Oldest Slovene Daily in Ohio ^®st Advertising Medium ENAKOP EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki ^^vin—LETo xvm CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) NOVEMBER 1, 1935. STEWLKA (NUMBER) 258 yMl.Bi^ll^^Naselbina pred velikim kulturnim dogodkom psose Vin'.,'"" •^'"Mapolis l>vce,'° de- delavski tla smrt razglasilo vr, rr" e- Ikj f L ^ krvavik • 1 ^-^uiisce naj- Potres v Clevelandu t'"''J- proti ..^ .....- proglas" '^kckarjem". Lewi« objavil zastopnik a^^^iw&uvamkeza Celo m J^'^^^eklosti ter spanji L^.°' pomaga "^^eio da me- f (^krat in poskrbelo, "dJ52";^*kirwfra. tudi Z trublom". hiU "pf ^ da izivi da ^ narod- se DaiJ . od te- 2ra"5"^*' ''°" .Proti ..f Str^ u: ^'^nističnim e-^"^iško kontrolo '* l«»sb?b ''• t«'' s »Irani p» p**' tak^ ' °''gani2i5„ v ka- >z:: -K: • Siš^ Wubana •s ;;j "»»if V°ap ° b'^ke!™""' 'reh'.: ^ v ženske ' ® Minorn % so bili L.,>a's *1 cevi, ki je pi v 07^i° izhlape-hlS avtomobi-i,-^ A- 1 •^°^ilo tio^ ^zmed mrt- na. M . N Of, ■ Ženske, ie &%Ova Tremain K^Ska i Grace few'obiu'.^P^oMi ! J So bn, pa okoli k §g najde- irk,*, deloval v V kar*""' gre J^ero. Hremta" p™"' =° Vu ^"rnitnre ^8eg;ro rt:- kt'r jMdi ^^8. m na ^>n Rrt Schutte, S.%'kkr jo ,.ri- I Obiščejo. Slovenska metropola stoji zopet pred enim največjih kulturnih dogodkov — vprizoritev opere "Marta" od strani pevcev in pevk samostojne "Zarje." Prisostvoval sem zadnji vaji ter opazoval to skupino. Z mrzlično nadušenostjo, ki je skoro ganljiva, ako se pomisli, da je to zbor delavcev in delavk, ki si morajo z rokami služiti svoj kruh, se ti ljudje pripravljajo, da vložijo nov list v venec dosedanjih uspehov. Zavedajo se v polni meri tež- j kega dela, ki ga imajo pred se- j boj, zato tudi ta nemir. j Belle, naš tenorist, ki je največ storil, da se je 'Marta' prvič vprizorila bo zopet pel s svojim sonornim glasom vlogo Lio-nela. Siguren je svojega nastopa, le še sem in tja je negotov v ljubezenskih scenah ter ima režiser še svoje prste vmes, da še popravi in izravna to in ono. Mrs. Ivanusch v vlogi Lady Harriet poje vsa navdušena prekrasne speve, ki jih je podal skladatelj Flotow tej vlogi. Miss Milavec ima vlogo Nancy. Ona poje že celo življenje. Spominjam se leta nazaj, ko je bila še majhna punčka, in je pela tisto: Jaz nisem Taljanka, itd. Vkljub temu, da je tu rojena, je ostala vsa naša Jožica. Plut ima vlogo navihanega Plunketta. Z Milavčevo tvorita parček, ki bo zabaval vse. Tudi Plut je eden tistih, ki omogočajo vprizoritev oper iz svetovnega repertuarja. Rojen pevec, ki je menda pel od takrat ko ga je štorklja prinesla na ta pu-kljasti sveti. Pevovodja Ivanusch pa vodi pevce in godbenike z uprav stoičnim mirom, že radi katerega je vreden občudovanja. Stavil sem jim dvoje vprašanj. Prvič: Katera dosedanjih vlog se vam je najbolj do-padla? Drugič: Kaj mislite o operi "Marta"? Dobil sem slpdeče odgovore: Mrs. Ivanusch: Najbolj se mi je podala vloga Minke v operi "Gorenjski slavček," ker je o-riginalno slovensko delo, ter tragična vloga Leonore v "II Trovatore." Vloga "Marte," ki jo bom v nedeljo pela, se mi pa dopade radi romantične vsebine ter živahnih melodij, ki jih vsebuje to Flowtowo delo. Belle: Vsekakor je moja najboljša in najljubša vloga Lionel v "Marti", katero sem pel pred tremi leti ter jo bom zopet v nedeljo. Mi-ss Milavec: Dramatična vloga ciganke Aucuzene v "II Trovatore" mi je najbolj pri srcu. Vloga Nancy se mi isto zelo dopade ter imam največje občudovanje do skladatelja Flotowa. Pint: Dobro vlogo sem imel v operi "Urh, grof celjski," isto v "II Trovatore," a Marta mi jo všeč, ker vsebuje toliko krasnih melodija ki jih je primerjati vencu nanizanih biserov. Ivanusch, pevovodja: Kakor vselej, bo tudi to pot šlo kot je treba, in če rečem, da bo šlo, bo gotovo tudi šlo. Stebla.j, režiser: Dopade se mi, da se je dodalo "predilni četverospev," katerega se je prvič izpustilo, in ki tvori višek te opere. rija bo izboljšana. Otvoritvena scena bo z nekaterimi spremembami in dodatki naravnost sijajna. Birk, predsednik: Vse je v redu, vse pripravljeno, tudi večerja, s katero se bo postreglo goste. Vsem pa se je videlo, da komaj čakajo nedelje, da zopet pokažejo nekaj, radi česar jih občuduje vsa slovenska javnost v Ameriki. — R. Z. Montano je zadel nov potres. Dve osebi mrtvi in mnogo ranjenih. Razrahljana poslopja se rušijo. Akcija za zaščito Slovanov v Italiji NAPADALEC DEKLICE DOBIL DOSMRTNO JEČO William C. Noe, star 34 let, ki je v nedeljo v Collinwoodu kriminalno napadel neko 9 let staro deklico, je danes zjutraj pred sodnikom Kerrom priznal krivdo ter je bil takoj obsojen v dosmrtno ječo. " Pel jit e me kam, kjer bom varen," je rekel moški, ko je stal pred sodnikom. Ko se ga je peljalo nazaj v o-krajno ječo, je jokal. Za slučaj, da bi deklica, ki se še vedno nahaja v bolnici, umrla, se bo napadalca obtožilo umora prvega reda. Dekle na zatožni klopi Helena Harmon iz Chicaga, stara 19 let, ki je bila v družbi dveh roparjev, ki sta 11. uprila na Cedar Ave. ustrelila 20-letne-gSL mesarjevega sina Alberta Wesoskyja, je včeraj bleda sedela v sodni dvorani, ko se je začelo izbirat poroto za njen proces. Oba njena tovariša Donald Eberle in John Pleyer, sta bila obsojena na smrt. Z Eber-iom je živela v divjem zakonu in ima z njim malega otroka. Mlada ženska, za katero bo proseku-cija tudi zahtevala smrt, se bo branila s trditvijo, da je bila od Eberleja prisiljena v zločinsko življenje. Več dela pri NYC Ravnatelj N. Y. Central delavnic v Collinwoodu, W. R. Lye je včeraj naznanil, da se je poklicalo na delo 200 mož, ki so bili že dalj časa doma. S tem se število delovnih moči zviša na 1300. Odslej se bo tudi delalo po šest dni v tednu. To bo najbrže trajalo skozi vso zimo. Od 1930 se je v N. Y. Central delavnicah delalo samo po pet dni ali manj na teden. Lye je izjavil, da se bo popravilo mnogo lokomotiv, ki že več let niso bile v rabi. Shod 23. warde Nocoj, ob 8. uri se v avditoriju Hodge šole na E. 74 St. in Korman Ave., vrši javni shod republikanske stranke v 23. wardi. Na shodu bodo govorili : Harold H. Burton, županski