j«' stopila ta dežela v svetovno vojno, vam niso nepoznani. Njen prvi državljan in največji zaščitnik vsake svobode, predsednik Wilson, jih je jasn«» razložil. I/. vsega, kar je ta dežela tloaedaj storila iu vedno več doprinaša. se morete ttnli sami prepričati, ila je stopila v svetovno borbo zato, da uniči enkra za vselej vsako brutalno >ib». da zaščiti slabotne in ne in«M-ne. da osvobodi naše stoletja zasužnjen«* brate, za katerih svo-bedo je Srbija sama sebe žrtvovala. Z vašo udeh-žit v jo pri podpisovanju četrtega posojila Sv««l»«j«le dajete najboljši dokaz, kolika j«' vaša ljubezen in udanost do nove domovine in močne zaščitniee našega narodnega življenja. Vsakdo od vas j«> dolžan storiti vse, kar more. Kolikor bo«le vsakdo po svojih zmožnostih naložil v bomb* četrtega posojila Svobode, toliko bo «lal dokaza svoje ljubezni do te dežele. t«diko bo njegovo sodelovanje v osvobodilni vojni. Oenar. naložen" > p«>j»ojilo Svobode, ne služi samo osvobodilnim, edjem podjarmljenih nar«»dov. temveč daje tiuli uložnikom sigurno materijalno korist in vm» mogočo trarancijo. Neizčrpno bogastvo te dežele je polno jamstvo za točno izplačil e v bondov. V tem oziru ui nihče drugi v stanu, nuditi tako sigurno jamstvo. Poleg osvobodilnih «dljev j»* treba imeti preti očmi tudi vse sigurne koristi od nalo-i ženega denarja v četrto posojilo Svobode. J. S i m i č, upravitelj poslov srbskega poslaništva v Washingtonu. ft LAS XA"RODA. 1. OKT. 191? j — _ —- ° Jugoslov. zborovanje h __ «1 ( '/.a četrto posojilo svobode so >e z velikim zanimanjem zavzeli tudi ne\vyorški Jugoslovani. Morebiti se niso šv* n kdar udruiili A ^ tesno- kakor ravno v tej agi- t arij i. Pri sejah, ki se vrše vsa"k teden, so zastopana ikoro vsa ° društva. Pri zadnji seji je bilo sklenjeno. da se sredi kampanje v nedeljo 6. oktobra skliče skupno zborovanje Slovencev, Hrvatov in Srbov. V ta namen je bila izbrana Tammany Hall, 14"» E. 14. St. : med 3. in 4. Ave. v New Yorku. :i Poleg najodličnejš h jugoslovan-; skih govornikov bodo nastopila v tudi različna pevska društva in slovensko tamburaško društvo •Slovenka", kateri >e mora pri-i- znati, da je uad vse požrtvovalna L- kajti sodeluje skoro pri vsaki slo-e venski ali jugoslovanski pri red i - 0 t vi. 1 V.a zborovanje je sestavljen na i- sledu j", program : 1. Star Spangled Liamier. Jugo-L- slovanski zbor. a U. Otvoritveni govor, predscd-a nik Mr. S. Kučič. i- ii. Posojilo svobode, angleški go-«• vor. Mr. Wrigth. 4. Veuček jugoslovanskih na-roduili pesmi. Slovenka. (Meu i godbo podpisovauje Liberty ob-veznie.: ». •"». liaritouski samospev. Mr. Zali uiuovič. a G. Tiranstvo Avstro-Ogrske. 7. Što čut š, Srbine tužni, -. bno kot smo živeli v m'rnih časih. Ali n: naša sveta dolžnost, da sto-rimo tudi mi nekaj za Ameriko in obenem za svojo svobodo? Ka.^ pa nam je storiti? Vsakdo iziu-d nas mora kupiti najmanj en bond posojila svobode. Mn ogo naših rojakov pa je šc. tla se m- zavedajo svojih dolžno-. >ti. T-iji je treba oe bomo poučili, kako iti na tlelo, da bo podpisovanje •'etrtega posojila svobode tuili med našim narodom uspelo. Zato pa. Slove *nci. pokažite se hvaležnim in lojalnim napram novi domovini, pokažite, da ste pripravljeni za njo žrtvovati vse in vdeležite se velikega zborovanja v nedeljo G. oktobra točno ob dveh popoldne v Tammany Hall 145 E. 14 St., — med 3. in 4. Ave., New York. Slovenke, pridite v narodni noši! f Ferdinand lojalen. Amsterdam, Nizozemsko. 30. septembra. — Kakor poroda "Neu Kreie Presse" je ear Ferdinand brzojavil avstrijskemu cesarju Karo! x da ostane zvest »tirizvezi. Amsterdam, Nizozemsko. :»0. septembar. — Vsi nemsui usti zagotavljajo. da ostane car Ferdinand zvest centralnim zaveznikom. "Lokal Anzeigcr*' pravi: "Postopanje earja Ferdinanda je absolutno neizvanredno. Kot prej, je tudi sedaj še lojalen do svoje zveze." I *......." " " razb;jrjo. pred no ravzamejo kako mesto a!i vas Zdaj pa naroči 10 sodov piv i in če $ra ne bomo pili o Božiču ga j ln>mo ra o Velikiuoči. Zame bo Ikor^ premajhen ker bo suša stn>-cianska. Zdaj p« pozdravim vse Tomove. Anžička. Skubeta. Pcrhaja, vse bn-te društva sv. Jožefa in spiob vse 1 ;«»vvau«Jčane. tudi dekleta. če jih kaj imate, m ostane nekdanji prijatelj Frank StibiL Pravičnost v Avstriji. Splitska "Nova Doba" piše: '»d 11. avgusta so začeli dobivati 'ia Dunaju rezini kontingent krušne hrane, celo še dodatke, a mi v Dalmaciji pa prejemamo od včeraj — še manj I j Mesto onih borih Tu Jekagra-'mov na teden (torej 10 dekagra-tiiov dnevno na y.ylio!) krušne moke katero smo prejemali*do j \ če raj, nam je določila aprovka ••ij:t /.a ta teden samo d^kagra-iuov t torej S dckagranto\ ua dan I moke za kruh, k teiuu na jo Joda !a >e dekajrrauiov nekakšnega rdečkastega žaganja, katero oiia imenuje "bela zmes". Aprovizaei-j:' se sama sramuj e te iie^ru.n n-t lazi ter se zaradi tega skriva / [vojno žitno zvezo; občinstvu j*-iiamreč spun>eila: "lz\ollte vzeti 'na znanje, da vam bo odposlana te dni " Maiskeimmehl"; ako pomešat" to moko i !' s 7U od-tot!:i dvn.ire krušne moke, bo to izvi-tJia /iiics z*) ]»ečeuje kruli a." Ko j»- do-b"lo '' tt^tv o "1m-1o /.mes" v roke. m bi. . .-»{lino "agoreeiio, temveč na-ruvmts-t obupano, kaj naj počn*' ž njo. Žene pravijo, da ni to /.:'-yanje niti za živino, kaj š« le za ljudi! Firib.ijn tudi, iz -vsa ta bela z'.«e tla ni iz kom .iiesja i-' t»< tovo. s<»di sr pa. da so i zmlete peske .-lo •zmts" za sebe, nam j>a naj pošljejo oni kontingent, katerega so nam lansko leto pritrgali, da so jfa poslali v tlm^e kraje, ki niso H--koin seda nje vojne doprinesli niti poiovicu toliko žrtev, kakor iniša dežela. Imenovanje. Profesorjem na medicinski fakulteti v Zagrebu sta bila imenovana naš rojak dr. Boris Zaj-nik, profesor na otomanskem vseučilišču v Carigradu, in lita nam poročajo 11. avgusta: Danes ob 9. dopoldne je vojaška patrulja, kateri na čelu so bili redarji, prijela na obali nekega dezerterja. Njegova 7 let stara sestrica je vsklik-nila. ko je videla, da so ji prijeli brata: "Joj meni! Zakaj so ga ipiijeli. Državni redar je skočil za otrokom ter ga prijel. Otrok je prebledcl ter ga j,- redfir odpeljal med jokom i>n krikom v zaj-or. ~ Brez ko'iientarja! ! Cesar v kleti. i -- i Ženeva, Švica. septembra. — - Tesar V ijem je bif pretečem telen /v Mannheimu. ko >o angleški le j talci na pati M me>to. Kakor piš«1 .'"Demokrat" v Ženevi, se je ob •istem času nahajal v kraljevi pa jlači in ko so se biiiali ar-roplani . m takoj poiskal za\etj" v kleti (kjer je ostal minut. ,| Palača nI bila zadeta, kakor pri prejšnih napadih, toda bombe >< i padale v njeni bližini. Obi>kal je ohreitska mesta, da i je zagotovil prebivalstvu, da b«Kir 1 zavezi i :škr armad«*, ki jirn >ti»ji {nasproti, poražene, j —- ! Pismo vojaka i — Camp Mills, N. Y. -va- aa' j;.:n \mojim prijateljem. da -e nahajam v službi I r.ele ^a./>a že preko štiri me>e-e. \ tem času sem že marsikaj skusil in videl. Preko tri mesece sem nahajal v Camp Shelby, Miss., in sedaj sem v Camp Mills. N. V. Mislim, da ne ho doliro ko Inimo zopet na potovanju da nak!