m 78. O Ljubljont, s sredo, dne J. aprila 1909. Velja po polti: # celo leto naprej K 26'— a pol leta „ „ 15'— sa četrt leta „ „ 6'50 Leto XXXVII. en mesec 2-20 V upravniStvu: aa celo leto naprej K 22*40 aa pol leta „ „ n-20 »Četrt leta „ H 5'60 sa en mesec „ „ 1-90 polllj. na dom 20 b na mesec figsamezne Itev. 10 h. M W flA ■ ■ Mf mi VH ^^ ^^^^ ^H ^bm ^m ^H ^H j^V ^^^^^^ ^^BBHP ^H noticah $tam % ^B Pri Večkratnem ob m ^H primeren ^^ V I I L^ m A nedelj« za enkrat za dvakrat. za trikrat za ve? ko trikrat , V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri Večkratnem ob~ iavljenju primeren popust. OffedltlŠtVO I« » Kopitarjevih ulicah Ii 2 (vhod lei -dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi »* M miljo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednllhega telefona Itev. 74. Politi!!«! list zo slovenski narod Izhaja vs.k dan, Irvzemii nedelje In praznike, ob pol 6. i»rt popoldne. Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserat« fts reklamacije. Upravnllkega telefona Itev. 188. Današnja številka obsegu S strani. Slovensko krščanska tfemo- Min. V »Leonovi družbi« na Dunaju je govoril državni in deželni poslanec dr. Janez Ev. Krek o krščanskem demokraškem gibanju med Slovenci na kulturnem polju. Po poročilu, ki nam je došlo iz nemških krščanskih časnikarskih krogov, je izvajal dr. Krek sledeče: »Vsi krščanski socialni politiki zasledujejo z opravičenim začudenjem naš mali, delavni rod Slovencev ob Savi, ki si je ustvaril tako na socialno politiškem kakor tudi na gospodarskem polju organizacijo. ki se mora občudovati in posnemati. Velezanimivo je zasledovati razvoj naroda in njegovo kulturno probujo, da dobimo sliko njegove vzgoje. Politiška organizacija. Pravi ustanovitelj krščanskega de-mokraškega gibanja med Slovenci je krški škof dr. Mahnič, ki je celo svoje življenje posvetil svojemu ljudstvu. Le kratko omenja politiško organizacijo katoliških Slovencev, ki se osredotočuje v S. L. S., prej katoliško narodni stranki in temelji na katoliških, demokratiških in narodnih načelih. Moč stranke je že taka, da v doglednem času med Slovenci o kaki drugi stranki ne bo govora. Zadružništvo. Politično gibanje se je pričelo z odločnim naglašanjem gospodarskega programa, da so se v naprej onemogočile sovražne liberalne puhlice. Vsa pozornost se je obračala gospodarskim koristim ljudstva. Ustanavljale so se zato številne gospodarske zadruge, ki zdaj združene v ljubljanski »Zadružni zvezi« blagodejno delujejo. V »Zadružni zvezi« so združene rajfajznovke, produktivne in obrtne zadruge. Število zadrug »Zadružne zveze« je 530. Prometa je imela »Zadružna zveza« leta 1908. 19 milijonov kron. ogromna vsota v primeri z ubožnostjo slovenskega ljudstva. Le vzgojen varčevalni čut v ljudstvu je mogel kaj takega ustvariti. Zadruge »Zadružne zveze« se raztezajo po vsem slovanskem jugu naše državne polovice, tudi po Istri in Dalmaciji so članice »Zadružne zveze« slovenske in hrvaške zadruge. »Zadružna zveza« ima lastno glasilo »Narodni Gospodar«. Neprecenljiv uspeh zadružnega gibanja je, ker se jc potlačilo oderuštvo. Omejila se jc tudi eksekutivna razprodaja kmečkih zemljišč. »Gospodarska zveza« je središče za trgovski del ljudskega gospodarstva, ki pospešuje osobito domač eksport in ki izdatno zaklada c. kr. mornarico. »Gospodarska zveza« je imela leta 1908. 