kandidat, Daniel E. Morgan, George H. Bender, Edward C. Stanton, Mary Sotak, Raymond Jeffreys in drugi. — Odbor. Obletnica smrti Peta maša ob prvi obletnici smrti Vincenta Peskarja se bo vršila v nedeljo, 3. novembra, ob 11. uri zjutraj v cerkvi sv. Kristine. Prijatelji in sorodniki so vabljeni. Na obisku Iz Ely, Minn., je prišla na o-bisk v Cleveland Mrs. John Petrich in sicer k svoji sestri Mrs. Ivani Kramar, 901 E. 154 St., ki je bolna. Mrs. Petrich bo obiskala tudi Rockwood, Pa., kjer ima sorodnike. Od tu bo Danes ob 1:07 zjutraj se je v Clevelandu občutilo potresen sunek, ki je bil dovolj močan, da je vznemiril one, ki niso spali, toda škode ni napravil nobene. Ponekod so zašklepetala okna in slike na stenah so se zazibale. V mestni bolnici in okrajni ječi so bolniki in jetniki postali vznemirjeni in bilo je nekoliko kon-fuzije. Nekateri bolniki so zače li kričati. V okrajni ječi so se vsi jetniki oblekh. toda ko so jih stražniki zagotovili, da ni nobene nevarnosti, so se vrnili k počitku. Poročila javljajo, da se ie potresni sunek občutilo po vseh severno-vzhodnih in centralnih državah od Atlantske o-bale pa do Chicaga. Med tem pa se iz Montane poroča, da se je v Heleni in okolici včeraj zopet začela tresti zemlja. Ubiti sta bili najmanj dve osebi, več pa je bilo ranjenih. V Heleni, v glavnem mestu države, ki šteje 12,000 prebivalcev, se je več poslopij, ki so bila že oslabljena od nad 500 potresnih sunkov tekom zadnjih devetnajst dni, podrlo. Škoda potresa, ki je bila prvotno ocenjena na $2,500,000, utegne narasti na $5,000,000. Po včerajšnjem potresu se je moralo izprazniti dve bolnišnici. Položaj je tem bolj kritičen, ker je v Montani zavladala že ostra zima. Dražje mleko Včeraj je bil med farmerskc zvezo in mlekarskimi družbami dosežen začasen sporazum za višje mlečne cene, kar pomeni, da se cena mleku pri prodaji na drobno zviša za 1 cent pri kvar-tu. Na dom dostavljeno mleko se bo računalo lOc, v prodajalnah pa 9c. Po sporazumu, ki bo veljaven le za november, bodo farmerji dobivali za najboljše mleko po $2 za sto funtov ter po $1.30 za sto funtov mleka druge vrste. V teku desetih dn? se farmerski in mlekarski zastopniki snidejo na novi konferenci., ki bo ukrepala glede trajnega sporazuma. Žagar, mojster odra: Scene- odpotovala prihodnji teden. Direktorska seja V pondeljek 4. novembra zvečer se vrši redna direktorska seja Ameriško Jugoslovanske Tiskovne družbe. Direktorji so vabljeni, da se udeleže. — Tajnik. Dobro zdravilo Ce vam tekne kozarec dobrega vina ter se po zaužitju istega slabo počutite, vzemite Tum-aid zdravilo, ki ga priporoča Mandel Drug, 15702 Waterloo Rd. Zabava Pri Tony in Anna Lužar, 6721 St. Clair Ave., se nocoj vrši Fish Fry, jutri večer pa se bo postreglo s kokošjo večerjo. Kultura v New Yorku se je organiziral "Odbor za zaščito Slovanov v Italiji", čigar namen je, ' obstoječo situacijo, ko je radi na pada na Abesinijo za praktične svrhe javno mnenje celega sveta, zlasti pa Anglije in Amerike, mobilizirano proti italijanskemu tašizmu, uporabiti in izkoristiti, da so svetovno javnost opozori na icrivico, ki se godi našemu narodu v Italiji. Ta odbor, čigar naslov je: 551 Fifth Avevenue, Room 330, New York City, je sprejel resolucijo, ki se glasi: Ker na teritoriju zasedenem od Italije po svetovni vojni, živi kompaktna masa 700,000 južnih Slovanov, ki so v dobi svoje tri-najst-ietne zgodovine do italijanskega podjarmljenja dosegli visoko stopnjo kulturnega in e-konomskega razvoja; Ker je fašistična vlada v svoji brezobzirni denacijonalizaciji oropala te Slovane vseh najbolj elementarnih človeških pravic, "aprla njihove šole, prepovedala njih časopisje, uničila njihovo književnost, preprečila vsako kulturno sodelovanje z brati v Jugoslaviji, prepovedala upora- Papež je odprto stopil stran RHussolinija! na - Priporoča italijanski "protektorat" nad Abesinijo. Pravi, da bi se s tem preprečilo "razširjenje vojnega požara." LIGA NARODOV JE OSUPNJENA RIM, 1. nov. — Papež Pij XI., bile kolonije, medtem ko ni I-se je danes odprto izjavil za to, talija dobila nobene. da se Italiji poveri mandat nad Uredniški članek bo zaključil Abesinijo. Po prepričanju pa- 's pozivom na katoličane v Fran-peža bi Liga narodov morala ' ciji in Angliji za "širše razume-dati Italiji protektorat, da se' vanje" italijanskih potreb, s^et izogne "še bolj nevarnemu, Ta članek direktno potrjuje vojiiemu požaru". to, kar se je doslej že splošno Papežovo stališče bo obrazlo- smatralo, namreč da je papež ženo v uvodnem članku prihod- potom svojega nuncija v Parizu nje izdaje katoliške revije "Ci- ekušal pregovoriti francoskega vilita Cattolica", ki izde v so- premierja Lavala, da naj z vse-boto. "Civita Cattolica" je vodilna katoliška publikacija na svetu in njeni najvažnejši članki so pisani pod direktnim nadzorstvom papeža. Tako se je delalo vse od leta 1849. ko je bila pu- , blikacija ustanovljena. Sedanji"' »^aneoskega bo materinskega jezika v šolah, j papež celo čita prve tiskarske j cerkvah, v javnosti in celo pod j odtise člankov, predno gre pu-j lastnim krovom v rodbinah, na- blikacija v tisk. j mi silami vpliva na Anglijo, da bi pristala na italijanski mandat nad Abesinijo. Kot znano, se je pariški nuncij monsignor Luigi Maglione tekom zadnjih par dni ponovno z Lavalom. Zadnjič premierja obiskal v sredo. ŽENEVA, 1. nov. — Deklaracija papeža Pija, da naj Liga MLADINSKI ZBORI Radi bolezni se ne bodo vršile nobene vaje pod mojim vodstvom ta teden. Z vajami prič-nem zopet v pondeljek, 4. novembra. Prosim, da vsi pevski zbori pod mojim vodstvom upoštevajo to naznanilo. — Louis Čeme, pevevodja. ilno poitalijančila njihova imena in to celo na nagrobnih kamenih; razpustila in prepovedala cvetoče Jculturne organizacije, brutalno si prisvojila premoženje teh močnih organizacij, nabrano v dolgih letih v potu in rudu; gospodarsko uničila nekdaj premožne občine in jih do-vedla do skrajnega obupa, uni-'ila njihove Narodne Domove, katere so skora j brez izjeme zažgali fašistični banditi; prepustila naš narod na milost in nemilost tem banditom