-sti-nio tiste ošabne Nemce. H koncu mojega dopisa po-Zilravljam vse Slovenee in Slovenke. posebno tiste v Ci ran vi I le. IU. Frank Prnok, Battery A. 137 Field ArUlIerv. Camp Milk. N. Y. o! Pismo z fronte i __ 0 ' V aktivn: službi z ameriško a - ;il els?;pedicijsko armado, avgusta 1!»18. v- ti I 'i nLri ]u-ijatelj Charley.— ' ( (Jotovo nc Ti ho čudno Izdelo. ko v f boš dobil \ roke pismo, toda se ni-j kar m* j>restrasi. sicer Ti nazna-} nun. da sem ranjen v Hospital Ha e tukaj na Fraaicoskem, * 'itkjc bhzu Pariza v nekem lepem me>1u. Pred dnevi sem bil ranjen. ko so me dva meseca ni nič prijelo. Ko pa smo pričeli Frica poditi proti Berlinu, sem pa dobil ! i*no U'orVo ii. sem danes privezan _ n.i p«vstcJjo. j Naznanim Ti tudi, da smo ujeli " rsmške ženske v vojaški obleki; li bile so z varigo priklenjene k - strojnim puškam, nekatere pa tu- . di k težkim topovom. Pa »aj vem i t- da bere> v tamošnjih časopisih-! Dva dni smo jih po lili dalje kot 1 ' i/ \v;t» le do Buffalo in ;>otem naprej: meno pa so izgubili in' i ^ m ::a-el mrd nemškimi ra- - {"njem-i. Ko'lko jih je bilo. ne vem,' - : koi- j«- h i i o ob enajstih ponoči. 1 Z(bij v,.- nahajam v bolnišnici: "Ikam bom -el potem, pa ne vem.1 Moolni-"jške nos' ref:ni«»e. ki nam ju ko do-1' /liro Nt reže i < •: norijo nam ciearetej "! i * • ehewiujr irum *. priži grajo nam 1 ■ iirurete. Jako da človek že presta-! 1 ■ * -*■. ."eprav sr:r nekoliko boli. Vča-j nam :i.r-a tudi a!. dan časopise in matia- ' zine. Včasih Tudi katero znpo-j1 !jemo is". C is ti kratimo Iz < ; 111 ali d m «o :»M'-ji». ! Miloši od polka j ii jc! dobil«) »nedalje. križee it'1. i Mislim, da j«* vojna blizu kom-a.' k ikor kaži*jo iiemški vojaki, ker so j a ko "Tzpufani'\ Imajo jako t nIhimi ol.lel.o. vrinour-i br.-z gum- I bov. Kakor -,»■ vidi. imajo pijače ^ io liuvo'i. Dobili j-mo vino. ]>ivo s in lniiioialiio vodo. ki so jo pustili v Nemei. ii 1'omis'i. enknit n»e je bolela 5 , srliva o«! >aoipanji*a in nemškega z piva. ki >e nam je zelo prMtglo. n kajti iia fronti se ne more nič kaj | takega kupit i, ker ni nič e.iviti- u uničeno. Tudi vode m dobiti, ker Friei vse po-J kvarijo za seboj. Naši pa tudi vse. Slika nam kaže angle.'kc^a leva. ki stoji ol» železniši-i progi Uei lin-lJagdad ter pavi ,la .ie " re noben vlak l.a te i črti. s; tem se lioče ozruu-iti u^.ebe /:i\« , nik«.v na Kalkaiiu. ki *.»» IrezaLl !'nrč jo od njenih huiiskih zavetnikov ier prisilili liol«rai"sk:>. da j-1 .. Žila orožje. u proti Madžarom. n- Tu smo — osveščeni, pre poro j,, jeni in ojekleneli. Sicer ne jjredr stremljenja — }>repošteni, presvo-bodoljubni in prekulturni smo za To— za tem, da bi se nas moral Icdo bati, ako nima po lastni krivdi razloga za tak strah; pripravil jeni in odločeni smo za boj proti Xemeem in Madjarom! Ne pa z« j kako »spoilstvo nad druak le za svoje pravo do samo-■svojega življenja. Edinost") i ___ "Minnesota" zadela ob mino. i Washington, D. C'.. 1'9. sept. — I Danes zjutraj je bojna ladja 'Min-j nesota pri izlivu reke Delaware zadela ob mino. () kakih izgubah se ni poročalo. Ladja plove z lastno paro proti pristan šču. Sinoči ji mornariški urad izdal naslednji poročilo: i j Mornariški department je prejel ' obvestilo, da je bojna ladja "Min iiesota" danes zjutraj pri izlivu Delaware zadela ob mino. (I ka- . k li izgubah mornariški depart ment ni prejel nikakih poročil in! '•Minnesota" pluje proti prista-1 nišču z lastno paro. Ne ve se za obsežnost poškod be in tudi ne. ali je bila mina >o-; vražna. Mornariški častniki trdijo , • hi prvi nemški podmorski čol-' i-i. ki so jirišli tostran oeenna. p>»-i'>/i i v maju in juniju več min ob i ameriški obal . Tudi oljnati par . nik - Herbert L. Pratt" je zadel! ob mino. Ker je "Minnesota" mogla /j lastno paro pluti proti obrežju, sej domneva, da je bila zadeta v prvi [ konee ill da ni bila zelo po&kudo-, vana. "Mil ; iesota je dreadnought in je bila zgrajena 1905. Ima IG ti-oč t »m prostoru ne. je 4">0 čevljev dolga in ina posadko 9>."> mož. — Oborožena je s štirimi 13-palčni- ' mi. osmimi 8-palčnimi in drugimi topovi manjšega kalibra. ■------ i j j Zarota proti municijski tovarni. _ i5 ! Springfield, Mass.. 20. sept. - I j Detektivi so aretirali 35 let sta- j t rega IlarrvJ, Hurehertv, katerega - j * * c* jdolže. da je hotel razstreliti tovar r . no Smith in Wesson v tem mestu, v 1 Tovarna je pod vladno upravo. I DANDANES JE ČAST REČI: "JAZ SEM AMERIKANEC!" Ko vidiš f:intii v ameriški amiiolii; uniform^. ;,!j fanta v naši mornariški obleki. 1 iliko ponosno rečeš: "JAZ SEM AMERIKANEC!" Ak«» čitaš o junaških činih naših fantov na bojišču, vzdrgetaš. (»omisliš: "JAZ SEM AMERIKANEC i'r lil to lahko popravi.-: reč^š. ('E napraviš svoj del; l'E z zadovoljstvom izj>ohiiiješ p'»-stave in odredbe, ki postale potrebne vsled vojne: CE se učiš ameriškega jezika in j»o-nagHŠ drugim, da se ga uče: CE si državljan ali se pripravljaš postati državljan Amerike; ČE pomagaš POSOJILI' SVOBODE z vsakim dolarjem, katerega zamo-reš investirati; POTEM nnas pravit-o reči s ponosom : "JAZ SEM AMERIKANEC!" KUPUJ LIBERTY BONDS. - PROVE THAT YOU ARE A J 00% AMERICAN TODAY IT IS AN HONOR TO SAY: rV "I AM AN AMERICAN"* When you **« a boy in the U. S. khaki, or a biuc-jacket from our Navy, it makes you proud to say:— "I AM AN AMERICAN*' When you read of the heroic acts of our boys C-t, on the fighting front, it makes you thriU when you think:— "I AM AN AMERICAN" " You have a right to say that: \X IF you are doing YOUR SHARE; ii IF you are obeying cheerfully the laws and ' regulations made necessary by the war; IF you are learning to speak the language of America, or helping others to learn it; IF you are a citixen or preparing to become a citizen of America; XF you are backing tha LIBERTY LOAN with every dollar yon can possibly invest; THEN you have the right to say with pride "I AM AN AMERICAN** BUY LIBERTY BONDS KFMTKin IF m KTEMM ^*MKM f EMCATMM will <-ooprr.tr with racial, forri^n UBpi«P a»d o«her Ižrf ^^^^'B^ oTilnrnei and i ^ sad aatt«*4wra Kmcriams. latrAgn-ban ja — ostane! Slovani lie u I inaknemo in bomo. zahtevali svoje sveto pravo proti Nemcem ii. >o bili doslej! Zahtevati smo začeli svoj pri fneren dt-lež na moči. Ob enem pa se oglašamo tudi z zahtevo p«>; pre>trojstvu notranje sestave, kij nam tii delež zagotovi brezpogoj J no in za vse čase. Osvestili smo >el in iit)t i/(»iil ■ so se ilam razširiil. Prišle so nove orijentaeije v na-še načrte in našo taktiko. In danes v.dimo pomirjene duše in <» ' krepljano sive. Kolike efekte Ž«' oov/.roea to naše osveišeenje! Vidimo efekte na vrstan našili sovražnikov. Oti tod ti>ti >iruh. ki •^e j«- pridružil sedaj prejšnjemu prirojenemu sovraštvu. 1 z tega strahu prihajajo tista gromovitu nag-lašanja in razglašanja, prijateljstvo sobojevn štva ill zavezništva X.-njeev ill Madjarov. Koneept se jim j«' zmede! tak>i !a .^eda.i varajo sami .sebe in la /.«•.}•» dri«f?