17 milijonov kron prometa. Evropski sloves ima med trgovskimi v »Gospodarski zvezi« združenimi zadrugami sitarska zadruga. Izborim zadružno organizacij si je ogledalo iii jo proučilo v minulih letih več poljskih in rusiiiskih dijakov, ki hočejo svoje, v Ljubljani pridobljene izkušnje izkoristiti v blagor svoje domovine. Predavatelj opozarja na prvo in edino »Zadružno šolo« v Avstriji, ki je v Ljubljani. »Zadružna šola« si je postavila namen, da vzgoji voditelje zadružnemu gibanju. Obis-kava »Zadružno šolo« 24 učencev: Slovencev in Hrvatov. Krščansko socialna organizacija. Ljudsko izobrazbo vodi »Slovenska krščansko socialna zveza«. V S. K. S. Z. je združenih do 350 nepolitiških s. k. izobraževalnih društev. V središču Ljubljani prireja n. pr. S. K. S. Z. soc. kurz, pouk v angleščini, italijanščini, poljščini, ruščini, knjigovodstvu, ženskih ročnih delih, ima knjižnico, goji petje, prireja predstave in predavanja, .lavna predavanja, ki jih prireja S. K. S. Z. v Ljubljani od oktobra do Velike noči vsak teden, so sijajno obiskana. Ljubljanska društva, ki imajo svoj dom v S. K. S. Z., štejejo 3800 članov. Slični tečaji se prirejajo tudi po posameznih okrajih. Osobito uspešno se dela v tem oziru na Štajerskem. Slovensko delavstvo. Slovensko krščansko socialno gibanje se je pričelo leta 189*1. Iz politiških in verskih izobraževalnih društev se je razvilo v strokovna nevtralna društva. V tobačni, papirni in slamnikarski industriji je malone vse delavstvo krščansko organizirano. v tekstilni pa velika veČina. Organiziranih je približno 6000 oseb. V Ljubljani se zopet organizirajo služkinje. Katoliško dijaštvo. Največ upa slovenska krščanska de-mpkracija od organizacije naraščaja. Koliko strank, tudi dobrih, je propadlo, ker niso skrbele za mladino! Tudi na tem polju smo Slovenci že veliko storili. Katoliška akademična mladina, dasi še v manjšini, ima v javnosti velik ugled. Organizirana ie v dveh društvih: v dunajski »Danici« in v graški »Zarji«. Po mišljenju srednješolske mladine upamo, da bo stala kniaiu večina akademične slovenske mladine na pozitivno katoliškem temelju. Iz »Danice« in »Zarje« je izšlo že lepo število profesorjev, zdravnikov, odvetnikov in uradnikov. Upamo, da ni več daleč čas, da se bo omejil duhovnik na svoj lasten poklic in da prevzamejo lajiki sami socialno politiško in gospodarsko ljudsko delo. Dijaštvo izdaja lastno glasilo. Združeno je v »Dijaški zvezi«. Po zgledu slovenskih visokošoicev so se oprijeli misli katoliških dijaških zvez tudi Poljaki. Hrvati in Cehi, ki so se vsi združili v vplivni .»Slovanski akademiški katoliški dijaški zvezi«. Miadeniška organizacija. je že tudi zelo napredovala. Povsod so razširjena verska mladinska društva. Večinoma so združeni mladeniči v s. k. izobraževalnih društvih, obstoje pa tudi posebna miadeniška društva. Srečna je bila misel, ko se je ustanovil leta 1906. »Orel«. Danes ima »Orel« že 55 odsekov. Katoliško ljudsko gibanje izborno pospešujejo po svoji živahnosti, požrtvovalnosti in po disciplini. Telovadni odsek ie v marsikaterem katoliškem društvu poživil društveno življenje. Društva vplivajo tudi spravljivo in so poravnala že marsikako nasprotstvo med sosednimi kraji. Mnogo društev ima že lastne .Društvene domove'. Za svojo častno dolžnost pa smatrajo društva, ki jih še nimajo, da si jih pridobe. Varčevanje in abstiuenčno gibanje go.ie telovadni odseki. Misel o ustanovitvi krščanskih telovadnih društev je našla že ugoden odmev pri Hrvatih, Poljakih