ter izpostavila naše brate najbolj krutemu in sadističnemu poniževanju in nečloveškemu preganjanju, ako so pokazali naj-skromnejši izraz narodne zavednosti; vlačila njihove voditelje po ječah ali jih pa zaprla na o-toke okužene z malarijo, ter jih ubijala in mučila v izvršitev obsodb posebnih sodišč, organiziranih v posmeh pravici; v splošnem, postopek napram narodni manjšini, kakršnega ne pomni svetovna zgodovina; Ker se fašistična vlada kljub temu, da nam je odvzela vse pravice ni najmanj obotavljala, da pokliče neprimerno veliko število naših bratov pod orožje, pripravljena, da jih žrtvuje za "večjo slavo krvavega Rima"; Zato, danes v kritični uri naših bratov, ko fašistična steklina ogroža svetovni mir, pozivamo vse civilizirane narode sveta, da ne pozabijo tragične usode naših bratov pod Italijo; Mi vsi izražamo tople simpatije našim bratom v Italiji v njihovi "Golgoti" kakor tudi tirolskim Nemcem, dodekaneškim Grkom in protifašistom; Pozdravljamo vsak korak, ki se podvzame in pripravlja za de-zertacije v masah ter upamo, da bo ta preizkušnja skoraj dove-dla do poloma nečloveške fašistične vlade. Pozivamo vse rojake v Jugoslaviji, da legalno preprečijo vsak korak, ki bi mogel pomeniti moralno, politično ali ekonomsko pomoč fašistični vladi v tej krizi; Pozivamo vse Jugoslovane v Ameriki, da se nam pridružijo, ter v tem kritičnem momentu v vsaki posamezni naselbini organizirajo svoj protest v pomoč našim trpečim bratom. narodov poveri Italiji mandat Uredniški članek v tej publi- j nad Abesinijo, je skrajno osup-kaciji bo odprto zavzel stališče, | nila Ligine uradne kroge. Enako da se Liga narodov ne sme več' osupnjenost je izjava povzroči-obotavljati s poverjen jem mar- la med zastopniki narodov, ki data nad Abesinijo italijanski so člani Lige. Krogi Lige narodi ža vi, ako želi prepiwiti ae ve- uov so bili tem bolj presenečeni čji vojni požar v Evropi in morda širom sveta. Članek bo dalje dokazoval, da je Italija upravičena do mandata, in sicer ako ne s stališča čiste pravičnosti, pa vsled tega, ker se jo je prezrlo po svetovni vojni, ko so zmagoviti zavezniki delili med seboj nemške kolonije v Afriki. Druge sile so do- vzpričo tega, da je papež doslej v javnosti zavzemal nevtralno stališče v konfliktu med Italijo in Abesinijo. WASHINGTON, 1. nov. — Ameriški državni department ni danes hotel podati nobene izjave glede papeževega stališča, da se Italiji poveri protektorat nad Abesinijo. Smrtna kosa i KATOLIŠKI DUHOVEN V BA- V državni umobolnici je v to- j A ARIJI ARETIRAN rek preminula Barbara Preveden, stara 33 let, doma iz sela Rigica, kotar Jakova. Zbolela ja pred par leti, toda stanje se ji je zadnji čas toliko izboljšalo, da •so jo poslali domov, pač pa je hodila opravljat hišno delo v bolnico. Ko se je v torek naha- ; MONAKOVO, 1. nov. — Na-ciji so aretirali nekega katoliškega duhovna z imenom Rind-, fleisch, potem ko je bil baje o-grožan od druhalskega nasilja, i ker je katoliški mladinski organizaciji v Eichstaettu na Bavar- skem ukazal vojaško vežbanje. jab v bdnki nacblu, ^nan%. ^ega tw%, da ^ učilimli- gloma umrkLlSjen v«?. edini, ki ga zapušča, se je tudi, dali časa nahajal v bolnici in ]?-! ^ , . J . , J ■ Opera v radiu zda] odvisen na okrajno podpo- , ro. On stanuje na 1415 E. 39 St. Grdi nov pogrebni zavod se je potrudil, da bo okraj plačal ;:i grob, ostalo je brezplačno priskrbel imenovani pogrebni zavod. Pogreb se je vršil danes do- Danes ob 4. uri popoldne bodo na jugoslovanskem radio programu na postaji WJAY podani izvlečki iz opere "Marta", katero uprizori samostojni zbor "Zarja" v nedeljo ob 3. uri po- poldne v cerkev sv. Pavla in po-1 poldne v avditoriju S. N. Doma. tem na Calvary pokopališče. lO-Ietnica "Abraševiča" Hrvatski pevski zbor "Abr>;-ševič" bo praznoval v nedeljo, 3. novembra svojo 10-letnico zanimivim koncertom in plesna veselico v nemški dvorani, r. i Za radio program bodo peli L. ! Belle, Frank Plut, Mary Ivanusch in Josephine Milavec, ki 'imajo glavne vloge v operi. Ju-I goslovanski radio program, ki je bil v preteklosti oddajan vsak j petek ob 5:15 popoldne, bo v i bodoče stalno oddajan ob 4. uri 1406 E. 55 8t. Prognmi .J p^^ddne. prične točno ob 3. uri popoldne, zvečer se pa vrši ples, za k.i- Frank Hayny okra den terega bo igrala poznana godb Na svojem domu je bil okra-iz radio postaje. Vstopnina viden Frank Hayny, tajnik društ-predprodaji je 25c, pri vratih va "V Boj," št. 53 SNPJ. Tatovi pa 35c. 'so mu cdnesli okrog $150 v go- Nov grob Po šestletni bolezni je umrla včeraj Mrs. Mary Stipič, stara tovini in čez $300 v čekih. Vsi člani društva, ki so asesment plačali s čeki, so prošeni, da se nemudoma zglasijo na njegover.i 63 let, in doma iz Milne v Dal-1272 E. 169 St. 35: maciji. V Ameriki je bivala let ter zapušča moža, tri sinove in dve hčeri. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti 3691 E. 55 St. pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda. Doma iz bolnice Mrs. John Centa, 1015 K. St., se je vrnila iz bolnico. Lopo se zahvaljuje prijateljem in sorodnikom za obiske in darila. BTRAN 2. ENAKOPRAVNOST 1 1. novembra, 1^'s UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 9): "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV FTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATBO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 Ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 m 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 ta 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države U 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at ttie Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879 -^"104 K DNEVNIM DOGODKOM Lani smo imeli sušo, letos so prišli peščeni viharji, te dni so imeli potres v Montani—danes zjutraj pa se je celo začela zemlja tresti v Clevelandu. Vse skupaj seveda ni nič drugega kot grda komunistična propaganda, ki je noč in dan na delu, da izpodkoplje naše ameriške institucije! Kar se potresov tiče, stvar pravzaprav ni tako slaba, kot bi človek sodil na prvi pogled. Vlada v Washingtonu ima štiri milijarde