- drugemu, da so tudi — prijatelji, da so jim interesi. stremljenja in cilji identični. Tako je na pr. JJudapesti IJir-lap, ki služi znanemu in proslule-i.iu nasilniku Tis/i, priobe.l te dni članek, ki s«.- kar lopi same rado sti. ker da Neme priznavajo s(> daj .Madjare kot sel>i enakovredne in enakovrstne nositelje.. kulture. .. Kdo na božjem svetu bo verjel da bi \enni hoteli priznavati t' svojstvo Madjarom, ko je ne pri znnvaio iiili Francozom in Angležem. tema starima kulturnima na rodoma. iu sploh nikomur ne priznavajo lak-- enakovrednosti. k< njjh prvi iluhovi reklamirajo z;i svoj nemški narod neko božje |»«. slanstvo. ki jih visoko vzvišuje luni vs<« druge. Nemci da bi priznavali Madjart kot sebi enake ]>o stopili kulture. Ne. ne. ne; iu To ni prijatelj -tvo, ne ljubezen, ampak je med nj mi le skupnost — sovraštva j proti Slovanom in pred njimi! »Je to le sobojevništvo pod silo dogodkov proti — tretjim, proti i — nam! C 'im bi odpadel ta element. lr prišlo obračunavanje med njim1* samimi in že bi se pokazalo med njimi najintimneje — sovraštvo . N"u. to njihovo sobojevništvo'1 ostane, ker element, ki je ustvar j Sedaj so najdebeleji prijatelji.' I Ne, to ni prav povedano, kajti ni-j I kakega dvoma ni, da se mej se-I boj slej ko prej najintimneje — I sovražijo. Ni £ a prijateljstva med I njimi tudi sedaj, kakor ga ni bi-I lo nikoli. Pač pa so si sobojevniki proti I tretjim. Ti tretji smo mi Slovani' I v monarhiji. Nas sovražijo enake I ».bojni. Sovraštvo proti nam jih I združuje v sobojevništvo. Po dogodkih, ki j h j»* prinesli. | I ta svetovna vojna, da s«- je sta-1 rerau. prirojenemu sovraštvu pri družil š«,' strah pred našim števi-lom. Tu so znali paral iz i rat i d>»-s1 **j s svojo močjo in s pomočjo drugih čiuifeljev, ki so jim in jim š* Mmogočajo. da nas tlačijo, da ^ tsjM»dujejo nad nami kot manj sina na I večino. Ali m »d komponenti njihove r,i >."-i ii;td nami stui bili tudi — nii suni x iiremeliko svoj<» naravo, s svojo pretirano obzirnostjo, a v gij'vnem , tem, da nismo poznali svoje lastne mo-'-i. da nismo /.a-i.pali, da nismo imeli zavesti, da bi bili lahko kaj tudi mi, če bi b. znali in hoteli, da nismo nikdat metali svojega števila, svoje velja-' ve n pomembnosti za državo. Ttoječi smo bili ter si nismo r«-t>:di sio|>iti v areno ^ trdno tiogi>J in jekleno voljo. V teli nedostat* kili naše duševne in politične kon-siitueije je, bil glavni vir njiho-* »* moči nad nami. Kakor mnogo drugega )>a je se lanja vojna v \ nebovpiječimi gr» lii. ki so se de-1 lati proti nam v nje imenu, preo-'n-a/.ila tudi nas Slovane v monar-j liij;. Narav naša >f j.' ojeknila • prišla je v nas zavest o svoji vi*- liavi in moči, izginjati so začeli i iz nas tisti oziri in t "sti strah; prihajamo do i/poznanja, kaj smo in koliko pomenjamo in kaj in ko li'io moremo in smemo zahtevat'* - za-se' l'o težki šnli svetovne vojne jel jirišlo novo živl^.^nje v naš or- j -anizem nova in s veže j a kri v na- I .s.- žilo. Od ločno iu slovesno smol začeli i/javjati in svoje izjave i podkrepljati z odločnimi dejanji | i«e priznavam«! ve(" svojim sovra- i .»likom pravice, da bi bili še na- } dalje gospodarji nad nami. kako! J ■Nemci in Madjari - sobojevniki proti Slovencem CT.AS N'ARODA, 1. Pgr. 1918." SLOV. DELAVSKA mm PODPORNA ZVEZA Ustanovljen« do« le^avgneta Z lnkorporir«n» 22. april« 1909 lgoa- ___J^Tl » državi Pran Sedeč Johnstown, Pa. BLATNI URADNIH | IVAH PROSTOB, 1098 Norwood B.'ta iriOii njimi. Pred par nu-I s-H-i sem oliUka! nekega sošolca J i jii'.l^lvt šole v starem kraju. Tti-I kil j j«' postal vnet boljševik. ijmeš-110 si? mi je zdelo, ko srni na steni zagledal sliko trojiee Karl .Marxa, Lenina iit 'l'i oekijti. < >h. paiie-t. z:1-kaj j'h ne srečaš.' Društvo Triglav št. IU SDPZ. ,jc dobilo ;oziv ,,d pmio/.m i_ra tajnika S|)!'Z„ da naj Glas Naroda z;ivr/r!im l;ot glasilo. !<<■'• je mo-naHiistič-m Vsebina likala je res zanimiva. ker nam dii sliko, kam ^h venci v Ameriki jadramo na i polil lčne::i mor ju. Pravi, da vs<- I zlo Slovencev prihaja

nar-| hov. Seveda <»ti nemškega iti ma-jdžar-kega naroda iiam prihaja sa- II •; o dohr»>. Društvo Triglav je si.h*. Iir.lo »iliiN Naroda obdržati k< se člani zavodajo rednosti <"-ai;,s Naroda l>aji>olj j priinerao i!o in da sedaj ni Im 1 —t ran!: prvi. ampak da jc narodni j prvi na vapored 11 in Gias Nan da jje zadosti naroden. Ta gonja radi I glasila diši prav po Ijoljševikih na i Kii-skem. '4.":i•: 1 je svobodno govo-•titi 111 tiskati samo kar jc Leninu, ■ Trocl i ju & \ 'o. po volji, j Pozdrav vsem zivedniiu roja-i !:om. Ant >11 Jaucsici.- Resolucija. i Eaggaley, Pa. J Na redni mesečni seji 8. septembra je društvo Večemica štev. SDPZ. z večino glasov .sklenilo, da zav.že inieijativni predlog društva Zaveznik št. SDI'Z.. to pa rad i tega, ker ne mara nobenega vmešavanja politike v organizacijo. .Moralo bi ;e strogo paziti od j gotove stiani. da 11-e prid'- d:> pre-i pit a med člani. t»las Naroda k<>l irlasilo SDPX. je bil izvoljen potom splo^ne^a! ^ia-.ovanja tlo konvenrije, tako' naj tudi nadalje o-tane. Kc.snic:;i j4-. da s<> portveila bolj površna.! kakor tud* incseiriii in šr.tiim^er-ui .ničuni; treh mesečnih računov pa! -pioli menda ni bilo nikjer. :%ar je res žalostno; krivdo pa s; laj ne -nio komu pripisovati, J.<-ri ne vemo. kje tn-i. Natlalje se je tudi razinoLrivalo' f pomožnega glasila, (.'eimi1 I potrebuje SDPZ. poleg glasila še J fponuv.no glasilo." Drugim sloven-j j skiiu organizacijam, ki so močnej-j t še in tudi v finančnem oziru imljj I podprte, t"orej prekašajo SI>PZ v! vseli ozii'ib, zadostuje samo enoi glasilo. Kavno SDPZ. mora imet i i dva. Zakaj.' A ko s! 1:0 štedljivi, bodimo v vs-ii ozirih. Za dr. W če run-a št. 1:! SDPZ. v lkiggalev. Pa.; Frane Segula. predsednik. Ivan Salmič. tajnik. Anton Rok, bkigajnik. Jakob Povše. zapisnikar. ' (Pečat.) i Naznanilo. \*sem članom društva Slovanski Bratje št. 12«) v »iilbertu. Minit., -e naznanja, da se zanesljivo vde-le>.e prihodnje seje v nedeljo t>. : oktobra. Na dnevnem redu je pr*-; tried društvenega poslovanja ter več drugih točk. Dol/aiost v>akt ga •Mana je. da se te seje \ deleži. Zbratskim pezdravom (Pečat 1 Kra-ik Press, tajnih. Dopis. ! - Detroit, Mich. 1 ' i V Detroitu kot iu> eel i Ameriki.' bodo \se avtomobilne tovarne! jkiualu popolnoma zapesieaie z ^oj-j uimi naroČili. Soša -ke trgatve botlo letos! bolj nedolžne. 1 Hojake na obisku v Detroitu bi opozoril na zanimiv hrvatski de-! iav-k; muzej na Ferry Avenue K ! Ta "flab-rija sedanje umetnosti' j je les zanimiva. Skoro vstj sli'.? , predsta vljajo -iristokrate itd. \ ' i boj n v delavskimi trpini. A seve-da1 so slednji zmagali kot n. pr. l'a! , Ruskem. Slike prvega preroka iz| rinili Jzraela Karla Marxa ne! manjka. Tudi rdeči papež Lenin j in Trocki ter menda svak slednje- Nemčija in španska. Pariz, Francija, ^»0. septembra. Vsebina izjave, katero je pred kratkim podal nemški zunanji minister admiral pl. Ilintze v zadevi nemško-Spanskega -pora, kaži- da so nemške koiices je omejene. Nemčija se je zavezala, da ho nadomestilu španske potopljene !a Ije 7. nemškimi, ki so iuternira-i;.