LJUDSKI GLAS EEEE POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO. === Izhaja vsak petek in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K za četrt leta K 4 50 in na mesec K 1'50. Posamezna številka stane 40 vinarjev. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. Carina aii klerikalno izdaistvo našega kmeta. Že dolgo je naše ljudstvo s stisnjenimi zobmi opazovalo, kako je prejšnji starora-dikalni finančni minister Ninčič davil našo industrijo, našo obrt in našega kmeta. Slovenske dežele so živele stoletja v najtesnejšem političnem in seveda tudi gospodarskem stiku s sedanjimi Nemško-Avstrijskimi deželami. Kar imamo pri nas, tam nimajo in česar mi nimamo, ima Nemška Avstrija. In pri nas marsičesa nimamo, kar krvavo rabimo vsak dan, to uro za uro občuti zadnji naš delavec, kmet in obrtnik. Mnogo, premnogo teh stvari bi z lahkoto in za mal denar dobili iz Nemške Avstrije, kar bi silno olajšalo naš sedanji žalostni gospodarski položaj in kar bi bilo v ogromno korist našega ljudstva, zlasti oa našega kmeta in obrtnika. Pa kaj vam gre storiti prejšnji finančni minister, staroradikalec in zaveznik naših klerikalcev — M. Ninčič? Naložil je na vse stvari, ki prihajajo iz Nemške Avstrije tako ogromno carino, da je bil vsak uvoz za nas najpotrebnejših stvari naravnost nemogoč. Pri nekaterih stvareh je bila samo carina pet do desetkrat večja, nego je stala pred vojno dotična stvar s-una, n. pr. pri tiskarniških potrebščinah. Kaj torej čudnega, če vlada za to pri nas za najpotrebnejše stvari taka ogromna draginja. Prvo delo nove demokratično-soci-jahstične vlade je zato bilo urediti in zni- LISTEK. ALBIN LAJOVIC: Pri češkem kmetu. (Dalje.) ^e na nekaj hočem c. čitatelje oi riti, kar ni za razumevanje nazorn mnenj o agrarni reformi nič milile nosti, kot to, kar sem zadnjič pove« razdelitvi posameznih zemljišč med in veleposestnike. Na kratko hočem i reč še omeniti, kako je sestavljeno št Prebivalstva po stanovih. Leta 1910. je štela Češka 6,78 Ijudi. S kmetijstvom se je pečalo ko {^ostojni posestniki 00 najemniki . . K! ^meti)ski uradniki K! ^elavci učenci ko ^ninarJi............. ne. P.otnaKači členi rodbin ostal> rodbinski člani . . , , skupaj . . 2,175.500 an dobra tretjina vseh prebivalcev. Istočasno sta industrija in obrt redila 2,780.000 I žati to blazno-visoko carino, da se tako j pospeši uvoz najpotrebnejših stvari in obenem zniža tudi sedanja neznosna draginja. S tem predlogom je torej prišel pred j finančni odsek državnega zbora v Belgra- i du novi finančni minister in zdelo se nam je samo po sebi umevno, da bodo glaso-I Vale za ta predlog vse stranke, ki le malo čutijo z ubogim in po vojni do krvi izžetim ljudstvom. Pa — zmotili smo se. Nekatere protiljudske stranke so glasovale proti temu pametnemu predlogu in med njimi so bili čujte in strmite — slo- ; venski klerikalci. Nihče ni bolj strmel nad tem nezaslišanim zločinom kakor mi, saj nismo nikdar pričakovali, da bo upala slo- | venska klerikalna stranka tako glasno in i jasno nastopiti proti največjim ljudskim j potrebam. Poznali smo dobro hinavščino I naših klerikalcev, a da bodo tako odločno nastopili proti ljudstvu, tega res nismo pričakovali. Nočemo več izgubljati besed. Kmet in obrtnik, tu imata golo dejstvo in sedaj sodita sama o tej propali stranki, ki se glasno in jasno upre naj večjim ljudskim koristim, in ki jasno in glasno glasuje za to, da bi še nadalje vladala taka strahotna draginja. Radovedni smo, kako bo hinavski In sleparski »Domoljub« pral to zločinsko dejanje svojih voditeljev in to nezaslišano izdajstvo našega ubogega kmeta in obrtnika. Klerikalci, narod vas sedaj pozna do golega in obračunal bo z vami, kakor je pred 15 leti z liberalci. oseb, trgovina in železnice 890.000 oseb, javna in vojaška služba 911.000 oseb. Iz tega sledi, da je dajala dobra tretjina kmečkega prebivalstva hrane in česar se potrebuje za življenje ne samo ostalima dvema tretjinama, temveč še mnogo večim, saj je bila češka agrarna politika ves čas visoko aktivna. Češka je preživljala med vojsko ne samo sebe, Dunaj in industrijske kraje na bivšem nižjem Avstrijskem, temveč še dober kos Nemčije. Kaj sledi iz vsega, kar sem dosedaj povedal? Jedro poljedelskega stanu tvorijo mali in srednji posestniki (5—100 ha). Ti zavzemajo premerno prav malenkosten del vse zemlje, medtem ko mali posestniki (do 5 ha) naravnost umirajo vsled pomanjkanja zemlje. Na drugi strani pa jo imajo veleposestva (nad 100 ha) mnogo več, kakor bi odgovarjalo pravični socijalni razvrstitvi. Iz socijalnega stališča je torej dosedanja razdelitev zemlje naravnost nevarna in silno neugodna. Mali kmetje si ne morejo zagotoviti obstoj sebe in svojih rodbin, stotisoči so v nevarnosti, da jih postavijo pred vrata, veleposestniki pa na-kopičajo vedno več in več zemlje v svojih rokah in onemogočajo, da bi si kupovali O davkih. Kdo jih plačuje in kdo naj bi jih? V državah, v katerih vladajo kapitalisti, so vse davščine razdeljene tako, da jih plačuje predvsem revno ljudstvo. Največ neso državi tako', /ani neposredni davki, to je ' davki, ki jih plačaš nevedoč kedaj. Če kupiš en kg sladkorja, si plačal državi tudi že davek, ki je zapopaden že v njegovi ceni. Če kupiš šivanko, takšno malo