dolarjev za javna dela, s katerimi naj bi se zaposlilo brezposelne delavce, ki so na relifu. Pa ji ne gre ta stvar čisto nič od rok, ker ni nikjer nobenih načrtov, kje in kaj naj bi se delalo. Lani je Bog vladi priskočil na pomoč s sušo, ko je bila nevarnost, da se po zakonu AAA ne bo uničilo zadosti bombaža, žita in prašičev. Če je Bog pomagal poljedelskemu tajniku Wallace-u s sušo in peščenimi viharji, zakaj bi relifni direktor Hopkins in direktor javnih del Ickes ne bila deležna enake pomoči in sodelovanja? Ali je Wallace kaj več kot sta zadnja dva gospoda? Neumno vprašanje! Kar ta dežela rabi, je nekaj dobrih poštenih potresov, treba je kaj razbiti, uničiti! Potem je upanje, da se bo našlo delo vsaj za nekaj milijonov izmed ogromne armade brezposelnih, katero je kapitalizem vrgel na smetišče, zdaj pa so velik problem, ker podaviti se jih ne more, dela, takega dela, ki bi gospodom kapitalistom donašal dobičke, pa za vraga ni mogoče iztuhtati. Torej, živeli večji in boljši potresi! 4" V 4" William Randolph Hearst, multimili-jonarski lastnik cele verige časopisov, filmskih podjetij, zlatih in srebrnih rudnikov itd., je naznanil, da bo vsled previsokih davkov "prisiljen" zapustiti ljubljeno Californijo, kjer mu je tekla zibelka, ter se preseliti kam drugam. Takšni so naši kapitalistični patrijoti! Samo za mošnjo jih je treba potipati, pa njihov opevani patrijotizem izgine kot kafra! Pomagalo je! Pred pai- dnevi smo o pozorili, da se je na našem slavnem St. C lair ju naselila poleg drugih nadlog še politična depresija, ker so republikanci postali tako prijazni z gospodi pri "Ameriški Domovini," da so jim naklonili cel koš dobro plačanih oglasov za Burtona, Pa ste videli zadnja dva dni, kako sta se Pire in Debevec razrepenčila! Kdo pravi, da nista stoprocentna demokrata? Ne, take žalitve ne bosta vtaknila v žep brez najodločnejšega protesta! Ampak starega ognja in navdušenja za sveto stvar pa le kar ne moreta pričarati, in tudi Burtonov obraz se še vedno sveti v kolonah 100-proeentno demokratske "Ameriške Domovine!" O, domovina, obrni proč svoj obraz, da ne bo boš videla ponižanja svojih velikih sinov! i/_i • « L l*i* računa u našoj gradskoi u- Kako |e treba voliti ,pravi? Stoče biti, ako Mr. Miller --I opet bude Izabran za Mayora ? Euclid, O. I Onda samo krivite sebe i one, VeKko dopkovTsnm že twsU.kog van^g^ivore knvo Iz julijske krajine GORIŠKA zadnje čaae k EhicUda, siinpakl^,upnum u(3ty nobeden dopknikee ne donusU.^^a", glasujte ^BkumldlS.Ekur- da bi pojasnil ljudem, kako da ] bo treba voliti letos, da bo volil-čev glas upoštevan in ne bo v stran vržen. Glasovnice letošnjih volitev bodo tako urejene, da je absolutno potrebno, da napravite križ pred vsakim kandidatom. Včasih je bilo mogoče napraviti Očeta je našel goriški slikar 17 letni Guerrino Olivatti. Njegova mati Jožefina, rojena Za C R Club iVovk, Goričanka, je bila med N. P. Popp, tajnilv I vojno evakuirana v Dodnice _ ' ! na Češkoslovaškem, kjer se je i spoznala z nekim trgovcem Weisskopfom, s katerim je rodila otroka, našega Guerrina. Po vojski se je podala nazaj v Euclidsks ringelšpil Dnevno opazujemo italijansko- 1 .. , . , . .... etiopsko klavnico. B. Mussolini;Gorico, kjer je umrla za špan-kriz na vrhu m tako ste volih za , v ^ ... I i.; 4^-^^ , . . . , I noče, da prinese civilizacijo te-,sko boleznijo. Otrok, ki je naves tisti tiket, sedaj na m tako. i ' , ...... i v , , , .__ n , , . , .. , .v'mu črnemu narodu v Etiopni mi sel skrbina v osebi g. Vuge, se • v i u v v Pokeba je. da napmvda -------Ug nauSl dUwustwu ADadenič Ah miiab,, da bo prevale* ^ ] Ai'U OK/^9»' ŠKRAT Nežika: "Jaz bom na dobrodelnem bazarju prodajala polju- , 1 •' 1 j j i. 1 I sicer s topovi, bombami in puš pred vsakim kandidatom, ako' . , . . f. Jkami, ker imperializem tako j je zdaj slučajno izvedel, da je! računam po 25c . hočete, da je \ao »las štet ! jgndanes zahteva od civilizaci-1 njegov oče na Češkem še živ| Mieika: "Kaj še! Ljudje so veljaven. j. , , . . ^ ^ . .1 ' m . . , v , , ,. je za obstoj svojega očeta kapi-To je lako važno, ker dosti-r ^ , . • -J ,-i jtahzma. Kaj mislite, kdo smo krat se primeri, da vomec napra- j •' . , . v , . v v v , J na mi v Euclidu ? Naši revoluci-VI kriz, ki seze cez črto na dru-r. go vrsto in v takih slučajih je in kje da se nahaja. Pisal mu;že navajeni, da so na takih pri-je dobil odgovor od Weisskop-'reditvah ociganjeni za svoj de-fa, ki se je medtem oženil in} nar ..." » * * vaša glasovnica sporna, to se pravi, da se dotični, ki štejejo glasove ne morejo zjediniti, in v največ slučajih je taka glasovnica zavržena in s tem je uničeno delo vohlca in delo ljudi, ki delajo v kočah. Priporočljivo je, da ljudje dobro premislijo, predno gredo v volilno kočo, kaj bodo jonarji A. Noč in France Požar j ima že 15 letno hčerko, naj sej tam na Nicholas Creeku. Oni nauči nekoliko nemško in naj j Ženin je vprašal malega brata prinašajo svobodo naši euciidski naselbini. France je že dobil me-dalijo. Če bi njegov general po nesreči zmagal, bo on chief of police, saj veste, on je bil avstrijski žandar. France je že zdaj postal nočni čuvaj, on je kakor duh, povsod. volili, da se potem preveč ne za- j tam kjer ga potrebujemo, mude, ker dostikrat pride več, najdeš. On in njegov Ijudinaenkratinzačnejopriga-i^tnantsoževse pciskusili, mati človeka, tako dasenav8e-|^^kor leni Peter, vse je hotel bi-%adnje vse skupaj pokvari. Go-ll:'' nič se ni mogel izučiti, tovo bodo tudi izdani vzorci gla-ikakor ta kompanija. Mi stari scvnic in jih lepo preštudirajte, ako kaj ne veste, pa koga po- pride k njemu, kar je fant se- neveste: veda 2 veseljem sprejel na zna- ^ dar poročim tvojo sestro?" Zaradi zabavljanja v abesin-ski zadevi je bil v Gorici are-j _ ^elo! odvrne fantek, tiran 27 letni mehanik Vence-] bo za vas, ker vas imam slav Ušaj in obsojen na 5 letno konfinacijo na otok Nentotene. V cerkvi se vrši poroka. Mlad moški se rine v ospredje, nakar vprašajte, ker vam vsak rad pove. Ako vam ni od rok, pridite do mene, vam prav rad pokažem in razložim tako, da bodete popolnoma na jasnem tudi v bodo če . Jaz vas ne bom nič vprašal, ^aVid A. Christopher solicitor ZA koga bodete volili, to naj o-l^a Euclid. Ta gentleman jo več stane vasa zadeva. Kar se pa tičo Dunbarjeve kampanje, gre pa prav dobro naprej, čezdalje več ljudi je na naši strani, Chaiietu pa presneto trda prede, kar se vidi po tem, ko ima agitatorje po vseh cestah. Kar kljuke si podajajo, pa vse skupaj nič ne pomaga. Ko se enkrat ljudje odločijo, da hočejo spremembo pa jih ne more nihče več pregovoriti, saj je tudi že enkrat čas, da se silo-vlada spremeni in vpelje zopet enkrat red. Sprememba je gotova posebno še, čc bodete vsi volili enega, da ne boste cepili glasove. Odločite se za G. S. Dun-barja, volite za njega in sprememba je gotova. A. Noč. Mladeniški fašjo se je usta novil v Renčah pri Gorici. Komandant je Miha Manicone, ad-}^^ cerkvenik ustavi in vpraša: juntant pa Ivan Mikluš. 