- za ča-T vojne, zahteva pa od škodnino za te laljc. Nadalje zavzema ta obljuba samo ladje, ki >0 1 ile potopljene izven neir.>k': vojne cone. v kateri meji si p i Nemčija pridrži pravico potap'jati la i'.je L.ez odškodnine. Avstrijsko mirovno fribanjc. Amsterdam, Nizozeiiisko. septembra. — avstrijski posian-zbornici je bila stavljena pre-'illoga. da povabijo v kratkem I času )>redsetlniki ln podprcd.s**d-iniki poslanskih zbornic vojskujočih in nevtralnih držav k sestanku za neobvezni razgovor o mi-, lovni podlagi. Predlogo je stavil liberalni voditelj Neumann. Predsednik zbor jii'ce je pooblaščen povabiti v>i-1 poslanske zbornice vojskujočih iu ,nevtralnih držav. ! Seja naj bi se vršila na kakem ! nevtralnem kraju, za katearega se j bodo pogodili. Tudi Turčija? Haag, Nizozemsko. '60. sept. — Poročevalec lista "New York Titnes" je izvedel iz verodostojne-'ga vira. da je turška vlada že pro-jsila za premirje, i Če ae ne moreš boriti, izkaži svoj [patriotizem s podpisovanjem četrtega Vojnega posojila. dra.sta glaviea Mirkovi plešasti-glavi, da so Kiitinkmi svileni laski poščegetali Mirka po raska-; veni čelu. To pa je Mirka silno prijetne I pogrelo tam doli v srcu. Kar pamet je izgubil od same ljubezni in iz zdravega uma je prišel, ker samo tako je umeti dejanje, ki g;> je ueinil. Naenkrat je prijel Katinko ; obema rokma za lica ter nagniv-ši jih k sebi — sicer nasilno ni ravno ravnal, to moramo njemu v čast pripoznati, ker Katinkin o bra z se je kolikortoliko že sani i od sebe k njemu nagibal — jt tlesknil na njene rožnate ustni-! ce gorek poljub. . Pa kakšen poljub! Prav cati cmok je bil to, kar ji je na usta pritisnil, ker emoknilo je. kakor če vržeš počeno žogo v vodo, iu od sten se je slišal zamolkel odmev. Prvemu cmoku pa je drugi sledil, drugemu tretji, če trti in to kar pod mizo. ter bogve-' kdaj bi bilo tega podmiznega emo kanja konec, ko bi se ne bila iip nadoma odprla vrata, med vrati pa kakor angel pokore prikazala stara A m broška. — Mirko! Gospod Mirko! — je za jaška fa. hILneč se. kakor da bi sapo lovila, — to je vendar pre ! ve«', kaj ves se drznete početi > | našim nedolžnim dekletom. Več pa od navidezne ogorčeno sti ni mogla; curek prihlinjenih solza se ji je ulil iz oči in glasno i je zaihtela. (Konee prihodnjič.) Angleži v Palestini. London, Anglija. 30. septembra. V Palestini se je 29. septembra nadaljevalo gibanje naše konjeni ce in oklopnih avtomobilov od Ti-berias-Deniat proti severu. Mnogobrojne turške čete. vključno oddelke, ki tvorijo turško gar-nizijo 11a Hedjaz železnici med, Amman in Maan so se podale na i Zisa postaji. Kakor pravi poveljnik, štejejo; i čete do 10 tisoč mož in so del drugega armadnega zbora četrte turške armade. ~ nje prihajalo naravnost iz srea rožnatost pa svojega lit-a je kupovala v drogeriji. Tako du je neredko imela j^'gnutke. ko si je na tihem želela ; — Naj bi z ti Poljaki. Čehi ln Rusi bratje. ">. Bodi ponosen na to da imaš 14 milijonov slovenskih, hrvatskih iu srbskih bratov, in da si Slovan, katerih jc nad 160 milijonov. 6. Spominjaj se. da je naša domovina lepa in velika, da pa je razdeljena. Spomin 11a davno preteklost tvoje domovine te naj bodri v d dovanju za njeno bodočnost. 7. Vedi. tla si vezan z brati po krvi in jeziku, medtem ko je vera stvar ve-ti. Zato Slovenci. Hrvati in Srbi en narod brez razlike vere. — 8. V svojem >reu. v svoji družini in v vsem svojem življenju skuša.; izvesti najprej 0110. kar hočeš, da bode v tvojem narodu. 9. Čuvaj se prazneča navdušenja in vel kili besed. Govori in zahtevaj samo ono. kar je v splošno korist in za kar moreš postaviti ir; dati 1 udi samega »ebe. 10. Ne dovoli, da bi oni. ki te izkoriščajo in ponižujejo v \*sak-canjem življenju, govorili v tvojem imenu. HRVATSKO PRIMORJE IN ISTRA ZA SPLO&NO NARODNO ORGANIZACIJO. *'Hrvatska Obrana" od 1. julija poroča: V nedeljo 14. julija 191 s s«> je vršil na Sušaksi oh mnogoštevilni udeležbi sestanek Hrvatov. Slovencev in Srbov, pristašev narodnega edinstvu in Hrvatskega Primorja in Istre. Med drugimi so bili navzoči: dr. Andi - llakarčič iz Roke. dr. Mijo Kosič iz Kraljevea. ivrešimir Smokvina iz Drage, Ivan 1 >0brila iz Drage, profesor Ivan Sirola iz Volovskega. Božo Bahorič iz Drage. dr. Rdiard Lenac iz Reke. Vinko Tomac iz Kcke, Andre Bahorič iz Sušaka, Ivan Kiselič iz ušaka. Ivan Jadraš i/ Pehlina. dr. (i. Jureti v iz Reke, dr. Vladimir KrškoviČ i/ Rek-. Josip Grufoie iz Sušaka, dr. Nikola Fablanič ia Volovskega, Marijan Banie iz Sušaka. Filip Crvarič iz Opatije, Mi-livoj Mazzorena iz Sušaka. dr. Ivan Poščič iz Opatije, dr. Matko Trinajsti.' iz Volovskega, Tomo M/kuičič iz Sušaka. dr. Julij Matkovič iz Bakra. Vinko Vitezič iz Sušaka, dr. Julij Pečarevič iz Opatije. Viktor Rnsič iz Sušaka. Pero s lav Ljubič iz Sušaka. 17. Dalmacije so b li prisotni: dr. Ivo Krstelj in Tvo de Grisogono. člana narodne organizacije. dalje dr. Srgjan Budisavljevič. tajnik odbora za splošno narodno organizacijo, in dr. Božo Vukotič. član parlamenta. Po dolgi debati o splošnem narodnem položaju je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: 1. Veliki narodni e lj: osnovanje edinstvene neodvisne, na demokratskih temeljih urejene socijalno pravične države Srbov, Hrvatov iu Slovencev zahteva edinstveno politično delovanje celokupnega naroda in jegovo zbiranje v splošno narodno organizaeijo. S tem namenom se obnavlja narodna organizacija za Hrvatsko Primi rje in Istro ter se izvoli narodna uprava, sestojoča iz 12 oseb s pravico na razširjenje uprave. L*. Sestanek radostno pozdravlja osnovanje narodne organizacije' Srbov. Hrvatov in Slovencev za Dalmacijo ter izraža svoje prepriča-i nje. da bodo sledili vzgledu Dalmacije, Hrvatskega Pr morja 111 j I>tre tudi ostali kraji našega naroda. fl. Sestanek izrecno povdarja, tri poblaščeno za volitev delegatov v splošni Xa-lodui Svet. Na Hrvatskem bodo vsp stranke in skupine pooblaščene za sodelovanje v Narodnem Svetu, svet Starčevičeve stranke pa je /e pooblastil svoj osrednji odbor, da izvoli svoje delegate. Da bi bilo predstavništvo Banovine v Narodnem Svetu edinstveno, bi morala prej piistopiti h kaki edinstveni medstrankarski organizaciji in reprezentaeiji \seh strank in skupin v Banovini, h kaki nar. dni organizaeiji za Banov 110. da bi mogla biti na ta način kot taka zastopana v Narodnem Svetu. Sivar ve toraj razvija zelo dobro. Napreduje se sicer polagoma — ali upamo, tla bom« hitro dospeli k cilju..,. Ženin Mirko veznjeni kadunji podobno. Pa to pravi le iz zavisti, ker njen mor nima takega pokrivala. O sablji bi bila pa kratkomalo odveč vsaka pohvalna beseda. l)a vam povem, prav vsaka! Le eno je škoda, da vsak dan ne nosi te imenitne obleke. Toda to pa že pravim, da jo bo moral po poroki vseka ko večkrat obleči. To se bodo jezile Leni. Mara 11 Lina. Pa naj se le; saj ne brez vzroka.. . Okrog tega točišča so se Kukali Katinkine misli. Mirko je pa pridno zahajal k Ambroški v gostilno ;• pa ne tolikanj zaradi gostil-u čarkine hčerke kakor zaradi dobre pijače. Kat!iika mu