reč, si plačal pri ceni že davek. Ravnotako je pri petroleju, soli, moki, kavi, rižu, čaju, obleki, usnju itd. Kapitalistična država pokriva svojt?dzdatke za militarizem in podobne nepotrebne reči iz davkov na take reči, ki jih ljudje najbolj in vsak dan potrebujejo. Vsi ti davki se plačajo pri kupni ceni teh predmetov. Tako pride, da tisti, ki ima najmanj svojega in mora vse, kar za življenjVrubi, kupiti, plačati naveč davka državi! Z drugimi besedami povedano, če si večji revež, več davka moraš odrajtati. * Iz tega sledi, da je ta davčni sistem naperjen proti ljudstvu in tako urejen, da ščiti mrtve kapitale. Kakor je pri nas še vse urejeno tako, da se ščiti kapital, tako tudi državna finančna politika ščiti kapitaliste, ljudstvo pa obira. Najbolj ga pa odira pri neposrednih davkih, ki niso naravnost jiredpisani, ki so takore-koč nevidljivi, ki se plačujejo obenem s kupno ceno dotičnega predmeta. Revež — konsument plača tudi vso carino. Država predpiše na razne predmete, ki jih doma nimamo in se mo- mali ljudje zemljo in se osamosvojili. To je velika socijalna krivica, ki jo treba nujno ne samo na Češkem, temveč tudi pri nas popraviti. Dejstvo, da je zemlja veleposestev za male ljudi naravnost zgubljena, je vzrok, i da ima ljudstvo neutolažljiv glad po zemlji. ! Iz tega gladu pa izvira cela vrsta drugih i škodljivih in kvarnih pojavov, ki ogrožajo ! eksistenco poljedelstva sploh, ki izpodko-; pavajo tla razumnemu narodnemu gospo-I darstvu. Prva posledica gladu po žemlji in j samostojnosti je preseljevanje ljudi z dežele v mesta, premena poklicev. Prebivalstvo mest se ponajveč množi na račun vasi. Druga še žalostnejša posledica je, da se že itak male kmetije še razdrobe. Ljudstvo skuša potešiti svojo lakoto po zemlji na katerikoli način, zato kupuje posamezne koščke kmetij in se bavi napol z obrtjo napol s kmetijstvom in hodi k večjim posestnikom na dnino. Od leta 1900— 1910 torej v desetih letih je narastlo število samostojnih kmetov na Češkem za 29.000, istočasno pa je padlo število kmečkega delavstva za 120.000. To si moremo razložjiti samo z opisanim pojavom: mala rajo toraj uvoziti iz drugih držav k nam, carino. Znesek, ki ga trgovec plača kot carino za blago na meji, se prišteje k ceni blaga, ker trgovec noče nič izgubiti na svojem zaslužku. Zato se blago podraži in tisti, ki ga nujno rabi in ga toraj mora kupiti, plača tudi cartno in še kaj povrhu. Carino pa predpiše kapitalistična država baš na predmete, ki najbolj gredo v promet, na ta način največ dobi. Ker pa Je na svetu največ revežev, se predpišejo davki in carina ravno na tiste potrebščine, ki jih morajo reveži kupiti, če hočejo živeti. Na ta način plačajo reveži skoro vse davke, kapitalisti pa zelo malo. Pa tudi pri takozvanih direktnih davkih pušča kapitalistična država bogatinom svobodo. Vzemimo le zemljiški davek. Vsak kajžar mora plačati davek od tiste bore njivice, ki jo ima, ravno toliko kot veleposestnik, ki ima na stotine jarov dobre in rodovitne zemlje. Kmečki človek, ki zemljo obdeluje zato, da more za silo preroditi družino fn sebe, plača od zemlje davek v ravnotakšni izmeri, kot pa veleposestnik, ki nikoli ne prime za pljug in ima zemljo samo zato, da ž njo špekulira m soljudi odira. Ali pa takozvani dohodninski davek! Kmetič in delavec, pri katerih fl-nancarji izračunajo, da zaslužita na leto 1600 K, morata plačati dohodninski davek. Kaj pa je to danes 1600 K? Toliko zasluži dandanes prav vsak, ki more delati. Cim več kdo zasluži, temveč plača; toda to stopnjevanje gre le do neke meje. Kdor zasluži na leto recimo 20.000 K plača ravno toliko kot oni kapitalist, ki »zasluži« 100.000 K ali pa en ml-Ijon. Tako se bogatine ščiti! Cimveč kdo ima dohodkov, manj plača, bolj prost je. Tako vidimo, da ubogega delavca in kmetiča država lovi za davke, velika premoženja pa pušča neobdačena. Ali je ta davčni sistem pravičen ali ni? Klerikalci, ki jim gre za velikanska cerkvena premoženja, samostane, bogate škofije in fare, pravijo da je. Oni naj boto prosti davščin, ljudstvo naj pa plača! Liberalci, ki so zastopniki kapitala, za katerega se boje, da se jim ne izmuzne Iz rok in od katerega se lepo rede, pravijo, da je ta davčni sistem pravičen nad vso mero. Ljudstvo naj plača! Mi socijalisti pa pravimo; Ta davčni sistem je krivičen! Kapital naj plača! Veleposestniki, kapitalisti, rentirji naj plačajo, pa če so v civilni ali pa duhovski obleki. Mi pravimo naj se dedinski, dohodninski, premoženjski m zemljiški davki odpravijo za vse tiste, ki žive od dela, do svote, ki je za življenje nujno potrebna. Do pet ali šest tisoč kron letnih dohodkov naj ne bo nobenega davka. Od te svote naprej naj se pa davki in srednja posestva se drobe, velika osta- I jajo in se nasprotno še bolj koncentrirajo. I Veleposestva so radi svoje ekspanziv-nosti največja nevarnost za mala in srednja posestva. V svojem stremljenju po za-okrožjenju na vse strani niso nikdar sita. Ko se jim je posrečilo pridobiti ono krasno parcelo, ki je ležala sredi med njihovimi, hočejo imeti tudi to tam na meji in tako gre vedno dalje. Tretja posledica gladu po zemlji je, da se ljudstvo večkrat brez premisleka vpreže v jarem veleposestva, da mora potem garati kot črna živina, a uspeh njihovega