in Čehih v veliko skrb liberalno narodnih Sokolskih društev. Poleg telovadcev je organiziranih že do 10.000 mladeničev. Vse organizacije imajo dalekosežno samoupravo. Vedo goji »Slovenska Leonova družba«, ki je izdala med drugim zgodovinska dela pro- fesorja dr. Kosa in dr. Grudna in ki izdaja slovensko katoliško znanstveno revijo »Cas«. Omenja nadalje »Družbo sv. Mohorja«. ki izda vsako leto proti članarini 2 kron šest knjig svojim članom, ki jih je nad 80.000 in ki nima male zasluge za enotno ljudsko izobrazbo in odgojo. Protialkoholno gibanje se med Slovenci močno širi. Pospešujeta protialkoholno gibanje »Družba treznosti« in »Abstinent«. Protialkoholno glasilo slove »Zlata Doba«. Časopisje je izborno organizirano. Znanstvena revija Čas« ima 1500. »Domoljub« 24.000. politiško cerkveno glasilo >;Bogoliub« 18.000, »Slovenec« 4000, izborno glasilo mladeniških in telovadnih društev »Mladost« 2500, »Naša Moč« 1500 in »Zlata Doba« 1500 naročnikov. Glede na mali narod ie število naročnikov veliko. Slovenci in Hrvati. Pri vseh organizacijah sodelujejo Slovenci in Hrvati, kakor je sploh velik čut skupnosti med obema bratskima narodoma, ki bi ju bil morebiti že dovedcl do skupnosti, če bi ne bilo prišlo do razdora po Trubarju v korist reformacije uvedenem pismenem jeziku. Slovenci so brez vsake dvojbe kulturno najnaprednejši slovanski narod, ki tvorijo kulturno kristalizacijsko točko na jugu naše monarhije, kakor sploh tvori slovensko ljudstvo predzid katoiičanstva in avstrijske državne ideje nasproti velikosrbski ideji in nasproti italijanski iredenti. Nemili! nacionalizem in laika iredenta. Gorica, 7. aprila. Vedno bolj živo občutimo Slovenci potrebo slovenskih srednjih šol. Prav posebno neeiivene in nevzdržljive so srednješolske razmere na Goriškem. Tu jc bilo na gimnaziji lani 1908 272 slovenskih dijakov. laških 224 in le 43 Nemcev. Pač pa je bilo — če odštejemo suplente — se-j dem nemških profesorjev in le pet slovenskih ter štiri laški. Tako je bilo lani. Letos so razmere še mnogo neugodnejše. Število nemških dijakov je padlo, komaj LISTEK. Iz dimlki poznnnjskeja učitelja. Novela. Poljski spisal H. Sienkievvicz, poslovenil Fr. Virant. (Dalje.) Prepričani so bili gotovo, da je nalašč utajil pred menoj nalogo, da mu je ne bi bilo treba delati, deček, ki je bil nezmožen najmanjše laži, jih ni mogel prepričati o svoji nedolžnosti. Res bi bil lahko povedal v svojo obrambo, da je tudi Ovicki ravnotako pozabil kakor 011, toda tega ni smel storiti iz ozira na svojega tovariša. Na moje priprošnje so Nemci odgovorili z opombo, da zapeljujem dečka k lenobi. Zbodlo me je to hudo, toda še več skrbi mi je prizadejal Mihec. Zvečer tistega dne sem ga videl, kako je pokrivši obraz z obema rokama šepetal, misleč, da ga ne slišim: »Boli! boli! boli!« Pismo od matere, ki je prišlo drugi dan zjutraj, in v katerem je obsipala gospa Marija Mihca s prijaznimi in ljubečimi besedami za one odlične, je bilo zanj nov udarec. »O, mami naredim lepo veselje!