je bibi ljuba in draga samo. ker mu je vztrajno delala družbo. Nič večin nič manj. j Toda pripetil se je dogadljaj j I ki je to razmerje korenito preme-1 nil. Ali na dobro ali na slabo, o tem ugibati ni naša naloga, če prav bi moreb ti ne bilo težko dognati resnice. Bilo je namreč nekega deževnega dne. ko je kaiy curkoma li-;lo iz oblakov. Niti čez prag s" ni moglo; kaj li, da bi kak pametnik mislil na šetnjo. In tako tudi Mirko ni mislil; rajši je sedel pri j Ambroški v gostilni ter praznil četrt za četrtjo. Tri kapljici do brega vina, je menil, se najlažje pretolče pusto vreme. In morebi- i ti ni sodil napačno; osobito če se pomisli, da je vštric njega Ka tinka sedela iu pletla. Sicer nje ni ■ smatral ravno bistvenim delom svoje zabave, pa vendar mu jt* bila potrebna, da se je z njo raz-govarjal; zakaj z vsako četrtin ko je rasti« tudi njegova zgovornost. Nazadnje ni mogel uiti eno ped časa molčati, kadar mu je tekla {>0 vino Ln je sam ostal v sobi. — Ker pa tedaj ni imel za pomenek nikogar, je govoril sam s sabo ah -i je pa kako okroglo zažvižgal. Takole pri sedmi četrtinki je postaj tudi mehak in ljubezni navdahnjen. To se je dalo sklepati iz njegovih mokrih pogledov, ki so, veljali Katinki. in pa po tem. da i včasih pogladil njeno belo ročico Toda to je bilo pa tudi vse in ' pri tem bi bilo ostalo, ko bi slučaj ne bil nanesel drugače. slučaj je bil pa nanesel takole Ko je Mirko ponovno posegel po Katinkini roki. je zadrhtela Katinka in roka se ji je stresla, da ji je iglica, ki je znjo pletla.padla pod mizo. Pa tudi Mirko se je skloni] ter praskal s prsti po tleli da bi iglo ugrabil. Pri tem se jc- { pa tako približala Katinkina ko-' ij Tako je sodil Mirko pred svoj*' 1 zaroko; pa ne samo sodil, tudi — 1 ravnal se je vestno po tem. Zale je pa pridno zahajal v krčme, zlasti marljivo je pa hodil v gostilne k Ambroški, kadar je bil doma na dopustu. Ker Mirko je bil državni uradnik in je imel postavno izgovorjen dopust za uekaj tednov na leto. Tega Mirkovega nagnjenja, k ga je imel za gostilne, pa Ambroška in njena hčerka Katinka ali nista dovolj dobro poznali ali pa nista poznati' hoteli. Dejstvo je. da nista mogli verjeti, da bi samo zaradi pijače tako pogosto k njima zahajal: -- Nekaj že tudi zaradi mojega dobrega vina. — si je prigovarjala Ambroška; — vendar pa če me izkušnja ne moti, nič manj zavoljo Katinke. To je brati že iz njegovih pogledov, ko se z njo pogovarja. Sicer je res. da Katinka ni več bogvekako mlada, tod« tudi Mirko ni več mladenič, da bi; si s punčkami igral. Med njima je ravno pravo starostno razmerje da bosta lepo v zakonu živela, nt-da bi se bilo bati izvunzakonskih; skokov od desne ali leve. — In pri tem se je spomnila tistega preklicanega znanja med njenim rajnim možem in Ježunko ter izvil se ji je iz prsi globok vzdih r — Bopr mu odpusti! Jai; se mu že; Ježunki pa ne, — je rekla sama pri sebi in potem nadaljevala: — To je kajpada res, da 31 ir-ko nekoliko več ljubi pijačo. Toda, ko stopi v zakon, pride tudi v redne razmere. Za to bo že Katinka skrbela; saj jo poznam! Pa lepo plačo vleče na mesec, na stara leta pa dobi pokojnino. To pa. mislim, že tudi odtehta kako ma-rojro. ki je najti na njem. Tako premišljevaje, pa je pri šla Ambroška do sklepa, da bi Mirko ne bil napačna možitev za njeno Kafinko. Pa tudi Katinka je prišla d< istega sklepa ko mati. četudi v/ drugih razlogov. Njej je namreč v prvi vrsti bilo za zakon kot — zakon. Po njem je koprnela kakor riba po vodi. Iu kar je največ vredno, njeno navdušenje zanj j« bilo popolnoma pristno, bolj pri stno eeloč kakor rožnata barva njenega ]iea. I nievno je. ker ji je navduše- Gospod Mirko je bil ženin in se je tega tudi zavedal. Pa kako bi se ne. ko je imelo poteči le še nekaj tednov, da potegne za vrv in odzvoni svojemu samstvu. j Zato se mu je mudilo, da te jkvaike dneve prostosti kolikor toliko uporabi po svoje. Ne sicer; fda bi v zadnjem trenutku delal |>koke in preobračal kozolce, česar ženin ne sme pod nobeno pretvezo. To ne; ke takih skakljajev st je po možnosti izogibal že prej. ko je zevala še nedoločna daljava med njim m zakonom. Privoščiti si je hotel le čisto nedolžno zabavo : v gore se je namenil, in sieer na goro Strmieo. Tolikrat in tolikrat je že pležal po njenih čereh, da se mu je v resnici tožilo, če ni bil vsako poletje na njej. Letos pa še enkrat ni u-tegnil; seve, ker kot ženin je imel obveznosti silno veliko. Pravzaprav ne, mnogo jih ravno ni iuiel; imel je le eno, toda ta je izdala : Dan na dali naj bi posedal pri nevetfti Katinki... Tako je namreč Katinka želela in tako je hotela njena inati; pa tudi njemu samemu je delo tako najbolje. A14 vendar, na Strmieo ga je pa le še vleklo. Je bil pač planinec; planinca pa odvrne od planinske navade le dvoje: starost ln — zakon. 1 Da. zakon! Gospod Mirko je sklepal tore.-čisto pravilno, ko je sam pri sebi govori!: — Vidiš, prijatelj, posihmal se bo treba planinstvu odreči, ker tvoja Katinska pač rada stopica po rriadkih alejah, ne pleza p^ rada po čereh in pečinah. Potem j>a pride tudi dečad! in zakaj bi ne prišla? j In pri tej misli se je Mirko nalahno nasmehnil ter s palcem in kazaveem potipal ondi pod nosom. kjer je pri moških prostor za brke, kjer pa je Mirku štrlelo samo nekaj ostrih kocin. — No. in dečadi, je dalje govoril, pa vendar ne moreš vlačiti s seboj po hribovju! Tako si je mislil in mislil ni napačno. Zato si je želel v gore vsaj še enkrat, preden se zveze. In odpravil se je. K at nki so se re.s s solzami zali- Novice iz stare domovin* (Od Jufod. Čun. Urada, Washington.) nT.AS X.VTCOP-IJ. OKT. VMS. prej. Prispevki in darovi so pre-J ko*>rli v>sa!:<> pričakovanje. Sau»o( iz Hrvatske in Slavonije je dos-pe-j >400,000 kron. toda še vedno pri-. | ha j a jo iz raznih krajev večji ali: 'manjši prispevki. Pričakuje se. daj bo tJc^p«!«» i>. Dahuarije. Bosne Lu !-tre nadaljnili loO.OOO kron. Vsij t zastopnik i ^taivevičeve stranke so( položili n? 'Gorski pisarni po sto kron na mizo <m> pričeli pet minut kasneje pobirati darove za si-iT>ni!!Šno otroke, se je odrezal taisti patriot: "Ne računajte na mene. ker imam veliko izdatkov in stroškov!" — Kri je pripravljen dati. ker je nihče ne zahteva od njega, denarja, ki je potreben za otroke, pa ne. To je resnični dogodek i/, sedanjosti iai moglo bi se jih našteti veliko, tudi med nami. Vojaški dezerterji. Iz Splita poročajo, da je na Mo-Jsoru veliko št«*vilo dezerterjev. V Kli-su so orožniki ulovili osem dezerterjev. Ljubljanski "Naprej* poroča, da je šel začetkom julija skozi Reko eel polk dezerterjev. Polo-vili so jih po Hrvatskem, kjer so se skrivali po šunrah in rekvirirali žito po vaseh. Iz Splita javljajo, da so vojaki spremljali na parobrod več dezerterjev. da jih odvedejo "preko .Metko viča v Mostar. Ko pa se je pri-j čel pamik premikati, so dezerterji jposkakaii izven luke v morje ter j pobegnili. Persekucije pri vojaških sodnijah v Ljubljani. "Slovenski Naroči" poroča: 22-julija so prejeli trije slovenski nadpornčuiki-avditor.ii pri tukajšnjem divd/ijskent sodišču odlok vojaškega zapovednisstv.L v (irad-cii. da so uradniui potom prestavljeni v Krakov, Przernvsl in Moravsko O-travo. Dovoljen jim ui niti navadni 14dnevui rok. temveč so morati takoj na svoja mesta. Ker so mesta. kakor Krakov, spoznana kot. izrecna mesta za kaznjence. se sodi, da gre tu za perse-■Jkueijo iz narodnih motivov. ODDAJANJE PISEM ZA. ZPAČNO POŠTO. tlel narodnega življenja Slovencev i/. Napoleonovih ča^ov. žla otvoritev ^ledališra se delajo /t- sedaj velike |i;i;>r;ivc poroča pa nam, da s»- j.