truda je vendar prav malenkosten, najemnina požre vse. Najemniki so pogostokrat moderni sužnji, a so tudi v tej sužnjosti dostikrat zadovoljni, samo da so v dotiki z zemljo. Poznam najemnika, ki mu je veleposestnik od letošnji pomladi pa do sedaj v pravem pomenu besede „hlače slekel11; pred letom 1898 so dajali desetino, ta pa odrajtava polovico. stopnjujejo, to je, čim več kot prejme in ima, temveč naj plača. V ostalem naj se odpravijo tudi vsi neposredni davki na vse tiste reči, ki jih reveži nujno rabijo za svoje preživljanje, to je na potrebna ljudska živila, obleko In obutev. Secijahsu hočemo, da se rudi pri davkih uveljavi načelo, da je za državo naj večje premoženje življenje, zdravje in kultura delovnega ljudstva, ne pa mrtvi kapitali, kakor to hočejo meščanske stranke, liberalci in klerikalci. S tega načelnega stališča vzeto, zahtevamo, da se vsa davčna politika države postavi na čisto drugo podlago. V prvi vrsti naj se obdačijo bogatini in mrtvi kapitali in šele potem, če bi to ne zadoščalo, naj se misli na delovno liudstvo in njegove potrebščine. Ali je to prav ali ne? Mi mislimo, da je! Dopisi, Iz černomlja. Dne 14. avgusta leta 1919. smo bile kmetice v davkariji v Cernomlju in sicer Ana Sušterič iz Sel pri Otavcu št. 3 in Margareta Grahek ravno tam št. 1 s prošnjo, da nam g. davkar izpolni dohodninsko polo, ker jih me kot kmetice same ne znamo. Gospod davkar Leustik je od nas zahteval, da navedemo vse kar smo pojedli, to je: zelje, repo, korenje itd. Obnašal se je proti nam skrajno neotesano, se norčeval iz nas, končno nam pa dohodninske pole še ni hotel izpolniti, češ, da ga to nič ne briga. Vprašamo poverjeništvo za finance, če zato plačuje po deželi uradništvo, da se to norčuje iz ubogih kmetic, ki žal niso toliko časa posedale po šolah, kot ti naduti „gospodje44. Uradništvo je plačano zato, da gre strankam na roko, ono je tu zaradi ljudi, ne pa obratno, zato takega početja v bodoče ne bomo trpeli. Avstrijske uradniške nadutosti je za vedno konec, to si dobro zapomnite gospod Leustik. Ptujska gora. V nedeljo 24. t. m. se Je vršil pri nas javen shod, na katerem sta poročala so-druga Grčar in Komavli. Prvi je poročal o potrebi gospodarske organizacije med kmečkim ljudstvom in temeljito razložil navzočim razvoj industrialnega in agrarnega kapitalizma, ki je združen v bankah, kartelih in trustih, potom katerih izkorišča in izsesava konsumenta delavca in kmeta. Da se delavec in kmet osamosvojita, je treba, da se združita v gospodarskih organizacijah, v produktivnih in konsumnih zadrugah. V to svrho je bil sklican shod na Ptujski gori in uspeh je ta, da je vpisanih nad sto članov v „Konsumno društvo za Ljubljano in okolico44, kateri sl bodo usta- Pa še nekaj je, na kar treba opozoriti. Večina čeških in naših veleposestnikov ne obdeljujejo zemlje sami, temveč imajo zato mnogo osobja. Oni pa žive Izven mej naše domovine na stroške naše zemlje in zapravljajo zaslužek naših ljudi tam daleč v tujini, ki jo bogate z našimi krvavimi žulji. To je slabo gospodarjenje. Navedeni razlogi dokazujejo splošno neuspevanje in škodljivost latifuudij in veleposestev v taki izmeri, kot so danes. Ljudstvo po pravici hrepeni, da bi mu bila ta zemlja dostopna, da bi postala njegova last vsaj v takšni meri, kolikor jo potrebuje iz razlogov gospodarske samostojnosti in obstoja. Fidejkoniisne predpravice naj se zrušijo, ker ovirajo kmetijski razvoj. Veleposestva morejo imeti toliko zemlje, kolikor jo je možno obdelati tako, kakor to zahtevajo kmetijski produkti in pa prospeh najširših vrst ljudstva. Kar je nad to mejo, to naj se zruši in prosta zemlja postani last onih, ki se hočejo z zemljo gospodarsko in socijalno osamosvojiti in povzdigniti. (Dalje.) novili podružnico za Ptujsko goro in bližnje kraje. Sodrug Komavli je poročal o političnem položaju in o potrebi politične organizacije za kmeta. Bližajo se volitve v razne zastope in meščanske stranke bodo zopet hodile med kmečko ljudstvo in mu obljubljale vsega, kar si želi, samo da bi kmet volil njih kandidate in pošiljal v parlament ljudi, katerim je dobrobit ljudstvu deveta birga. Da je to res, so nam pokazali dogodki v Narodnem predstavništvu. Zato se morata kmet in delavec združiti v soc. dem. stranki, ki je edina zastopnica ljudskih koristi. Priporočal je navzočim naj si ustanovijo krajno politično organizacijo in naj pristopijo vsi v našo stranko. Nadalje je priporočal agitacijo za »Ljudski glas«, ki je pisan za kmečko ljudstvo. Ta list zastopa koristi revnega ljudstva zato mora v vsako kmečko hišo. Shod je trajal tri in pol ure in navzoči so z zanimanjem poslušali izvajanja govornikov. Bil je to prvi naš shod v našem kraju in ker je bila udeležba velika smo spoznali, da je; tudi med kmečkim ljudstvom veliko zanimanje za organizacijo in našo stranko. Vrbnika. Vsled intervencije vplivnih in zelo in-teresiranih Vrhničanov brzojavno odpoklicana konjskoklasifikacijska komisija, je začela 6. avgusta nadaljevati svoj posel na Vrhniki. V splošnem niso prehudo nate-zovali ljudstva z doplačili in globami. Le v enem slučaju ne odobravamo, da se je komisija znosila nad kmetom, ki je imel v vojni 4 sinove in katerega je vojna rekvizicija po posebni milosti eksžupana Tršarja in