« je klical, skrivši obraz z dlanmi. Drugi dan, ko sem mu naloži! na ple- ča torbo s knjigami, se je opotekel in malo. da ni padel. Hotel sem mu ubraniti, da ne bi še! v šolo, toda rekel je, da mu nič ni: prosil jc sam, da bi ga spremil, ker se boji, da sc 11111 ne bi zavrtelo v glavi. Opoldne se je vrnil z novim zadostnim. Dobil ga je za lekcijo, ki jo je znal popolnoma, toda kakor je pravil Ovicki, se je prestrašil in ni mogel izpregovoriti besede. Utrdila se je vedno bolj o njeni misel, da je bil to fant, top in len. Proti tema očitanjima, za katere je znal, se je boril kakor utapljajoči se z valovi obupno, toda zaman. Na koncu je izgubil vso vero vase, j vse zaupanje v lastne sile; prišel jc do prepričanja, da je ves napor in trud za-' man, da se mora slabo učiti, istočasno si je mislil, kaj poreče nato mati, kako jo bo to bolelo, kako ji to lahko izpodkoplje njeno rahlo zdravje. Župnik iz Zalesja, ki mu je včasih pisal, človek zelo naklonjen Mihcu, toda premalo obziren, je vsako pismo končal z besedami: »Mihec naj torej pomni, da ne zavisi samo radost, ampak tudi zdravje matere od njegovega napredka pri učen.iu in v nravnosti.« Mislil, mislil je še preveč nato, kajti celo v spanju je ponavljal z žalostnim glasom: »Mama! mama!« Kakor bi jo prosil za odpuščanje. Toda dobival je le vedno slabše rede. j Medtem se je Božič bližal hitro in zaradi ! izpričevala se ni bilo mogoče več varati. Pisal sem gospe Marrji, ker sem jo hotel na to pripraviti. Povedal sem odkrito in odločno, da je deček slaboten in preoblo-i žen, da si kljub največjemu naporu ne more pomagati, in da ga bo po praznikih treba najbrž vzeti iz šole. da mora ostati v vasi iti si predvsem utrditi svoje zdravje. Sicer sem iz odgovora čutil, da je bila njena lastna materinska ljubezen kolikor toliko ranjena, vendar je pa odpisala kot razumna ženska in ljubeča mati. Mihcu nisem povedal ničesar o tem pismu in nameri, da ga vzame mati iz šole, ker sem se bal zanj, kajti škodilo bi mu vsako razburjenje; opomnil sem mu samo toliko, da naj se zgodi, kar hoče, mati ve, da dela, in razume vzroke njegovih neuspehov. To mu je očividno dobro delo, kajti izjo-kal se je dolgo in srčno, česar že dolgo časa ni mogel. Ihte je ponavljal: »Koliko skrbi prizadenem materi!« Toda pri misli. da gre kmalu na vas, da bo videl mater. in malo Lolo. in Zalesje, in gospoda Mašinskega, se je zasmejal skozi solze. Tudi jaz sem si že želel v Zalesje, ker že nisem več mogel gledati, kako trpi otrok. Tam ga je pričakovalo materino srce, dobrohotni ljudje, tišina in počitek. Tam je učenje imelo zanj domač obraz, dobrohoten, nc tuj in zoprn, tam je bilo vse ozrač- je domače in čisto, ki so otrokove prsi mogle v njem dihati. Pričakoval sem tako zanj praznikov kakor odrešenja in štel na prstih dneve, ki so nas od njih ločili, ki so pa Mihcu prinašali vedno nove neprijetnosti. Zdelo se mu ie, da se je vse proti njemu zaklelo. Mihec je dobil iznova javen ukor, ker de-moralizir,a druge. Bilo je to že pred samimi prazniki, imelo je torej tem več pomena. Kako je občutil ta dogodek časti-željni in občutljivi deček — ne morem opisati; kakšna zmešnjava je morala nastati v njegovih mislih! Srce je pokalo dečku v prsih in pred očmi je videl namestu svetlobe — temo. Sklanjal se je kakor klas pred vetrom. Na koncu je dobil obraz tega enajstletnega dečka naravnost tragičen izraz; izgledal je tako, kakor bi ga vedno davil v grlu plač in bi s silo zadrževal ihtenje; včasih so njegove oči gledale kakor oči trpečega ptiča; potem je postal čudno zamišljen in zaspan; kretnje njegove so bile izvršene kakor nevede, glas je bil pa čudno počasen. Postal je nenavadno tih, miren in mehanično poslušen. Ko sem mu rekel, da jc čas iti na iz-prehod, se ni upiral kakor poprej, ampak jc vzel čepico in molče odšel. Bil bi celo zadovoljen, ko