1 "Ste li morda v sorodu z že- Požar je izbruhnil v žagi tr-|ninom ah nevesto?" žaške lesne industrijske druž-1 „ pionirji euclidske naselbine smo, be v Colu pri Vipavi. Škode jei vprasa- poznah generala Zimmermana, | nad 100,000 lir. Požarne bram-ki je bil župan 4 leta v Euclidu be so prišle, ko je %)ožar svoje delo že opravil, sicer pa v tistem kraju popolnoma primanjkuje vode.. Torpedovko, ki jo je naročila j siamska vlada, so spustili vi TOPLA VODA — ZASTONJ in sicer leta 1922—25. Ta je pa znal kako &e rona z denarjem, pa ga pustimo naj počiva v miru, ker je že umrl. Ta leta je bil denarja odnesel iz euclidske blagajne, nego ga je kateri od has ali še bo zaslužil v celem svojem življenju. Vprašujmo se koga on podpira, saj vemo da ne Eiy-ta, ker tam ne gre, ampak Stanley Dunbar, on je njegova glava. Samo ne sme na javno, ker ga mi poznamo. Saj vemo, da riba smrdi od glave in nc od repa. Leta 1921 me je iz seje v našemu Domu klical Mr. Christopher, naj grem z njim na "good time." Jaz pa sem mu rekel: "No! Jaz ga imam pri društvu in Doma". Naši Dunbarjevci včasih nare-de kak party, pa če prideš in ne rečeš na vsako njiho^'o sekula sekulorum "Amen", pa Bog pomagaj. vsi smo za nič, seveda vsi nc znamo igrati na "chicken feed" kakor oni v svojem "Hed- --,— , , ikvodru" nasproti sv. Kristine. Prihodnji torak imati cemo^p^ "Bingo", po gradske izoore, t. j. iz-j^ateri dobi. Naši Dunbar-jevci Burton ali Miller? "Zakaj pa potem tako rinete naprej ?" "Jaz sem poraženi kandidat .. . " sa Mahidol. Kongres furlanskega jezika se je vršil te dni v Gorici. Vidimo, da se v Italiji kljub strogemu unitarizmu slejkoprej gojijo posamezni dialekti in da ljudje ostajajo še danes zvesti svojim tradicijam. Zopet smrtna nesreča zaradi granat. Smrtne nesreče zara- iso zarentali prostore nasproti I sv. Kristine ter so mislili, da dnevnemu redu. V kraju Ši roko v kanalskem okraju je taka granta ubila 31 letnega kmetovalca Vincenca Klodiča. Nesrečni mož je zadel na polju s krampom granato, ki je eksplodirala in ga ubila. Visoko globo 2150 lir je morala plačati razen procesnih stroškov 38 letna Marija Ko-govšek iz Hotedržice, ker je vtihotapila v Italijo preko Godo-viča 432 gramov saharina. Stroga kazen je zadela Jožefa Erjavca iz Čepovana, ker se je zoperstavljal karabinjer-jem. Dobil je eno leto in osem mesecev. Pulj so zavarovali pred kakim event, napadom. Od rta Kompare do rta Kristo je luka zaprta zoper podmornice in zavarovana z minami. Zato morejo ladje v luko samo po danih znamcnjonih in se potrebnimi varnostnimi odredbami. Luko za ribiške ladje so gradili v Medulinu pri Pulju. V Din j an ju pri Pulju je ime bo 30, dolga pa 38 metrov in bo zgrajena iz istrskega marmorja. bore upravu grada Clevelan-da za druge dvijc godine, ili, re- kuč gradonačelnika (Mayora) vsi katoliki, Dali je Jugosiavens'i naro gg gg zmotili, ker kato- platio rad toga za nas glavnog pregovor pravi, da Bog ne pitanja, ugradskojdvoram? vsako soboto. Za vreme uprave Manager-j France pa kar čez štrit in se ship bio je posljcdni Manager pomoli, za grehe, katere si že Mr. Daniel E. Morgan. Mr. Mor- napravil svoji duši. Kdaj se boš gan isto bio je kandidat za May- spovedal ne pozabi povedati, da ora proti Mr. Ray T. Millera. so tudi naši barberji imeli štrajk Kod o vi h izbora Miller je pobje- ^a manj ur in za 60 centov za dio. Za vreme Mr. Morgana, kao striženje las, a ti si pa kar tam Managera grada, radilo je pre- pri "kriku" strigel za 25 cen-! ko 12.000 ljudi i žena za grad. tov. Najmanja plača radnicima bila i Najprej pometi svoj prag, pa 60 in 65c na sat, radilo se 45 poglej, če je čisto, a za drug^ se za občinskega komisar- sati tedno, gradski budget je ni potreba ubijati glavo. V pon- Sansa. bio 7.895.000 dolari. Kad je Mr. deljek novembra 4. ob 8. uri zve-! Zgorela je v Pulju starka Ray T. Miller preuzeo kao May- čer se vrši v Slovenskem Društ- Sbisa v svoji podstre- or;, odmah nakon 6 mjeseci povi- venem Domu na Rechcr Ave. sobici v Oberdanovi ulici, si budget na 12 milijona dolari. javen shod Progresivne stran- kjer je služila kljub svojim 79 Nakon 6 mjeseci počeo snizivati ke, tam vas bomo počakali. —' letom za hišnico. V svoji so-plačo gradskim radnicima, tako, Glavni govornik bo Charles R. je namreč pustila pasti na da. je bila plača 35 do 45c na sat Ely, in še več govornikov. Pri- 'la petrolejko, ki ji jo zažgala ^ di se bo prenesla tržnica iz za laborer. Drugu godinu opet dite vsi koritaši drugih strank, obleko. Preden so ji stanoval- Corso Cavour na Campo Mar-povisi budget na 14.500,000 do- ki nimate nobene phitforme. ei hiše mogli priti na pomoč, zio. Sezida se nova gimnazi-lara, te ktome ukine radne dane' Vaše platforme so kot intiloga je starka bila že vsa v plame-sa 4 dana na teden, na 3 dana. otroka noge za hoditi, kadar se iiih in je izdihnila. Kamo je ta j novac? Mr. Ray T. rodi. . , TP^jT Miller imao je svoj kabinet sav, Vprašanja in govor vam jam-' iz ljudi koji nisu stanovali u čimo brez strahu. j Novo palačo bo dobil Trst na Clevelandu. Zar mi nemarno Iju-j Da ste mi zdravi! j trgu Malta, i^ sicer jo bo zgra- di u Clevelandu sposobni da vo- i James Koblch dila Banca di Napoli. žiroka Umrl je v Bombaju Tržačan Julij Mauri, kapitan Lloydove-ga parnika "Conte Verde," rojen 1. 