njegovega generaladjutanta Seliškarja v enomer nadlegovala in mu pobirala sproti vsak pridelek in prirejo. Poleg tega so mu nekega lepega dne poslali domov še v vojni popolnoma oslepelega sina češ — tu ga imaš! Dokler merodajni gospodji ne skrbe za oslepelega in mu ne zagotove preživljanje na račun vojnih dobičkarjev, naj bi vsaj pri očetu vpoštevall dovolj težko breme, ako se pomisli to se res ne more odobravati nabijanja doplačil kar po tisočakih in jemati Iz največjega dela konja. Neverjetno odločno pa je komisija prijela tri tičke, tri glavne stebre Jugoslavije in sovražnike bolj-ševikov. Pri teh protiboljševikih, ki se prištevaijo ta »boljšim« na Vrhniki je bil boljševik vsak, kdor ni trobil v rog njihovega čotastega narodnjakarstva, katero se jih je šele prijelo lansko jesen, ko je raz-sajta »španska«. Ti trije tički so vredni, da jih omenja vrhniška kronika — mesar In klobasar Kos, zoložnik neusahljivega sifona Rogelj in bravcem že znani agrarni protireformator Lenarčič. Ta troperesna deteljica je mimogrede rečeno nameravala doslej zdraviti vrhniško politiko s programom liberalne stranke. Kot narodni svetniki niso izbirali preskromno najslabših konj zato je pa tudi komisija navila do-p ačda Kosu na 17.500 kron, Roglju na 8110 kron in Lenarčiču na 24.400 kron, zadnjemu je zap enjen tudi dragoceni konj, ki ga je baje debil od nekega polkovnika. vSf fslayr!eSa , Tršarja in Seliškarja se- •utlf tC- tn Icke našim bralcem najtopleje priporočamo za prihodnje volitve, Ker so se v gospodarstvu pokazali res mojstre. Zgornja Besnica. V Zgornji Besnici pri Kranju je bil dne 6. aprila shod na katerem je poročal s. Berdajs. Več tednov po shodu so začeli stikati žandarji po prirediteljih shoda in so grozili Lotriču, da ga izženo iz občine. Zaradi shoda torej žandarmerija grozi kakor so grozili nekdaj? Lepa je ta svoboda in še lepša jc naivnost oblasti, ki mislijo, da bodo s preganjanjem zatrli boj slovenskega ljudstva za svobodo. Ruše. Tukaj pri nas so res kaj čudne razmere. Ako prideš n. pr. iz Maribora, kjer si nakupil najpotcbnejših stvari, ki jih tukaj w Rušah ni dobiti naredi g. straž- mojster Kollar takoj lov na tebe, (seveda le na delavce, gospoda je izvzeta) da ti pogleda v koš, če bi imel kaj tobaka v njem. Tobak, katerega je vzel g. straž-mojster v soboto dne 23. avg. nekim tihotapskim ženskam v Rušah in katerega so si on in nekateri uradniki razdelili (imena na rapolago) je moral biti zelo dober, ker sedaj vtakne v vsako vrečo svoj nos. Upati je, da bo kompetentna oblast sedaj te vnete javne organe nekoliko poučila, kako se imajo pri drugi zaplembi ravnati. Za sedaj dosti Drugikrat več. Sladka gora pri Šmarju. Tudi v naše kraje je prišla socijalna demokracija, katero so ljudje navdušeno pozdravili, ker spoznavajo, da jim prinaša odrešenje. Huduje se nanjo edinole ogenj in žveplo na to edino zagovornico revnega ljudstva. Zlasti ga bode v oči rdeča barva in to je menda vse, kar ta gospod ve o socijalni demokraciji. Svetujemo temu gospodu, da nas pusti v miru, kakor pustimo mi njega in naj se spravi raje na oderuhe in navijalce cen, katere bo našel prav v svoji največji bližini. Zakaj je n. pr. pri nas sladkor 1 K 60 h dražji nego drugod in enako tudi druge stvari. Ce ste res ljudski prijatelji, spravite se na ljudske pijavke. Težko pričakujemo tudi pri nas že volitev, da bomo obračunali s svojimi dosedanjimi „voditelji**. Tržiiki kmetje za agrarno reformo« Iz Tržiča nam pišejo: V nedeljo dne 10. avgusta dopoldne se je vršil na Slapu nad Tržičem velik socialisUčen kmetski shod. Poročal je s. Mihevc, ki nam je naslikal zgodovino in težnje našega kmeta od leta 1848., ter govoril o zavlačevanju agrarne reforme. V malokaterih krajih je agrarno vprašanje tako pereče, kakor baš v Tržiču in tržaški okolici. Graščak baron Bom, ki se je pred kakimi 40. leti priklatil v naše kraje ima obsežno veleposestvo pri Sv. Katarini nad Tržičem. To posestvo meri mnogo tisoč oralov pogorja, ki je ograjeno z nad dva metra visoko žično ograjo. Velik del te površine tvorijo planinski pašniki. Pred 40. leti se Je še pasla po pašnikih živina naših kmetov. Danes so pa vsi dohodi, vsa pota zaprta in s tem zatrta tudi živinoreja v tr-žiški okolici. S tem pa nima ogromne gospodarske škode samo kmet, temveč tudi tovarniški delavec, ker mora plačevati drago mleko in meso. Gospod baron je na shod poslal svojega zaupnika v osebi gozdnega komisarja, ki si je govor sodr. Mihevca pridno pisal. Mi bi bili zelo zadovoljni, če bo gospod komisar vse to, kar je govoril sodr. Mihevc tudi sporočil gospodu baronu. Govorniku so poslušalci J.ivahno Pritrjevali. Takoj se je iz-^kor, sestoječ iz zastopnikov bor izpoDoJn?1« S^enil° ^ je, da se ta od-X biK, iv zastaP™ki onih vasi, ki dete Ta odh^°d^ zastopaiie> a so priza-uete. la odbor ima napraviti vse potrebne korake na merodajnih mestih da Pridejo kmetje Tržiča ,n oiSilce ^ Žo svojih pravic to e do svojih okradenih m osleparjenih pašnikov. Sodrug Mihevc je predlagal naslednjo resolucijo: Kmetovalci zbrani na shodu dne 10. avgusta na Slapu nad Tržičem, na vrtu gosp. Krvine protestirajo proti zavlačevanju agrarne reforme, to tembolj, ker smo prav v našem kraju kmetje najbolj oškodovani s tem, da si je