bi bila to ravnodušnost, toda videl sem. da se je pod njegovo pazljivostjo skrivala prenapeta, bolestna uda-nost v vse. Sedel je pri knjigah in pisal jili jc nekaj čez 30. Med temi 30 nemškimi študenti pa ni nobenega domačina, ampak so sami priseljenci. Iu 30 tujim priseljencem na ljubo v {lorici država vzdržuje nemški učni zavod, ki pomeni obenem mučilnico za slovenske dijake. Učni uspehi slovenskih > 11 laških dijakov so od dne do dne slabejši. Kar je profesorjev, ki so res možje vzgojitelji mladine, se poprašu-jejo, kako bi odponiogli temu zlu. Učni jezik je skozi in skozi nemški, dijaki Ka ne razumejo, ker ga ko' Slovenci, oziroma Italijani razumeti ne morejo, posebno v nižjih razredih. Poleg tega nemški profesorji govorijo v svojih narečjih, ki jili ubogi študent še težje razume. Jasno je, da je edina pomoč za naše dijake ustanovitev slovenske gimnazije. Nemški profesorji na goriški gimnaziji skušajo kolikor je to odvisno od njih - na vse načine zavirati in dušiti klic po reformi. Imajo pri tem precej uspeha. Saj je znano, cla je novi šolski nadzornik za Primorsko popolnoma pod vplivom nem-škonaeionalnih goriških profesorjev. Razumljivo je, zakaj o razdelitvi gimnazije neradi slišijo. Če se razdeli gimnazija ua laško in slovensko, potem nemških profesor ev v (lorici več ne bo treba, in ž njimi pade v vodo vsa nemškonacionaina propaganda. Zgoraj smo navedli, da je ustanovitev slovenske gimnazije v Gorici pedagoška zahteva. Samo y. vzgojnega stališča je ta zahteva utemeljena več ko dovolj. Nemški nacionalizem se pa proti tej pedagoški zahtevi bori edino le s stališča politike. Saj je znano, da nemški živelj v Gorici vzdržujejo le nemški profesorji, ki delujejo in drže po konci nemška bojna društva. »Siidmarka« v Gorici bi ne mogla izhajati brez profesorja Stockmajerja in drugih. Popolnoma gotovo je, da nemški profesorji na goriški gimnaziji družabno bojkotirajo vsakogar, ki ne priznava neiti-škonacionalnega programa. To še je zgodilo pred nedavnim, da niso hoteli sprejeti v svojo družbo Nemca, ki je rekel, da ni nacionalec. Te pionirje vsenemštva v Gorici plačuje naša država z davki slovenskih davkoplačevalcev. To je pač vnebo-vpijoče. Kaj oa k temu pravijo Lahi? Znano je, da se poslanca Faidutti in Bugatto trudita za razdelitev goriške gimnazije. Toda med med večjim delom laške inteligence in laških profesorjev ne dobita nobene zaslorn-be. Na eni strani je vzrok ta. ker laški liberalci nočejo, da bi laški krščanski socialci kaj dosegli v tem oziru. Drugi važnejši vzrok pa je ta-le: Eden vplivnih laških in-teligentov se ie ob neki priliki o razdelitvi gimnazije izjavil nekako tako-le: »Kaj imamo Itali ani od tega, če dobimo italijansko gimnazijo? Morali bi biti zadovoljni. Ce je pa nimamo, imamo vzpok, da smo nezadovoljni.« In ravno v nezadovoljnosti tiči bistvo laškega iredentizma na Primorskem. Kedaj se bodo pač naši višji krogi spametovali? Avstrija sama z nerodnostjo svojih ministrov goji in nestuje iredentizem in vsenemštvo. ln tako tu doli v solnčni Goriški, tik ob italijanski meji, s pomočjo naše vlade lepo in složno delujeta vsenemštvo in iredenta. Le mi Slovenci smo, ki bi radi v svo;i domovini Avstriji bili zadovoljni, ki naloge kakor poprej, toda že bolj iz navade. Videlo se je, da misli, ko mehanično ponavlja spregatev, na nekaj druzega, oziroma sploh na nič. Ko sem ga nekoč vprašal, če je že gotov, mi jc odgovoril s svojim počasnim glasom, kakor v sanjah: »Jaz mislim, gospod, da vse nič ne pomaga.