1877. Bil je zelo znan in ugleden. — Umrl je tudi č. g. Oskar Pretner, duhovnik pri cerkvi sv. Matere božje v mestu. N. v m. p.! Novo vino se bo smelo v Trstu prodajati šele od 31. oktobra naprej, odzdaj naprej pa se sme prodajati mošt. Za javna dela, ki jih hoče tržaško mesto na vsak način nadaljevati, je najelo mesto na svoji seji 25. t. m. posojilo 15 milijonov lir, da se dela dove-dejo do konca. Predvsem ee bo podiralo dalje staro mesto. Med drugim ae bo tudi razširila bolnišnica za kronične bolezni. Tu- ja Danic Alighieri. Tudi zn--na Assicurazione Generali bo zgradila novo palačo, čudno je, kje Italijani jemljejo denar v času, ko morajo trositi take o-gromne denarje za vojsko v Abesinijo. morje v ladjedelnici v Tržiču.j Francoskem je kraj, kjer Botra je Ma s'aniSka prince- ^ nikoli segrevati vode, xjer sama teče noč in dan in ima 82 stopinj Celzija toplote. Piiteka po vodovodu, segreva pozimi hiše in je zmeraj enako topla. To je v južnofrancos-Icem mestecu Chaudessignesu, ki ima 7 topliških vrelcev. Iz enega teh vrelcev se nateka v 24 urah 450,000 litrov 82 stopinj vroče vode. že pred leti di granat iz minule vojne, ki gg napravili vodovod za to vo- se niso razpocile, so zopet na jo. Prebivalci »morejo po mili , „ s to vodo, se ko- pati v njej, jo piti in prati z njo. Ta kraj je pač edini na svetu, kjer gospodinjam ni treba skrbeti za brezplačno vročo vodo. Pred nekaj meseci so ondi ustanovili še javno pralnico, kjer sleherno jutro perejo z vročo, topliško vodo, ki jih nič ne stane. 6000 let staro umetno Zelo bi se človek motil, če bi ^ nega zobovja šele pridobitev mo Gfn o Neki zdravnik piše, da so imeli . zlate krone, plombe in mostiče že p ti, bržkone pa že pred začetkom s "pe turne dobe. Cicero opisuje v svoje natura rerun:" izumitev izdiranja z ^ pu. Hipokrat piše v svojih spisi ^ kolščinah zobobcla. Od Feničanov j izdiranja zob prišla k Etruščanom- Leta 1900 je profesor Guenm rodnem zdravniškem kongresu J zoval nekatera zobozdravniška^ ^ red 3®"" da je umetno zobovje v Italiji ze p gg te doseglo toliko stopnjo dovršeno^ h reči ohranile dolgih 3000 let. V muzeju v Gentu imajo o ^ ^ no umetno zobovje, ki so ga nas truškem grobu poleg žar in a S"®" umetnega zobovja cenijo na » jj,; f Tako zobovje so našli tudi v ne pre<' Tebah; to zobovje je iz 3. do • zlatom V grških grobovih so nasli ^ ^0 bi rane zobe, v Apolonovem temp vsinčene priprave za izdiranje^ j; stih bakrenih ploščah rimskih « da' la lSOpzcdKr.jepostavaprg^^ zen če ere za zlato v zvezi z t-H Twv J- r rp^icau H* smejo s trupli pokopavati a y' zo Umetno zobovje so v davnih ca kosti ali roga. Uporabljali pa -g pri zobe. Vsekako ni bilo vsnetno^ Ijanih prvega stoletja nič re v Ldnjem veku je nost čisto opešala; Ludovik ve ' ■ ta 1270 v starosti 51 let, je ]e sti samo en zob. Zobozdravm živelo šele v ncvem vek" z o Osebni zdravnik Ludo^aka jj-gtru"® ^ nih operacijah rabiti Tiste čase so zobno zdra^n prep j mo kirurgi a izdiranie zo ^ g^nikoi^' brivcem in drugim taksni^n u Nehvaležna k k Namesto da bi štedila kon, ga je breziim"« ^ g*. ^ svojo srečno bod ^ Na plesu čeških dt; ^ v februarju lanskega ju po 21 letno Marijo Klapko. godku se je Klapkova nastanila v Bubencu. L'• „ i^eto® jjji' le obljubil, da jo bo vzel za zen ^ gn^1, ju je Klapki umrla Erben svojo nevesto linai't! je moral odriniti k vojakc?^^' ^gja ^ vesom Elapkovi ključ svoje« ^ lastil svojo nevesto, da oq,000 shrambe vložne knjiz^cG v b3'\ ^ pa mora denar, ki ga bo i. j niti v safeju jn tam vzeti k izdatke 1500 Kč. - nsšl°2.# Idapkova je odprla ^ dvig^dl^( L sem vložnih knjižic. ^^ Kč in je s tem denarjem it^j tratno. Najela si je triso la avtomobil, več toalet, . nfi - in tos v marcu, ko je bil dr. \\ Kt( 'o-,.. š I& ft k "čl la avtomobil, več toalet, pa se ic seznanila z neki^ii^^^^^jgia fc | C® ninskega zavoda v Pragi- yf razpolaga z milijonskim ^ ce'" ne more trenutno reau-^^^ xj pa ima dovolj gotovine oA pyi^ nar v i«'- .-j lar .jf moral Klapkovo ovaditi zdravnikovi nevesti še .j jji st^ plenili so ji seveda avt^° opremo, tako da je kovi v celem. 30.000 Kc. ^ 30.000 Kč vzel več za ženo, ker se bi takšno gospodinjstvo do kor mu je že zdaj vzelo ve^ Moč obeh ""'P'ljjju'j'S 1 •„ % kgl'' y V,i:ikdo, ki spremlja njo vojno v Afriki, se vpr l.nmi razpolagata oba sovr lih podatkov! Italija ima v V'hod^ divizij, ki štejejo 3^-^ O, A AO^ .' . goOO ^ iia razpolago 70,000 g diii mobiUv. 500 letal in za ,^p0 '" rf raunicije. Topov imajo 1^« ^ j ^ strojnih pušk pa 2800. Ab'-'sini ja i(» mobil'/:!' jo lOC tisoč nAiupanisovGi^X^^ manjkujc orožja. Kljub .^(J3 . y ci na razpolago 400.000 / 3^'?' / inunicijc, kakšnih 300 mask m potrebno steviiu ^ go j,i tudi približno 200 strojni'' ,?ecih vojaško izvežbali ENAKOPRAVNOST STRAN 3, ^lede naprednosti :reč dela tam, kjer se odpadki'cej namazanega, ali da je preveč Warren, Ohio Casa imam dovoj pa študiram , svetu"!i-^'i preje na nad ah kura ali jajce; kdo je ]; i.oni, ki ima eno ali hki jih ima več; to 1?° klerikalci v cerkev, za-&li so neumni, L v cerkev? kaj nima naprednost in svo-1%, Viobenega uspe- odln^n^ 2' nimamo nobene pravega vod-kina , ] ® J® takih med nami, Mela da ne bo žena cerkev sn pa za ingn za naprednost %ai Ba j' ° ^te napredni, %kai cp K ^J3-te otroke krstiti, Mrejak ^-f ^ ^^^rkvi, zakaj ne ^%manTi eni več W. 2akc • ^ v Clevelandu v so na- ^ ljudie 1 . štirih le- misKjo, čki bo- t '^Vednr.l-i —"JU, ua DO- : kJ^taaoviU P(%ieuinidjeT/a. prtHgrain. POznai iikvarja, tx) ra- ' ^ Slovenci ni-^ koračnic nc- ' Pspiri,, ^ '^^Ičkov tiskanih 1"- ne %a tando ne or- harmo-nianj. Zakaj ni- smo, polk »o? ^ElS ■ :*narod 'GrodtYr^jO'da SkWostuje "eu- I ly" od.o iit Marko Stojan Roman iz Balkana. Neposredno za pokom bombe sp Je začulo drugo, skoraj slraš-nejše grmanje: ropot zidovja, rušečega se nad zemljo! Pero ga ni slišal več: zanj je vse ugasnilo in onemelo v veliki temi, ki ga je objela mahoma . . Marko je odskočil v prvem hir pu; mogočni puh mu je upihnil luč. Lasje so se mu naježili, ko je