prilastil baron {*->rn vse pašnike le v svojo korist In lovsko zabavo. Naš kraj je slovel po dokler so bili planinski x.n„i!kl ff .naša last, bodisi zasebna ali ob-• ,pIaninski pašniki so sedaj zelo vsako let0 50 boli zara' SwZin!ekonstnim goščavjem. Zbrani kmetovalci so protestirali tudi proti temu, £• baTOn dajal pašnike v najem posameznikom, ter prosimo za pravično raz- delitev teh pašnikov med male živinorejce, kakor je bilo to še pred 40 leti. Zbrani kmetovalci na današnjem shodu prosimo državne poslance v narodnem prestav-ništu, da se zavzamejo za to, da se uresničijo besede prestolonaslednika: »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje«, to je, da se vrnejo naše planine kmetskim živinorejcem. Prosta naj bodo vsa pota vodeča v planine. V popolno Last naj se nam izroče deli gozdov ja do katerega imamo servitutno pravico. Razdelijo naj se vse ostale planine z žico ograjenem revirju med male živinorejce, ki še nimajo drugod planinskih pašnikov to so: Berzina, Dolganjiva, Senča in Krnice. Resolucija ie bila enoglasno in navdušeno sprejeta in zborovalci so odšli s trdno voljo, da si hočejo pod vsakim pogojem iz vo je vati svoje svete pravice. SSS Po svetu. S5523 Zmaga mi Bolgarskem. Pred kratkim so se vršile volitve tudi na Bolgarskem, ki so se končale s sijajno zmago socijalnih demokratov. Po angleških vesteh imajo razne socijalistične stranke to so socijalni demokratje, komunisti in narodni socijalci (takozvani agrar-ci) sporo vse mandate v parlamentu. Na-ravost nezaslišano je, kako prodira socl-jalistična misel navzdržno naprej, se ne ustavi nikjer in pred njo se rušijo v prah ke. Najpreje Nemčija, nato Nemška Avstrija, potem Češka in sedaj Bolgarija. Enaka usoda bo zadela tudi Italijo kjer je razpuščen parlament. Nove volitve se vrše tam baje novembra in upajmo, da bo vsaj tedaj pokazalo italijansko ljudstvo, da ne soglaša z roparsko in nasilno politiko svojih dosedanjih meščanskih kapitalističnih in imperijalističnih voditeljev. Gotovo ni niti enega pametnega Jugoslovana, razun onih, ki imajo profit od tega, ki bi ne želel živeti v miru in prijateljstvu z Italijani in sedaj bo imelo tudi italijansko ljudstvo priliko pokazati, če želi isto. Radovedni pričakujemo izida valitev. S™ ta pSra sulu, se menjavajo vlade skoro vsak ar gi dan m noben minister ne ve če hn čer še vladal. Vso to zmedo seveda po pirajo razne ententne »misije«, ki »del jejo* v Budimpešti. Upajmo, da se tudi ta razmere urede z volitvami, ki se baje vr še ta mesec, če seveda ne bodo pomagi mažarskim grofom Rum unski bajoneti, ki imajo sedaj zasedenega več kot polovico mažarskega ozemlja z Budimpešto vred. Rumuni vladajo tam kakor nekoč Huni ali Turki. Rekvirirajo vse od kraja, ropajo in plenijo tako, da je celo mirovni konferenci v Parizu, ki v tem oziru gotovo ni preveč ozkosrčna, postalo to prenez-nosno in je zagrozila Rumunom, da ne dobi nobene vojne odškodnine, če takoj ne preneha s sedanjim početjem. Ofenzivo baje pripravlja ententa na vseh koncih in krajih proti ruskim boljševikom. Kolikokrat smo že čuli o tem, a se nikdar ni uresničilo. Seveda ententa bi najraje videla, da bi šli mali narodi, med njimi tudi Jugoslovani zanje po kostanj v ogenj, ker ententni vojaki za take kapitalistične komedije niso nič kaj navdušeni. Mirovna konferenca je po dolgem cincanju, posvetovanju, prerekanju in omahovanju kormčno vendarle skrpala mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo, ali kakor se bo službeno v bodoče imenovala z republiko Av- strijo. Ne ve se jasno, ali bo končna oblika te pogodbe že v nedeljo podpisana, ali šele izročena avstrijskim zastopnikom, gotovo pa je, da nas loči od podpisa miru Z Avstrijo le nekaj dni še. Natančnejše mirovne pogoje objavimo v prihodnji številki. Kolikor je doslej znanega, nam bodo vzeli še Radgono na Štajerskem, tako bo naš narod oskubljen in oropan na vseh koncih in krajih. Dvomimo, da bi ogorčeni protesti, ki jih pošiljajo prizadete občine onkraj Mure, še kaj pomagali. Kakor kaže, bo prihodnja pogodba, ki jo bo izdelala pariška konferenca, mirovna pogodba z Bolgarijo, ki so jo sedaj vso zasedle francoske čete in razorožile vse bolgarsko vojaštvo. Carigrad baje zasedejo_AnierikancL A. HOENIGSMAN: Izračunavanje krme. Koliko krme se mora pokladati Živah je odvisno od taznih pogojev in sicer v prvi vrsti od kakovosti (sestave) krme, dalje od starosti živine nje zdravja, letne dobe in toplote. Mlada žival v prvem razvoju rabi posebno dosti redilnih snovi. Po zimi je živina več kot po leti, ker rabi veliko število redilnih snovi za tvorbo telesne toplote. Imamo pa vendar eno merilo po katerem si lahko izračunimo že vnaprej koliko krme se porabi za jedno žival skozi celo zimo. Na 100 kg žive teže se računi povprečno 2 in pol — 3 kg suhe snovi. (Pod imenom suha snov je razumeti posušeno seno). Na 1 kg suhe snovi se računi 4 kg zelene krme ali 6—8 kg korenstva. Tukaj je vzeti v poštev, ako imamo vzdrževalno kruljenje to se pravi, ako hočemo žival samo pri življenju obdržati tedaj seveda ne bo potreba toliko krme pokladati, kakor ako hočemo živino kolikor mogoče izkoristiti to se pravi, da imamo kar največ koristi od nje n. pr. pri kravi, da dobimo veliko množino mleka, sicer pa bode vsak