- '.o udeležilo veliko '_ro-s' y i/ v-ch slovanskih krajev, da n anifesrirajo /.a kulturni napredki. slovenskega niroda, kakor tudi slovansko ediustve. Kolera v Berlinu. Bazel, Švica. 30. septembra. — Kakor Pravijo poročila, ki so prišla tu-sem. je v Berlinu izbruhnila kolera. Hilo je sedem slučajev, od katerih jih je bilo šest smrtnih. — j 4' Jugoslovan'' ustavljen. Ljubljansko policijsko nad/or- ništvo je prepovedalo nedolo- . če 11 čas tednik "Jugoslovan ". — j Preganjanja so na Slov enskem na "dnevnem redu. i (Otvoritev slovenskega gledališča. Zacrebši.i korespondenci javljajo iz Ljubljane: Slovensko gledališče. ki se je s pomočjo požrtvovalnosti. podjmre iu ljubezni slovenski!' iit hrvatskih rodoljubov povzdignilo <1 > svobodnega narod nega gledališča. l»o proslavilo 1~>. septebrst svojo otvoritev. Kot prvo igro bodo predstavljali domačo J igro "Naša kri' ljudska igra s upetjeiu »d Fiužgar j.t. ki obdeluje moram tmdiri. Kaj bo. ako n;če-sar ne za-lužim ? Moža nimam, o-troci pa so lačni..."' Ostale besede so bile zadušene, po solzah. Zvonec na parobrodu zapoje, o-' troei se strnejo okoli mater, polja.-Iuijejo jih in objemajo. Nesrečni-ee se sklanjajo, suhe ročice *e i)-( ki epa jo njih vratu, solze tečejo— a srce ho«"e počiti... Objokane oči naših malih sirot, zbranih na enem koucu parobro-da. so obrnjene proti Izvini našim planinam. !.I polagoma- izginjajo v daljavi. Ne bojte se, otroci naši tužni: k> bo nastala noč. vaša. pr»'a noč.' daleč oil mile matere, in ko bodete Kasnivali. I>o prišel k vam vas angel varuh pritisnil poljub na vaša nedolžna čela ler ram milo izpre-•ff-ovoril: Ne plakajte, mojr otročici - . . V mi ' \li ne krčimo pesti in ne 'škripljt iiio z zobmi od srda in boli'' Ali ne vidimo pred očmi ta prizor. aji ne občutimo boli iu joka otrok in mater, ki čakajo na osvo-hojenje in rešitev cd teh muk. kij čakajo na nas, da pridemo kot o-, svoboditelji. rešitelji in maščeval-j ti "... Naprej! S komur je bil in maščevanje, s tem je tudi zmaga in rešitev... Madžarski otroci y Istri. 'Primorske No vine" od 23. julija poročajo, da je dospelo v Opatijo okroglo 7000 Ijnadže.rskib o-trok. ter pristavljajo: S humane« ira stališča seveda nimamo ničesar proti temu toda značilno je, da prihajajo otroci z Ogrskega, kjer imajo v^i stvari dovolj, v j naše kraje, na naše Prmiorje. kjer! 1 vlada glad in pomanjkanje vsega.! I Naši otroci morali oditi odtod j js trebuhom za kruhom. Zapustili ,so. domača ognjišča, negovanje in •skrb mater. dr. ne umrejo gladu: zAnje ni mogoče najti hrane. V i [liajec. Predno je prcdsodtiik z-i-kljiiei! zlmrovanje. je s umiral v znamo tukakegu kompromisa, (davna stvar je «»daj boj \ sih*i-jalni -»meri kulturni boj. stojet" seveda v politiki vsi kot en mož Resolucija je bila sprejeta voyla* no in zborovab-i ><> se re.'šli meti prepevanjem "Hej Slovani" in "Lepa naša domovina''. Garancije. ( "Hrvatski Dnevnik" piše, da so I'" ira ranči je — ■ z;> u resni-"e« je jutto slovanskih političnih teženj — ze lo nezanesljive Kakšne so te naše -»aramije. navaja dr. Korošec: Kvrnpski forum, knr je Jugoslovanski klub potrdil že z delom, z odposlanjcM! memoranduma na . brest-litovsko mirovno konferenco. " Hrvat-ki Dnevnik je pozabil navesti pivo in jrlavno garancijo: zavest in lin* naroda. Kakšne «=ra-roucije pa nam nudi on T Naše sirote in madžarski Mongo-liči. Tekom meseca julija tega leta .!<• bilo nameščenih po Hrvatskem in v Slavoniji skupaj 7ti2 otrok v prtlu-ano. in sicer 174 i/. Istre. -H*2 iz Dalmacije 7uc in Her eeirovinc, slovenskih otrok iz okolice Tivta pa je dosp do lia Hrvatsko Do^edit j po raznih kra-.ill i Hrvatskem 1K.t**ttl otrok v i prehrani. * >d teh jih je. 2061 iz l-tie. iz Dalmacije. 12.270 iz j Hosiic in Hercegovine t« r alo-\< i;skih otrok iz Uork-e. Doiuov jc I bilo [Hf>lar>"h :J1 otrok iz Istre, 5* : Dalmacije. s2 iz liosne in 11 slovenskih otrok. Ti otroci so i' t.ik'ili krajev, kjer so se aproviza-jcjj.ske razcierc \ zadnjem časn iz I bol jša'e. I'o tira !ni statistiki j«' umrlo v 'Itosni n Hercegovini t "kom zad-I njih dveu let vo jne H»:!lHHi otrok J v sftinMi ped 1<». leti. \ "Hrvat>krm l-istu". ki i/ba-i i.t v I bilju, objavlja učitelj šole ■»v (jSrila in M. toda istrskemu ,trnku, ki ie nn'.iii/sed i j na prehrani na Hrvatskem, nauke. ]>o- Obletnica majske deklaracije. [ Zajrrebške "Noviim" 4»rinaš,»joJ 4. junija naslednji članek: Te di\i je prijel d«, Korošec v Tr»>t. Spre-1 jeli so jja tiho in komaj vidno radi položaja, v katerem se nahajajo. Cesj»r niso mo>gli >tmiti j>rvi dan. »itoinli so nn dan proslave v dvorani Narmbiegjt doma. Dvorana je l ila Pfttbi -eno polna. Pmnlsednik politi'in-»ra druAtva Edinost, dr, .losip Wilt'an, je otvorii zborovanje in po/dravil npo^tolM .lugreda-vij*. ( udi se. kako morejo Italjani klevet at i in se bati. Oni, ki po-( stiivljajo vse »voje m«uije na sa-( iiHjodločevanje nar»»d«>v 4n na sf»o-r azil m med narodi, ne morejo biti n:k«di na »tr&h so«et. ga ne zahtevamo iz peprijateljstva do Italije aii da »z-( podrincn.o tu Italjaiu. temveč ker( vemo, da je to jugoslov anska /em . Ija iu d.i je iieoblnwlno jKJtr««bna za razvoj Jugo-lav ijo. .Morje od ustja S«m"-c do zadnjega rta Dalmacije je jugoslovansko. Govoril je tudi šolitvu. Nato je bila pred govorom dr. Korošca s^>rej» ta re-solucija, v kateri se znova smrla* no in cnodušno i/.ra/.ajo vii majsko deklaracijo ter izrekajo Jugoslovanskemu klubu. l>o~ebno dl'. l\<»-roicu, zahvalo za njega delovanje in (Mjpoluo zaupanje ter priznanje. Nato je govoril dr. Korošce o razvoju id»je narodneira edin siva, ki je s>edaj dosegla*«voj vrhunec. Ako bi se Jugoslovani podajali z vlado, ne bi nikoli prišli: do svobod- in Jugoslavije, s pomočjo etap hočejo štajerske in ko-j roške Nemce eliminirati iz Kranjske in tako zopet od«r.Mliti Jutro-! slavijo za dni go stoletje. Kaj po-: meni za nas T.st, vemo vsi dobro. I To je vir naseda življenja. Prve] leto deklaracije je minilo in ju^o-i slovanska misel je prodrla v po-; slednio koČi., sedaj ]>a pričenja! drugo le*o navdušenega delovanjal za jugoslovansko n.ise?. Nato i • pozdravil Trst in /ene iz T.sta. ki «o mu izr«H"ile šopek. Za njun je( govoril 18: Hrbtobol. / ko imate bolečine v hrbtu, ali kri- ' iu čutite, ca vas vse boli. Bolečine ( postajajo neprencsne; ledice (•bisti) ( vas bolijo in voda od vas gre gosta ' ter čutite pri tem bolečine. V takem | slučaju rabite kako dobro zdravilo, pa ga morda ne morete dobiti? Ne ' iščite drugih pripomočkov, ampalti poskusite samo