« Bal sem se ga opomniti na mater, da ne bi prenapolnil tega keliha trpljenja, iz katerega so pile njegove otroške ustne. Vedno bolj sem bil tudi v skrbeh za n.egovo zdravje, ker je vedno bolj hujšal in je bil nazadnje suh, da se jc skozenj videlo. Mreža malih žilic, ki se je prej pokazala na sencih, kadar se je zelo oživel, se je videla sedai stalno. Postalje tako lep, da je bil podoben kaki sliki. Žalostno je bilo gledati na to otroško, napol angelj-sko glavico, ki je napravljala vtis vene-čega cveta. Na prvi pogled se je zdelo, kakor bi mu nič ne bilo, toda pojemal je in izgubljal moči. Ze ni mogel več dvigniti vseh knjig v torbico, naložil sem mu torej samo nekatere, ostale sem sam nosil, ker sem ga sedaj vsak dan spremljal v šolo in iz šole. •Konečno so prišli prazniki. Konja iz Zalesja sta čakala že dva dni, pismo gospe Marije pa, ki je prišlo ž njimi, je naznanjalo. da nas tam vsi pričakujejo z ue-potrpežljivostjo. »Slišala sem, da ti, Mihec. slabo gre,« je končala gospa Marija; me' pričakujem odličnih, hotela bi, da bi tvoji učitelji mislili tako, kakor jaz; da si storil vse. kar je bilo v tvoji moči, in da si z lepim vedenjem izku^al popraviti nezadostni napredek.® hočemo svojo domovino krepko, zdravo, močno in — pravično. K. »Narodove" zmede. Bedakom ni pomagati, zato jih zapirajo v norišnice. Popolnoma podobni bedakom so pa tudi preljubeznjivi naši liberalci. Pred vsem pišejo tako, kakor da so podkupljeni za to, da denuncirajo Slovane, kako da so protiavstrijski. Na eni strani simpatizirajo s srbskim dvorom, na drugi strani pa z germansko-rusko dinastijo. Ako jih pa kdo prime za ušesa in jim pove, da tako škodujejo avstrijskemu slovanstvu, pa pišejo tako patriotično, da prekašajo v avstrijskem domoljubju najbolj črnoru-menega generala. Zdaj, ko sta zmagali v . Srbiji pamet in razsodnost, ko ni nobene vojne nevarnosti več, so si izmislili, da so klerikalci hujskali na vojsko. »Slovenski Narod« z dne 5. t. m. piše v veliki svoji državniški modrosti: »Nobena tajnost ui, da je vodstvo katoliške cerkve ena glavnih moči, ki so potisnile Avstrijo v balkansko aventuro. Nemčija je iz pan-germanskih in ekonomičnih nagibov hotela, da bi njena podložnica Avstrija za-yojevala Balkan, Rim je to hotel, da bi dobil pravoslavno prebivalstvo na Balkanu v svoje kremplje in poslal nad to prebivalstvo različne Stadlerje.« To je tako trapasto, da bolj trapasto biti ne more. Čudno, da »Narod« ne piše, da sta Biilovv in Viljem prisilila Avstrijo, da anektira Bosno in Hercegovino, ker je dobila Nemčija ultimat iz Vatikana, da si vatikanska armada podjarmi Nemčijo, če tega ne stori. Prepričani smo, da bi liberalci tudi tako traparijo verovali, če bi jo bil zapisal »Narod«! Še bolj neumno je pa to-le kar piše »Narod«: »Kdor je v zadnjih mesecih pazljivo čital klerikalne Časopise, tistega jc moralo prešiniti največje ogorčenje. Ze »lakajski« govor dr. Šusteršiča v državnem zboru je bil skoinskoz neslo-vanski.