pameten gospodar kolikor mogoče intenzivno krmil, ker bode imel gotovo več dobička od manjšega števila toda dobro krmljene živine, kakor od večjega števila, toda zanemarjene in sestradane živine. Pri vzrejevalni krmi moramo dati živali zadosti tistih snovi, katere rabi žival za napravo tolšč, beljakovin itd. rtd. Krmo delimo na: I. Glavno krmo, II. Pomožno krmo. Glavna krma je to, kar živalim v največji meri pokladamo n. pr.; seno, slama, detelja. Ta krma naj bi imela dovolj redilnih snovi v sebi, toda ako je ta krma slaba, izprijena nima dovolj redil, snovi v sebi in mi jih moramo nadomestili s pomožno krmo. Pomožna krma so razni obrtnijski odpadki, kakor: otrobi, tropine, sladne kali, zrezki sladkorne pese itd. To pomožno krmo se imenuje tudi močno krmo. Močna krmila pokladamo tedaj če hočemo doseči posebno visok dobiček od živali. Kakovost krme. Na kakovost krme učinkuje v veliki meri gnojenje. Ako je v zemlji dosti fosforne kisline, tedaj so krmila bogata na beljakovinah, gnojiti je treba tedaj travnike s fos. gnojili, ta so? Thomasova žlindra, superfosfat in kostne moke gnojiti moramo pa tudi z dušičnatimi gnojili (v tem pozneje kaj več). Gledati je treba na to, ako je krma zdrava ali spridena^ Ako se je krma dolgo časa na dežju močila postane rujava, ter mnogo zgubi na redil, snoveh. Od dobrega sena se zahteva, da je svetlo zelene barve in aromatičnega okusa. Plesnivo seno se ne sme pokladati, ker povzroča razne bolezni. Pri močnih krmilih se mora paziti, da ni zraven primešanega prahu, peska etc. Od dobre krme se zahteva, da je bogata na beljakovinah, tolščah in ogljikovih hy-dratih ali vodanih (t. j. škrob in sladkor), zlasti je treba gladati na dobro krmo pri molzni in pitalni živini, da kar mogoče velik uspeh doseže. Izračunanje krme v pravem pomenu besede. Jaz vzamem tukaj za vzorec 10 ha veliko kmetijo, po tem vzorcu se pa potem lahko izračuni za manjše ali večje kmetije. Torej kmetija velika 10 ha posestva ima vsejanega: zrnja slame 1 V2 pšenice 20 q 50 q 2 ha ozimnega žita j ^ 20 , 50 „ 1 */2 ovsa 20 „ 35 . 2 . jaregn . 25 , 40 „ 2 ha koreostva S 400 = 600 q oziroma soho snovi 96 q 2 „ travnikov h SO q sena in 20 q otavi = HO q */io ha dotoljo in zelene krme (za poletni krmljenje). Suho snovi skupaj HO q sena in otavo t75 „ slamo 96 „ koronslva v podobi suho snovi 10 „ slabega žitnega zrnja 15 g ovsa.______________________________________ Skupaj 436 q od katere se porabi 100 q slamo za sto-ijo, torej vstane suhe snovi, katera pridi pri krmljenju v poštev le Se 336 g. Goveje živine je 10 glav in sicer: S km i 500 kg ii«e tik = 2500 kg nbi 75 kg suhi suni 3 tilici skupaj živi teže 1000 kg rabi 30 kg suhe snovi 2 voli i 550 kg živi teži 1100 kg rabi 33 kg suhi snovi.____________ Skupaj 4600 kg = 138 kg suhi snovi 336 g :136 kg = 243 za 243 dni ima krme. Odmerki krme. Ker znaša doba zimskega krmljenja pri nas le okrog 210 dni mu Še preostaja krme v rezervi, sedaj si more le še odmeriti krmo in sicer tako, da ne bo enkrat polagal samo slamo drugič sama koren-stvo itd., ampak da meša krmila. N. pr. 5 kravam da 75 kg suhe snovi na dan in sicer: 34 kg sena, 16 „ slame, 100 „ korenstva = 15 kg suhe snovi, 10 Jovsa' _________ " 5 ječmena. Skupaj 75 kg suhe snovi. . 34X210 71‘40 q porabi sena, tedaj ostane 8e zn drugo živino 68-60 q 16X210 33'60 q ostane 5e 41*40 q slame. 100XŽ10 210 q ostane fie okroglo 600 q korenstva. 10X210 21 q ostane še 4 q zrnja. Drugi živini se da; 26 kg sena, 15 „ slame, _______150 . korenstva = 22 kg suhe snovi. Skupaj 63 kg suhe snovi. 26X210 54 60 q ostane 12 q 15X210 (S 31-50 q ostane 0’9O q 150X210 S 315 q ostane 285 q Molzne krave, katere molzejo po 10 1 mleka na dan, rabijo beljakovin na 1000 kg žive teže 1.6 kg, (2500 kg = 4 kg tolšč 0.5 kg, (2500 kg = 1.25 kg) ogljikovih hy-dratov z vlaknino vred 12 kg (2500 kg = 30 kg) Vrsta Beljakovin kg Tolšč kg Oglik hydr. kg Vlak- nine kg 34 kg sena ima 1-496 0-30 5- 8-5 16 „ slame 0192 009 2-68 3-5 100 „ peae 0200 0-06 7-- z vlaknino vred 10 „ ovsa 0740 0295 5-45 — Skupaj 2-628 0-745 2013 12-0 Pride še 5 kg lanenih tropin 1-25 0 48 1-50 Skupaj J 3-878 1-225 | 21-63 12 0 Na ta način je še malenkosten primanjkljaj na beljakovinah in tolščah, kateri pa se spopolni z ogljikovimi hydrati, katerih je itak nekoliko več in se pri ore-bavljanju napravi iz njih nekoliko beljakovin in tolšč, radi tega so ogljikovi hy-drati najbolj poceni izmed vseh redilnih snovi, toda zelo važni. Na ta način se morajo delati proračuni, da gospodar nima izgube. H koncu pripomnim le še to: 1 m9 dobro stlačenega in nekoliko vležamega sena tehta 75 kg na podlagi česar se lahko približno oceni in določi teža spravljenega sena, tam kjer ni vozne tehnice na razpolago, kjer pa je velika tehnica pa se naj vsak voz sena zapelje na tehnico ter notira, da se ve koliko je sena v zalogi in koliko se lahko živine prehrani. Naša živinoreja. Ker se od raznih strani vedno ponavlja deloma nevedoma, deloma pa ve-doma z namenom trditev, da je naša živinoreja in praštčjerefa uničena, zato podajamo sledeča pojasnila o dejanskem stanju sestavljena do uradni statj«Hki: Stanje govedi in prašičev pred, med in po vojski. Okrajno Goveda Prašiči glavarstvo 1910 1918 1019 1919 1918 1019 