enkrat ( Severa's Kidney & Liver i Remedy 1 (Severcva Zdravila za obisti in jetra). To je izbomo zdravilo za me- ' hur. kadar imate bolečine pri spuš- | čanju vode. tako tudi pri otrocih, ki močijo postelje. To zdravilo odpra- ' vlja zlatenico in vso zoprno sapo, ( zmanjšuje oteklino nog in lajša hrb- • T tobol. Poskusite ga. Prodaja se ' fe v lekarnah. Cena 75c in $1.25. i ^^■•nffriTijTiiSrSiv^^^i Cenik Knjig katere ima v zalo?! SLOVENIC PUBLISHING COMPANY j 82 Corttandt St., New York, X. Y. POUČNE KNJIGE: Ahnov nemžko-angl. tolmač vezan —.00 Domači rd ravnik mall »—2S j Hitri račnnar (nemško-angL) vezan —JJO i Pol jedel jstvo —.80 Sadjereja v pogovorih —.28 Slov. angl. In angL slov. slovar $1.50 Veliki slov. ang. tolmač $2.50 ZABAVNE IX RAZNE DROGI KNJIGE: Hlpnotlzem - -Jffi Dve šaloigri: "čarlljevs lenltev* ln "Trije ženini" X> Postrežba bolnikom —.00 Trtna u5 in trto rej _SO Vojna na Bal kura 13 zve«. $1.6« RAZGLEDNICE NewyorSke, božične, velikonočnt- in novoletne komad po .tf- ducat __—.25 ZEMLJEVIDI: Avstro-Italijanska vojna maprt —.20 Avstro-ogrski. veliki vezan —.50 Celi svet mali —.10 Celi svet veliki — J2S . Evrope vezan —.00 Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlas •—.20 Vojni atlae nov —JO - Zemljevidi: Ala., Aril., Cola, i CaL itd. po -—.20 i Zdrnfenth držav malt —.10 Mružeaih držav veliki —.28 Kdrnfenlh d rja v stenska mapa, na drngi strani pa celi svet $3.»t smislu. Potem sem žarela delovati ii: delo Me je učilo dalje.*' Kje se jo ]»:; učil ifospinl Ro-žeeki "Veliko j»* potoval p'» tujini: zlasti je pa študiral češkr zadmž te organizacije in prosvetne rn/-mere na kmetih. Sir»T je pa /.iv-jenje ki k temu napeljuje. \*aš.i intelipenei« j»- ti/.:-"n«> iu duševno •vipolnoji.a izčrpana ter nima več »ravih sil in vstrainosti. Veliko ■ covori Zit\i)a vse v zunanje eere-no;tij«\ kad:v je -»a feba pristopati 1: "inn. je silno nennlna in ne iiiinri. .Misli, da bo v<» opravila ' govoi jeujrm In /ali;", ijanj« m. Naše ljndst\o j.a kar prekipeva minili [iriroihiih -il. a ni velelo. ';aia jili i/liti." ""Al• nt še trikrat i»<»n«»viti. de -l!lil! rai;. /a »n, ki j" jako nevarna vašemu obstoj« čemu rein. Zdi >e tli i s:"im čiullio. da tave še ni vrglo na vas >voje p«i/ernosti." Moida j'» j« | a / * v ■ «' jaz \ em ' !'r: 'ia*< j(- \ nt^olnvn j ill tudi ja - ne v* -n. »"e ur prtde po i *i<>("i k nii-iii j-evi/ija. Nepo>tav»ie- i t»:i seveda ne »«i.b» »ji nteai našli ničesar. IV elovek mo*n biti ve Ino pripravljen na vse." (Pride se.) Kar storiš človeštvu, za tose ti ne zahvali noben človek. Kar pa storiš enemu človeku, za to se ti zahvali človeštvo. li;:«i l.i :/ved. 1 za naslov -IOHXA I »IENSTT?LK doma i/. Davč |>r» I Soi-iei fara Novake na Priuior- I "»keii>. Pred dvema letoma sva I bi'a s enpaj v Sheboyganu. Wis. I Zd;:j se nahaja baje nekje v dr /avi Pennsylvania. Pro>i:n eenj. I rojak«*, če k«lo ve zu njegov na- I *Iov. la ira ni naznani, ali naj I se pa sam oglasi. — Peter i»ra- I bar doma iz Sori*e . liox 'J41. t 'umberland, \Vvo. »s <»—1-Ht j Objava. -»MgM- Nižje podpisani odbor s tem naznanja bratom Jugoslovanom po celi Ameriki, da se je 19. septembra v državi Illinois z dovoljenjem državnega guvernerja osnovalo pod št. 1)842 Prvo Ameriško Jugoslovansko izvozno-uvozno društvo 0 s sedežem v Chicagi z osnovnim kapitalom 250 tisoč dolarjev Namen društva je, baviti se z izvozno trgovino vseli potrebnih produktov in blaga za Evropo, posebno za državo Srbov, Hrvatov in Sl<»vencev; uvozom vseh produktov iz države Srbov, Hrvatov in Slovencev s posredovanjem pri zaključevanju trgovskih poslov, bodisi na račun kraljevine Srbije, bodisi na ra<~uu našega trgovskega in industrijskega stališča. Tem potoni se poživljajo vsi <>ni bratje in rodoljubi, ki ljubijo svoj narod in žele sebi in svojemu narodu napredek, da pokažejo živo zanimanje pri podpisovanju delme tega društva ter se okoristijo s tem edinim in prvim društvom te vrste. ^ Vsak cenjeni Jugoslovan morre | r»stati delničar tega društva s tem, da kupi delnico, katere vrednost je določena na $12.50 (nominalno $10.00). Ker znaša osnovni kapital samo 250.000 dolarjev, se priporoča rojakom, da se čim prej priglasijo za delnice, kajti v dogled-nem času se sme pričakovati, da bo ves ta društveni kapital podpisan, kajti še pred tem naznanilom je že mnogo rojakov podpisalo večje s vote. Vsa pisma in denar je poslati na naslov: FIRST AMERICAN JUGOSLAV EXPORT IMPORT CORPORATION, 20 South La Salle St., Chicago, HI., z opazko na ovitku: Slovenian Dept. Osnovalni odbor: JOVAN MILOSHEVICH, šef kraljeve srbske age nt ure, Dr. A. BIANKINI, predsednik Jugoslovanskega Narodnega Sveta, IVAN LAKICH, zlatar, IVAN KUŠAR, privatnik in MI LAN SAVICH, posestnik. Vmes med tema dvema oblastima deisije pa same rubelj." i ' Pite»tito za en dan vse to", se ie vmešala v poir«»vor gospodična Jadviga. "in pojdite jutri z mano na kmete. Cstanovili smo v Tru-jSkavieah šolo za kmečka d ».-ki »'ta I in se peljem jutri tja prtda- ,vat. Videli boste kmečko vas in kmečko ljudstvo."' 'Jutri se lahko odtrgam za en dan. Samo ako je pripravna zve^a,j da se vrnem zvečer." "Saj je tja samo par postaj z lokalno železni'-o. Zvečer imate nazaj tri vlake *' i Tako sva se dogovorila da odrinem drugega dne ž njo na kme-te. Dogovorila sva s«', da odrineva 7 vlakom ob desetih predpoldn« m.' slučaj je pa nauesel. «1« sem bil j;iy. in*kaj zadržan tet nis«*m mor<--da\anj«'; jaz gr>'iii pa lahko s prihodnjim vlakom ob enajstih, ali ako bi mi ne bilo prej mogCK-e. tudi še ob dvanajstih. Zeleznii-a vozi namreč vsako uro. J»o skrbela. da me 1 »<> «'*akal v« c n.M postaji, ker so Tniskaviee močno mblti-Jjene o«! kolodvora. Tako s«-iii *V1 >s.-itn in na pos".aji n.«1 j«* iv- *;di:!l |»i /i",:*! kme-*ki vn/. nekaj 1 i. ker v /aeetku kar ni ved«!, kako bi j*. \ /«*i \ roke. Kmalu *»va se pa pr:-vadiia drug na driiiiei^a ; jaz sem se priučil njeiri.vi i/.«rovorja:vi t« r _ra Mvlno la/.je razumel. vedala o mejni. da ni eiitil potrebe mi kaj pri-1 'krivati svojih čutil in svojega mišljenja. Ljudstvo j»- namreč tSni irae«* tukaj jako zaprto ter nezaupljivo. Ko «■ va nekaj časa crovo-1 'rila. j«' ]>riš«*l v večino večji ogenj in slednjič je pričel govoriti s ta-1 ko živahnostjo, da sem kar ostrine!. *'Pri nas so še mrzla srca", j«' pričel, "a mora priti do tega, da bodo ]»osta1.a živa. vroča .-»rea. Ako, bi človek padel v ta jarek iu tu umiral, bodo ]K>klieali k njemu' 'duhovnika, ki ga. bo k^xj providel in pripravil na posleduijo pot, kakor je njegova dolžnost. Toda ako bi kdo rekel, naj mu kateri iziued i . ljudi, ki so okr.>n njega, da kaplje kr\i in potem b<» mrlič oživel ter d-dal za svojo d sv.ije doiiiovine, č:? si ne moie k:n«'t sam .' Kden je JJog v I uehe^ili, l>«'g Ol-e. Sin in lio^j i Dub. Tri osebe, toda ♦ u >am I Jog. Tak«, mora biti tudi ena Poljaka na zemlji, kraljestvo. Poznanj-in (ialieija toda povswi le sa-| n'«« «mih Poljska Ja/. ne •.'