začul splošno podiranje — u-činek Perove bombe . . . Toda naglo se mu je vrnila prisotnost duha. "Pero!" je zaklical, jedva so-pcč v tem zraku, polnem prahu j in strupenih plinov. "Ali si živ?" Pero se ni odzval. Toda tik pred Markovimi nogami se je oglašalo slabotno zamolklo ječanje. Marko se je prestrašil: zanj, ne zase. "Dajte luč!" je viknil tovarišem, ki so bili zadaj. "Tudi nam je ugasnila!" je odgovoril Dušan. "Počakaj, da. prižgem na novo." "Ali je raffjen?" je vzkliknil Proka in priskočil v veliki skrbi. Luč je zasijala zopet v tej moreči temi. "Bože mili!" Marko se je spu-p.til na kolena; vsi so prestrašeni staknili glave. IV-io je ležal na obrazu, na ])(j1 pokopan pod kamenjem in Kipom. Iz rane na temenu mu je curljala gorka kri. "Odkopljimo ga naglo!" Divji Mai'ko je začel odmetavati ka-menito odejo, ki je tiščala junaka k tlom. Zdajci pa je dvignil glavo in prisluhnil: "Ali slišite?" je vprašal z o-suplim, prestrašenim glasom. Vse na okrog se je oglašalo liho, zlovešče hreščanje in prasketanje . . . zdrkavajnje in škripanje kamenja: stoinstoletni zid Icanala je popuščal, omajan po razstr^>lbi; vsak hip se je utegnil vdreti in njih pokopati pod seboj ! Nihče ni zmogel besede spričo te strašne nove nevarnosti, ki je pretila izpremeniti rešitev tem gotovejšo pogubo. Nihče jiu tudi ni mislil na beg; poročnik Wheeler je poskočil celo še dalje v rov in kakor bi trenil, je bil Pero, rešitelj njih vseh, od-kopan in dvignjen s krepkimi rokami. tikvo, drug kamen na hrbet in tretji v bok! No, bodi Bog za-hvaljen, odnesel sem zdravo kožo, ako ne štejem praske na glavi in par modrih hs!" Lahko si mislimo radost, ki jo je pripravilo tovarišema, čakajočima ob izhodu na dnevno luč, nepričakovano pojavljenje rešenih jetnikov, in žalost, ki ju je prevzela ob vesti o poginu vojvode Vuka. Ker pa so bih vsi sami možje, vajeni borbe in pogleda na nenavadno smrt, se niso mu-jdih z besedami. "Čas je, da se ločimo," je ve- naškim slovesom — kakor se poslavljajo možje, ki ne vedo, ali se še vidijo v življenju, ali ne. I Zdaj je trebalo priti za vsako .ceno na "Florido", kjer so mogli še najbolj varno in nemoteno I zasnovati načrt, kaj store na-! dalje. Bilo je več kakor verjetno, j da se spopadejo na tej poti iz-nova s turško policijo, dasi se je tolažil Dušan nekoliko z mislijo, da zdaj ne pazijo več tako natanko, meneči, da sede glavni ptiči še pod ključem v Beas-kuli. Marko je bil zvečer naročil Ris-tu, da naj bo "Florida" vsak tre-notek pripravljena sprejeti begunce nase, ako se jim posreči beg. Z naglico in odločnostjo je bilo tedaj vsekakor upati, da si pribore zavetje na Brownovi jahti. V ta namen je poiskal Proka po slovesu na ulici dva izvoščka in ju poslal pred hišo, v kateri so že čakali naši pustolovci. Par hipov nato so drdrali v brzem diru proti pristanišču, kjer so našli že marljivo vrvenje, delavne množice in opazili takoj pre-lestno zgradbo "Floride", bleščeče se v jutranjem solncu. Tam kjer so bili "Floridi" najbližji, je ukazal Dušan ustavi- morje in plavati, ako ne pojde | preveč ne smemo kazati drugače. Izstopili so in krenili naghh korakov proti bregu. Zdajci pa se izlušči iz množice v nemajhno presenečenje vseh turški policijski uradnik, stopi k Dušanu in mu položi roko na ramo . . . tega. m lel Proka, ko so stopili zopet v plesnjivo vežo židovske hiše. "Mene veže dolžnost — jaz ne morem nikamor iz Soluna. Tovarišev boste imeli dovolj, kjerkoli iih boste potrebovali — saj je ... w J ■ v. . u- njegov namen le bil, prepe- Risto ze na poti, da izvrsi svojo ^ ^ ... •' ' % u„x„ 1,^^ " L'® tovariši v prvem čolnu, ki ga dobe, ali pa poskakati v nalogo. Ako pa hoče kdo," se je obrnil k Peru in ostalima dvema, "lahko pogrešim enega izmed vas ..." Markov pogled se je obrnil nehote na Pera, ki je vzkliknil v tistem hipu iz lastnega nagiba: "Proka, mene pusti z njimi! Duši me že solunski zrak, in toži se mi po svobodnih planinah. Verjemi, da ne zatisnem več o-, česa v tem preklicanem mestu, ako pojde Marko brez mene o-svečat Jova Pazarca in vojvodo Vuka." "Ako le hočeš. Pero," je odgovoril Proka brez premišlja-nja. "Česa pa naj ne dovolim tebi, ki si nam pravkar otel življenje in tvegal za nas vse svojo lastno glavo?" Tako je pridobila naša četa zopet novega sobojevnika za nalogo, katere rešitev se je bližala z vsakim dnem. Tovariši so se zahvalili Proki in njegovim iskreno za izkazano pomoč in za zopet dobljeno svobodo, ki je bila le njih zasluga, ter se poslovili s kratkim, ju- Dušan je pogledal osuplo prebledel kljub svojemu preizkušenemu pogumu. Nehote je pomeril z očmi razdaljo med krajem, kjer so bili, in med la-dijo — češ, ali bi se bilo mogoče rešiti s silo. In roka se mu je zganila krčevito, kakor da seže zdajci po skrito orožje. Isto so storili z njim vred vsi tovariši. Toda njih presenečenje je doseglo svoj višek šele, ko so videli, da redarju niti ne gre za kako aretacijo. Mož je potapljal Dušana po rami in mu šepnil zaupno v svojem jeziku: "Nič se ne bojte, bodite brez skrbi! Vse je urejeno, da ne more biti boljše . . . Samo ne gib-Ijite se tod preveč vidno, zakaj ukaz, aretirati vas, je še vedno v veljavi! ..." To rekši je pozdravil in se izgubil med množico. "Kaj pravi?" je zamrmral Wheeler, ves zasopel od razburjenja. "Pravi, da smo varni, samo ^ . VOTE Pi: ^ . bAVib'% felCOPLAND ' Zdi se da je Brown podkupil ka-naljo." In res! Jedva so se približali čolnu, ki se je stiskal prav ondi k nabrežju, in hoteli povprašati umazanega dedca, ki je kimal v njem, ali jih popelje do "Floride", je vzkliknil Marko veselo: "Ej, bogme, naš kapetan nam je poslal kočijo nasproti! To mora biti pa res že velik prijatelj z zaptijami ..." Veliki čoln "Floride" je bil pristal par korakov od njih, in eden izmed mornarjev se je dvignil na klopi "ter jim pomahal z roko! Nato je rekel zamolklo, s po-. "Gotovo si jih gledom polnim neizrekljive hva-| Marko! ..." , ležnosti: ! (DcZje fnhod^_ nas i I a @ # K-i: # I-—^ @ : 5. h—I # kaC ^ i Mr. in Mrs. Frank Kovačic 4121 St. Clair Ave. vljudno vabita prijatelje in znance na FINO KOKOŠJO VEČERJO v soboto, 2. novembra, 1935 35c KK02NIK Postregli bomo tudi z dobro pijačo in igrala bo obkk godba, da se bomo lahko zavrteli. Se priporočamo iinrminmvjiTrrc un Brez obotavljanja in povpraševanja so poskakali v "kočijo", kakor je rekel Marko; malo minut kasneje so stali na palubi "Floride", kjer se je vrgel Miloš z razprostrtimi rokami na bratove prsi, Ivan pa je stisnil nemo desnici Dušana in Marka, gledaje zdaj tega, zdaj onega, kakor bi hotel reči: "Ali je mogoče, da ste že svobodni! Kakšen čudež vam je vrnil prostost? ..." Program vodvilske predstave ki jo priredi SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB v POČAST WILLIAM J. KENNICKA nocoj, 1. novembra, 1935 v Knau&ovi dvorani, E. 62 St. in St. Hill Billy Punsters) Ti si" žcUtel 1. R. F. D. Beys (Radio's popularni na radio. 