Črnomelj 14700 14353 13941 13197 8003 7921 Kamnik 20621 17726 18577 15481 11448 6880 Kočevje 20076 17733 18787 12285 0976 8643 Kranj 27849 21500 24067 15166 6063 8119 Krško 22714 21120 22764 32876 20289 21641 Litija 19596 17706 19661 12155 7921 9330 Ljubljana okolica 28944 '45140 27882 14648 12750 13546 Novomesto 2.771 20011 22366 25102 11970 15831 Radovljica 12964 11227 11118 11209 6881 6083 | 190235 166522 179161 jj 152098 94261 97894 Mogoče nam je o tem objaviti le stanje od nezasedenih okrajnih glavarstev bivše Kranjske dežele. Za štajerske in koroške okraje nam manjka točnih podatkov iz leta 1910, deloma pa tudi iz leta 1918. Kolikor pa se je dalo konstatirati, je stanje živine na Štajerskem padlo za polovico več, kakor na Kranjskem. Iz zgoraj navedenih številk je razvidno, da imajo nekateri okraji sedaj več živine, kakor pred vojsko. To so: Litija, Novo mesto, Radovljica, Krško. Tudi Kranjski okraj bi je imel več, ako bi ne bili zasedeni nekateri kraji, kakor n. pr. Sorica in Osenica. V vseh političnih okrajih se je število živine znižalo pri skoraj 200.000 glavah za 11.074 glav ali okoli 5 in pol odstotka. V resnici pa tudi teh 11.000 glav ne manjka, ako upoštevamo, da se je pri štetju, ki se je vršilo to leto, veliko živine zamolčalo iz strahu pred event. re-kvizicijarni. To vedo župani, ki so štetje vodili, najbolje sami. Tudi razmerje med mlado in staro živino je precej tisto, kakor je bilo leta 1910. Precej slabša slika pa je pri prašičih. 1 emu pa je vzrok, ker je bilo med vojsko veliko pomanjkanje krme; krompirju in repi je bila cena zelo visoka radi pomanjkanja živil in se vsled tega ni porabila za krmo prašičev. Vendar je število že precej dorastlo, — tako, da bo prišlo število prašičev v doglednem času na normalno stanje. S tem upamo, bo javnost poučena in se ne bo dala begati z neresničnimi govoricami, katere širijo taki ljudje, ki zasledujejo kake osebne interese bodisi tudi na stroške resnice in dejanjskega položaja. S Iz naše države, z Vlada v Belgradu se ima boriti z velikimi težkočami, ker ji nagajajo srbski stariradikalci, hrvatski starčevičanci in slovenski klerikalci na vseh koncih In krajih. Iz njihovega »delovanja« je jasno videti, da jim dela za ljudstvo ni mar, še manj pa za red v državi, ker bi gospodarstvo, kakršnjega je peljala prejšnja vla da koristilo njihovim strankarskim in ko-ritarskim interesom. Upati je pa vseeno, da se vlada vzdrži. Sleparji. Kdor čita danes klerikalne časopise, bo na vsaki strani našel celo kopo pametnih zahtev, ki jih stavijo klerikalci na sedanjo vlado. Čudno je pa, da se na vse to niso spomnili tedaj, ko so bili sami v vladi. Lumparija in javno sleparstvo ubogega ljudstva je pa, da ti komedijanti glasujejo, v Belgradu proti vsemu, kar v svojih ljubljanskih listih zahtevajo. Ljudstvo, izpregledaj vendar in obračunaj s temi svojimi škodljivci. Izprememba v vladi. Vse kaže, da sc tudi sedanja vlada v Belgradu ne bo držala, ker ji opozicija, zlasti zloglasni sta-roradikalci preveč nagajajo* vlada sama pa nima dovolj glasov v zbornici, da bi mogla iti preko opozicije na dnevni red. Vrše se že pogajanja z radikalci, kako sc končajo, je težko reči. Najbrže stopijo tudi oni v vlado in dobe 3—4 ministrske sedeže. Upamo, da se pogajanja ne bodo zaključila na našo škodo. »Domoljub« se v zadnji številki huduje na Žide in svari pred njimi. Prav ima, mi le še dodajamo, da se je treba varovati tu krščenih Židov, kakor je n. pr. pobožni ljubljanski tovarnar Polak in eden največjih slovenskih vojnih dobičkarjev. Mi bomo skrbno pazili, da se pri davkih na vojne dobičkarje ne bo pozabilo na ta mogočni steber »Domoljubove« stranke. Moll in delaj! Tako je baje pred kratkim svetoval klerikalni vojni dobičkar Polak belgrajskim študentom, ki so bili v Ljubljani. Žal, da se ta gospod ne ravna po tem lepem receptu, ampak on le moli in spravlja milijone, delajo pa zanj drugi. Naša stranka bo napela vse sile, da se tako »Domoljubovci« ne bodo izmuznili. Italijanske čete na Reki. Z Reke poročajo: Italijanske čete, ki so odpotovale z Reke, bodo nadomestili oddelki, katerih skupna jakost ne bo niti večja niti manjša kakor angleški in francoski kontingenti skupaj. Novo žigosanje denarja? Zagrebška »Nar. Politika« poroča iz poučenih krogov, da se bodo bankovci znova žigosali, vendar na čisto drug način nego zadnjič. Radgono na Štajerskem je mirovna Koferenca baje prisodila Nemški Avstriji. Volitve v konstltuanto. Naša vlada namerava v najkrajšem času izdati zakonsko predlogo o volilnem redu za konsti-tuanto. Italijani obupali nad Dalmacijo. Voditelji dalmatinskih Italijanov javno izpovedujejo, da ni upanja, da bi Dalmacija pripadla Italiji, zato prosijo za podaništvo v Italiji. Na samostojno kmečko stranko silno piha »Oslovska trobenta«. Ima prav, ker le stranke se ima klerikalna »Kmetska zveza« res bati. Mi se je prav nič ne bo- jimo, saj v naši stranki in naših vrstah ni prostora za velike gruntarje, bogate kmetske gostilničarje in trgovce, ki odirajo naše uboge bajtarje, kajžarje, posle itd. Le to pripominjamo, da isti očitki, ki jih meče »Domoljub« takozvani »Samostojni kmetski stranki« veljajo tudi za njegovo »Kmetsko zvezo*. Vrnitev naših ujetnikov. Iz Nemške Avstrije se je vrnilo