.nam ne i-itut i in lit- Kaj I>i la^al. |če f i iie znani ! Toda imam doma j!"njiue in moji oiroei hodijo v šolo ;n znajo Titati ter iiu čitajo Lz teh knjig. Jaz vem vse. kar st«»ji v knjigah, ter v-m. kaj je bila nekdaj Poljska " Nato »ni je pričel .pripovedovati čudno mešanieo iz poljske zgodovine o kralju Lokjetku iu «» Jageli ter «> Kozimiiu Velikem. Slednji« . mi je pa pretrgal z vprašanjem: "Jaz vem vse. kaj je odo v naii Poljski, samo to se mi je zmešalo: kdo je bil starejši. Jagelo ali Lo-kjetek j, Jaz sem mu pustil priiwvedova-ti. kar j« hotel. Ko se je ustavil, sem sa pričel izpraševati o njiiio- vi soli ter o domačih razmerah. O šoli mi ni maral govoriti ničesar in je vsako moje vprašanje z veliko spriHii«*stjo /a vrnil na kako «Jru^o »»Iran. tio^podi.jjio .Jad<>i^o mi je hvalil z navdušenimi besedami, določenega pa ni mara] po- Toda ni bilo dnigače in brez r> 1 delovanja grofi.ee Kadziejewske bi i nam nikakor ne bilo mogoč»* izj^'-j ljati te re.'i. Re ni a nje je bilo sieer o 1 v!«d»- dovoljeno. Oiožnik je . l»rišel nekega jutra k gospodični Kretkow ski. ko je bila še v poste-( lji, ter ji z veliko vljudnostjo pri-^ nesel pismeno dovoljenje, da smejo romarji <*ez Varšavo, v mestu prenočiti ter si mimogrede ogle-j dati mesto. . < Naš odbor seveda ni stopil v javnost. i iie.* «*b.-irn«» i:i b-po dv«»-raiH*. Ako In nam j«' tN'stofpiio za dve ii«M*i zastonj ali proti primerni odškodnini, bi bili vse skrbi rešeni. Prosdi »m«> zanjo in « bravna-\ e mi -<• [detle «.l«»l«;«» (*asi. S'ed-i'j.;e -e je pa vse razbil« brez u-peha. Vodstvo oi-zani/.aeije litini j* -volila. Nekoč sem šel od .seje k Siedie- i ekim in tam m-iii v zaupnem krogu pripovedoval, kake težave so nam kupičijo, (i os pod se je aniejai lju- 1 beznivo. J, "Zdaj vidite, kako s*1 pri nas živi iu drla po post^\i ter v slogi j / vlado. Koliko pa d«>bi a as revi- , rovi:' 'Opomba: JJevirovi jc vL<-.li |i«dieaj. ki ima p«»«l seboj nad j /ofst\o nekaj ulie ali en jiolieijski revir. Navadni nižji policaj, ki • s-ioji na voglu ulice, >e pa imenuje i stoj ko % i. "Z«l: si mi. da reviroveuiu p!:i- 1 • i . • 1 euje grohfu p<» tri rublje i;a me- i N,'eC . I1 "In ,ic veliko. Lden riti»eij na i m» >ts- ■ ■ i /ado-T«»Viil. Za tri rublje, i lo /e lahko d« bdi bombe. Toda 1 '•sij i irbelj na lm see mora dobiti, I drugače bodn ves vaš odbor poba- 1 sali iti potem bi bilo drago, pml* * no bi prišli ven." ji "T«nla mi delamo v>e p«jiK>lno- « ma postavno", otljrovoril sem. j« "Saj ravno to je, ila delate p<»-j! slavno", odvrnil je gorajod, "po- i stavno delovanje pri nas ni dovo- l Ijeno. *' Ji "S }MMiavui:n delovanjem s«- tu- 1 d» nikamor ne pride", vtaknil «ej je vmes ui'aili gos)Hid \'itoi«i. "VJ« Varšavi je bil načelnik mesta Mo-,' skal K u« . človek, ki je imel naj- {' bi»ijš«» zveze s Petroprradoin. Če jc i hotei (»ostaviii nekaj novih svetil-! n e jwi mostu, m mogel tega izvr- ' ti na postavni poti ter na moči ' ' voje oblasti, ampak je moral na- 1 šuntaii svoje prijatelje na dvoru,' da so izposlovali naravnost carski t ukaz. ki j? preko »iave načelnika s auesta odredil, da se mora v Var- i šavi postaviti novih svetilk. Taka n je pri nas postavna pot. Na Ku- i skem je samo dvoje najvi^jili ob- 1 lasti: kumarila. o kateri nikdo ne «. \e, kje sedi, ter bomba, o l:ateri'i cikdo ue ve. kdji se razpoti. c v«*dati o nji čisto nič. Jaz sem raz uuiel njegovo previdnost. Šola j« tajna, kakor jih je na stotine po t«*m kraju, ljudstvo pa se je nava-jililo biti oprezno in molčati, kar je potreba. Tako sva se pripeljala v vas, kjer me je že pričakovala gospodična Jadviga pre«l svojo šolo. Se j daj sem imel priliko videti tako Jgne^do ruske revolucije, tajno šole na deželi. Vodila jo je i\ei;a go--'i-odiena, hčerka neke«ra oiieija.li-sla. "Ali se ue bojite, da vas zasačijo " vprašal sem vzgojiteljico. "Kaj bi se bala", mi je odgovorila. "Dzierzaiiovska v Varšavi je polovieo svojega življenja pr«.'se-«l-'la v ječi radi tejnuga j»ouČeva-n ii'- Poleg ietra je bila ona boleh-:ia žens.;a ter je itnela moža iu o-troke pa to je bilo še pred revolucijo ko je bili« vlada še strožja. Jaz sem pa zdrava in imam se sta-riše. Ako me zasačijo, bom sedela i * * ' . -s nekaj mesecev m potem pridem zupet ven." "Ali vam niso žc kaj lia sledi; '" vprašal sem dalje. "Orožniki so že pričeli stikati t i okoli, a doslej padati dež. Orožnik je nekaj zma- - jeval z glavo in rekel: — Le glej- ■ te. da ne bo kakšnega skrivnega I poučevanja! — Potem pa je oil- .M- - | j 1'oleg ljudsko šole je l>ila tu isto , tako tajno in nepostavno g«jspo-1 (ditijska šola za večja kmečka de-'.kleta. na kateri je poučevala tudi gospodična Jadviga. Govoril sem j ' z u*"enkam i. ogb-doval m-i» si učne i pro-tore in učna sredstva, potem • sem se! okrog kmetov, cbi.skal ne-J j kaj njihovih koč iu prebrskal vse I od kleli do jM»dstreš ja. Pred hišo ■ na dvorišči imajo v zemlji izko- - patni veliko luknjo, pokrito z le--sviiini hlodom aH kani« njem. \ taki luknji shranjujejo kroi'ijxii. Žito imajo v snopih zloženo na dvorišču in mlatijo, kadar ga po-] treb'ijejo sjn-oti za hrano. S slamo pa kurijo j»eei. , "Kaj jjočnete pa z otroci jx>zi-ni. kadar je prav hud mraz.'" {vprašal sem neko kmetico, j "Ako je prav močno mrzlo, jih dam v posteljo. ' Oezdov je namreč po teh krajih silno malo in kmet premore težko toliko, da bi si včasih privoščil tako razkošje in si kupil drv. Slednjič je j>ostalo moje razmer-j«* do kmetov že popolnoma pri-srčno. Meni so se prikupili ti ži- < lavi in vslrajni ljudje, ki ne potre- i huje jo zase skoraj ničesar in prenesejo vse. Drže se tako ipriprosto, . kot da bi ne znali do pet šrteti, a ' je tako prebrisan, da ga nikdo ne užene ter ne ujame v besedi. Včasih izgieda da odgovarja tako ne- 1 umno in nerodno, da ni mogoče < bolj. Toda ima preračunjeno vsa- j ko besedo iu vsako kretnjo. j Ko eva se vračala z gospodično < Jadvigo v mes-to, sem ji rekel: I j 41 Meni se zdi. da ste vi jakc nevarna revoluciicnarka. Ako poj de . tako naprej ?i ■ |k-mrtmm IN. U m J* IrmI i v m arafe m rtaar brw i>w<» Silial aikarte. ki pormoHH M-iaMa* * krtaa ta Mta ta Tlatt Ml >rt jilliili va4a. Minil« ■ «a«a- MMm, irlMilM, IkrHl* la mil ferfM MhaLU »irttiil« ii«lj» Mata km nflnvla t kntkm kn (a al >pa>lw i«a»a Urala t ara: mkiu a« V. ara wtm-tnj «• t. mhr; v Mlklk m4 I- ara-eraj Ca I. hioMm; aft aaitl|a> a« 1 mšmmmj a« c. m«i«»» ■ aoMo aa Mia — men mmm — M« milite ta« ta IKrtUti Varčujte za četrto Posojilo Svobode! Dr. LORENZ^ 644,Penn EDINI SLOVENSKO Jt # ' GOV, IEČI ZDRAVNIK dV6DQ6 -f^Sn Pittsburgh, Pa. stroka je adravijenje akatnlh ln kroničnih bolezni Jaa mn iKdravlm nad 23 let ter Imam akn&nje t rseb bolesnlh la ker zlHi slovensko, sate vas morem popolnoma razumeti ln sporna tl ■ bolezen, d« vas ozdravim ln vrnem moč ln cdravja. Skozi ■ let aem pridobil posebno sknflnjo pri zdravljenju moških boleznjfl^ato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa le, da Ii poopolnoma ozdravUn. Ne odlagajte, ampak pridite Cba> PwK V isjHisdravtm aastrnpljeno kri, maznlje in Um po telesa, b*-lasnffl^Krla, Izpadanje las, bolečine t kosteh, stare rane. Hrene bole4^Bs