2. The Three E's—Edna, Edith, Ellen Te tri radio zvezde so bile preje z Keith 3. Howard Everett, Master of Ceremonies. Vodvilsk-a predstava nocoj, VSTOPNINA 25c 6 year term (S to be elccted) JUDGE SEDANJE CENE NE BODO TRAJALE DOLGO KUPITE SEDAJ! Hreščanje se je oglašalo čim dalje zlokobneje ... Še par sekund, in vsi bodo pokopani v tem kamenitem grobu . . . "Hvala Bogu!" je dejal poročnik čudovito mirno. "Vidi se mi, da je drugače cel ... " "Rana na glavi ni opasna," je menil Proka. "Prebita mu je samo koža . . . dajmo, bratje, žu-rimo se! ... " Te besede so vrnile vsem potrebno naglico: zdaj so smeli misliti spet na svojo varnost — tovariš je bil otet. Ravno je padel prvi kamen iz i svojega ležišča, ko so odhiteli dalje: čez dobrih petdeset korakov jim je pričalo novo grmenje da se podira rov za njihovim hrbtom. "Zdaj smo res oteti!" si je oddahnil Estournelle z nemajhnim zadovoljstvom. "Bogme, rajši pustim svojo kožo kjerkoli, nego tu, da bi me glodale podgane morda šc napol živega . . " Peru se v resnici ni zgodilo zlega; vzdramil se je iz omedlevice Zamenjana suknja Prosim, da dotična oseba, ki je pomotoma zamenjala suknjo dne 23. oktobra na surprise party Mrs. T. Zdesar, v šolski dvorani pri sv. Kristini, prinese suknjo nazaj k Mrs. Starman, Euclid Dairy. Ako ne prinese, pridem sama okrog, saj imam vsa imena. Prosim, da mi prihranite to delo. MRS. ZDESAR GULAŽin POLENTO bosta pripravila JOHN in ŠTEFKA v SOBOTO VEČER, dne 2. nov. I za svoje obiskovalce. Izvrstna bo godba, eden bo igral na meh, drugi na gosle. Harduš, boste videli, da bo luštno. Saj prideš tudi ti, kaj ne? Pričakujeva vašega obiska. John in Stefi Paulich 5238 St. Clair Ave. 14315 Parley Ave., od E. 140 St. ; - družinska lilša; 5 sob iii kopal-nica vsako stanovanje; ena solia na 3. naiist; lot 47x140, Bančna financa ______, !p4UUU 969 Depot St.. Wickllffc, od Euc-Urtii Mlzu Cliaso Brass in Addres-SDiirapli-JIultigrapli; inimeron Ijun-galow s S sobami v lepem stanju; lot 50x174. Pogoji: Bančna flnan- ------------- $3500 991 E. 131 St. 2 drtižinska hiša, 4 sobe na dnigeni midstropju, stanovanjske sobe na tretjem nadstropju, lot 40x120. Pogoji: 2I E. 188 St., južno od St. Ciair Ave. 2 družinska blsa, 5 sob vsako stanovanje: dvojna ga niža. Pogoji: $1700 takoj, ostalo po $43 $4000 Tke City &) Suburban Co. 308-318 Anisfield Building, vogal E. 9th in Huron.—MAin 1645 PRESELILI SMO SE IZ 15609 Waterloo Road na 416 East 156th St. Inieli bomo vedno sveže sadje in zelenjavo najboljše vrste ter se vsem Slovencem in Hrvatom toplo priporočamo za naklonjenost. GODINA'S FRUIT MARKET 416 East 156 St. zraven .Tephson Drug Store NASE POSEBNOSTI Fine bele rozine, 2 funta 19c Pork Sausage . . 22c Leg of Lamb _________23c Sveže klobase_________ 23c Rinso, velik zaboj, 2 za 37c še na podzemeljski poti in se iz- jKirkman's Chipso, 2 za 31 c lireal nemudoma iz skrbnega j Letos bomo naše cenjene objema Markovih in Dušanovih j odjemalce obdarili s poseb- rok, ki so ga nosile. ,no lepimi koledarji. "Vraga," je dejal, kakor da se hoče opravičiti za svojo nezgodo, "kdo pa naj ostane pri zavesti, ako mu prileti kamen na LOOIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. NI GA NADOMESTILA ZA Maytag kakovost in izvršitev Leto za letom uživa Maytag nadaljne prednosti pri kupcih. Preiskava bo razkrila vzrok temu. Mnoge Maytag posebnosti so izključno originalne, a vseeno Maytag nima kakih "olepšav," ki so tam samo, da se o njih govori. Je to izvrsten pralni stroj, zgrajen za hitrost, priročnost in natančnost — in je tako lahak pranju kot Človeške roke. MODEL 110 MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. KEn. 1282 "MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK Bil je zelo suh in ni imel nobenega apetita; nič več nisem vedela kaj BI i je storiti." Matere pravijo, Trinerjev« grenko vino je ravno pravo zdravilo za suhe podhranjene otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo zaprtnice, slabega apetita, glavobola, zgube spanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnos.ti v zvezi z prebavnimi nerednosti. Prijazno za piti in dobro zanesljivo družinsko i zdvavilo. V vseh lekarnah. I TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Josc;jh Triner Company, Chicago IZVOIJTE James ZA S0I)N#A 1 e t ni 5 t e r m a izvolili Kot pomožni ^ kutor pod Ray L. LeighleyemmP alk'^g Cullitanom, se 3« izboren odvetnik. S takimi čl«^; je gotovo, da bo koljuben sodnik. za seWf Volite za JAMES P. \ AnmTEM ■S<-<:-: New models! New features! New P"'® ' The curtain's going up on. the most exciting show, we have ev®' P on. New sets, new qualify^ new performanceZCome in and see '< i !>$::%.:.:::::Y:: _'_.' MODEL 337 The most exciting compact set on the market today. 7 new metal tubes. Features the new improved A t water Kent Control-Room Reception ton* quality. It's portable, brings in foreign and dometic programs, and is moderate in price. HQ'/SO MODEL 317 (at right) For those who prefer tfao console type cabinet there is this same 7 metal-tube chassis in what we know is tho season s best looking cabinet. re that you're Whichever model you prefer, you can be sure, buying just about everything you'd want in a radio sot. ICrem^ar Fumiture i ENDICOTT^ J 6808 ST. CLAIR AVENUE rj i-.r .•Wi.Vi,,