v nedeljo več sto naših fantov, ki so bili vjeti ob priliki znane pomladanske ponesrečene ofenzive na Koroškem. Dolgo mesecev so trpeli in stra* dali po nemških taboriščih in mnogo se imajo v tem oziru zahvaliti zanikrnemu našemu poslaništvu na Dunaju, katerega vodi klerikalni vitez Pogačnik, Krekov tabor v Komendi, preteklo nedeljo se je seveda končal s pijanostjo in se klerikalne veselice ne odlikujejo mnogo od liberalnih, le da klerikalne začno z mašo. Novo stranko, ki se je ustanovila v Vojvodini, imenuje demokratsko »Jedinstvo« »junkersko«, ker so v njej zbrani veleposestniki, ki hočejo zavaorvati svoje imetje pred agrarno reformo. Vojni minister Hadžič je bil v Ljubljani, da nadzoruje čete. Nov zakon o polnoletnosti. Regent je sankcijoniral zakon o polnoletnosti, ki postane s tem pravomočen. Gospodarske vesti. Gospodinjske šole v Srbiji. Odbor moravskega okrožja v Srbiji je sklenil, da v vsakem svojem okraju ustanovi po eno gospodinjsko šolo. Iz naše države. Gospodarske vesti. Sadite topole! Malo vasi je, v katerih bi ne bilo kaj primernega prostora za topole. Dobiček topolovih drv je večji kakor vsega drugega drevja. Na vsakem prostoru stoji lahko nekaj topolov. To velja za zemljo, ki leži brez vsake koristi, mrtva. Koliko dobička bi imeli ljudje, če bi take slabe pašnike, kjer noben sadež ne uspeva, obsadili s topoli. Topole je kaj lahko saditi, vtakne se veja v zemljo, pa je. K večjemu če sadiki izprva malo prilivaš. To velja pa samo za prvo leto, zakaj naslednje leto poganja sadika že tako krepko kakor sadika, ki je vsajena s korenino. Nobeno drevo ne raste tako hitro kakor topol in nobeno drevo ne daje toliko užitka kakor topol brez ozira na pašo pod njim, ki ostane za živino. V zmoti je, kdor meni, da je topol zbirališče vsakovrstnega mrčesa, in da ni za drugo kakor da imajo v njem vrabci svoje zbore. Topolov metulj ne gre na druga drevesa, topolu sa-memu p& ne škoduje dosti. Kar se pa vrabcev tiče. katerim topolova drevesa prija- ia’Hn?Hbl ? vsi gospodarji, kateri imajo sadno drevje, vrabce boli čislali rakal nSvS z"eaSf/‘Sti llrev“a ta ^0»^ SkcKle* po6 vrtili.^^vrabcev S? velik vrt zelenih gosenic, kar bi štirje delavci ne zmogli. Torej sadite topole kjer svet mrtev leži. Neznaten trud bo'obilo Poplačan. Sadje v Prekmurju. V Prekmurju se nehajajo velikanske množine sadja. Kakih 100 do 200 vagonov je zgodnjega in bi sc moralo že kmalu spraviti. Opozarjamo na to naše zadruge, aprovizacijske odbore in trgovce. Veleposestva se ne smejo prodajati. rfvii, e Narodne Novine« priobčujejo na-sind^ r,restolonaslednika regenta Alek-stev N;?rj?u?lK>vec*‘ odsvojitve velepose-svoiitev nf?tba prePovcduje vsakršno od- kakor tudi coto^”'1'',<>sl»v,!n.ed f iv!m Sev Poi™ e,:Knic "riaadetih vclepo--liauil, delih d^ar^SSuSfseSa- trajo za veleposestva vsa tista, ki merijo 50 ha obdelanega zemljišča ali 100 ha zemljišča sploh. V drugih pokrajinah države se gibljejo meje med 100 do 300 ha obdelanega, oziroma med 300 do 500 ha zemljišča sploh. Za vsako odsvojitev, oziroma obremenitev teh zemljišč je potrebno posebno dovoljenje ministrstva za agrarno refonno. Za povzdigo kmetijstva je nakupila naša osrednja vlada na Angleškem večjo množino poljedelskih strojev, umetnih gnojil itd. za 10 milijonov dinarjev. Trtna uš v Hercegovini se je med vojno tako silno razpasla, da bo treba vse vinograde obnoviti ter jih zasaditi z ameriškimi trtami. To pa bo mogoče izvršiti le z vladno pomočjo. - Živinski sejmi v Mariboru se bodo od 9. septembra naprej zopet redno vršili vsak drugi in četrti torek v mesecu. Uvoz in Izvoz čez demarkacijsko črto dovoljen. Novi tržaški guverner Ciuffelt! je izdal naredbo, s katero se dovoljuje čez demarkacijsko črto uvoz in izvoz vseh vrst blaga, razen onega, ki je v Italiji prepovedano. s h naše stranke. S Shodi so zopet dovoljeni, in že iz tega vidimo, da je zavladal v Belgradu drugi duh. Naša stranka bo začela zato zopet hoditi pridno med ljudstvo razjasnevat in poučevat ljudstvo. Vse prijave, tikajoče se shoda je pošiljati vedno na »Tajništvo jugosl. soc. dem. stranke« v Ljubljani, Krekov trg 10. Mahrova šola, soba železničarske organizacije. V nedeljo, dne 7. sept. t. I. se vrše shodi v Kresnicah, ob 9. uri dop. v gost. pri Malniču v R i b č a h pri Kresnicah ob 3. uri pop. v šoli v Dobu ob pol 4. pop. v gostilni pri Matičiču. U d e 1 e ži t e se jih. Delavski dan napoveduje naša stran-ka za dne 14. sept. t. 1. Več v prihodnji Prosveta. ,, "a5e vseučilišče v Ljubljani. Pred kratkim je podpisal regent zakon s k i terim se ustanavlja v Ljubljani popolno slovensko vseučilišče. Te dni so bili pa že imenovani tudi redni profesorji za na našo univerzo in sicer za enkrat na pravni fakulteti 3, na modroslovni 4 na tehniški 4 in na bogoslovni 3. Naša kultura je s tem dobila svojo krono, za katero smo se bojevali skoro sto let. Meščanske šole. Jeseni se otvori po Sloveniji več meščanskih šol. To je ena najvažnejših panog šolstva in največjega pomena za našega kmeta in obrtnika. Da bi bil le tudi pouk prikrojen v korist teh dveh. tssss Za ženske, sgss Najboljše sredstvo proti ušem je Cino!, ki ne smrdi in ne žre kože. Cinol zamori uši zanesljivo v 20—30 minutah. Tc zdravilo se dobi v lekarni v trdi obliki |