« Mi nismo za to na svetu, da od-j govarjamo taki otročariji. Prečitali smo | oba dr. Šusteršičeva govora, ki sta bila j veleslovanska, seveda za Jurija se dr. Šusteršič ni ogreval, kakor liberalci. »Lakajski govor« je psovka, na katero pa nočemo odgovarjati s psovko. Br. Šusteršič naj bi bil govoril »lakajski govor«! Kdaj pa? Liberalci sodijo vsakega po svojem iakajskem obnašanju. Kako srečno se smehljajo liberalni lakajski obrazi, kadar govore s kakim vladnim dostojanstvenikom. Ni niti potrebno, da govore s kako veliko zverino. So vse srečne liberalne la-kajske duše, če jih počasti končno le z uljudnini smehljajem kak državni zlati •ovratnik. Lakajstvo liberalca je z malim zadovoljno. Saj poznamo liberalne slovenske lakaje bolj, kakor to sami mislijo. Vladni lakaji so celo liberalci vladožrci j takrat, ko jili doleti prijazen smehljaj kakega vladnega dostojanstvenika, velike-! ga al' malega. V tem niso posebno izbire-i ni. Narod« tudi trdi, da mi prepisujemo | iz »Reichspošte«. Solit se pojte! Saj nismo i liberalci, ki plešejo v liberalnem sloveii-| 'skem časopisju tako, kakor jim godejo razni »poslovanjem« judovski časnikarji. »Narod« piše končno o nas, »da smo pripravljeni izdati iti prodati tudi najvitalnej-še interese slovanske za vsako ceno, če ima le Rim svoj dobiček«. Liberalci sodijo o nas po svo.em kopitu. »Narod« naj bi bil tako-le zapisal, pa bi bil prav zadel: Mi slovenski liberalci smo pripravljeni, da izdamo in prodairio tudi najvitalnejše slovanske koristi za vsako ceno, če imamo liberalci, seveda predvsem naši prvaki. svoj dobiček. Zato smo se zvezali pred leti z Nemci v veliko škodo Slovencev v kranjskem dež. zboru. Ponižni lakaji nemškega barona Heina smo bili zato, da srno jedli lečo, ki jo je nam kuhala »ekscelenca« baron Hein s kranjskimi Nemci. In trpeli smo v Ljubljani dvojezične napise. Kar se pa Srbije tiče, smo jo liberalci šuntali na vojsko, da bi tekla na Balkanu kri slovanskih vo akov; seveda se nam pa to ir »osrečilo, ampak se jc zgodilo, da je vsled hujskarije čeških in slovenskih Klofačev, alias Klafačev Avstrija morala Nemčijo zaprositi za pomoč, da je pritisnila na zmešano Rusijo, ki se je tudi Klofaču vsedla na Mm. Iu tako je posledica hujskanja »Slovenskega Naroda« kriva, da je v balkanskem sporu zmagovalca Nemčija!« — Take sadove je rodila brezmejna neumnost Hemovih lakajev. ,Zraven tega na so še hinavski, ker je isti »Narod« pred tremi dnevi v uvodnem članku 'ezel v čreva Aehrenthalu, visoko slaveč Avstrijo, češ. da je le v nji spas •Slovanov! Pa celo v isti številki, 5. apr., se v nekem telegramu, skovanem v uredništvu, jezi nad Nemci, ker se zdaj proglašajo za edine patriote in povdarja, da so tudi Slovenci dovolili rekrute! Torej na eni strani c. kr. patrioti, na drugi pa vitezi Srbskega Jurija — ali morejo še bolj trčeni biti? Izvolskij bi take ljudi poslal vse v — Sibirijo! Srbl'a. Iz verodostojnih belgrajskih virov se poroča, da je razoroženje prostovoljskih čet in ustašev že popolnoma izvršeno. Čete so vpoštevale položaj Srbije in se razšle. Rezervisti bodo do 'Velike noči vsi odpuščeni. Sredi maja nastopijo službo letošnji novinci in bo štela redna armada še nekaj več aktivnih vojakov, nego jih je bilo ob zadnji mobilizaciji. Glede bosanskih emigrantov je zahtevala avstro-ogrska vlada, da jih nastanijo v notranjosti Srbije. Srbska vlada je ugodila in določila za bivališče emigrantov Jagodino. Izseljenci tpa s tem niso bili zadovoljni in so sklenili iti v Solun ter se s pomočjo tamkajšnega izseljenskega odbora naseliti v Stari Srbiji in Makedoniji. Med vojnim ministrom Zivkovičem in odborom za narodno obrambo je prišlo do spora radi uporabe 80.000 dinarjev, ki jih je odbor nabral. Minister je hotel, da se denar prepusti ministrstvu za upravljanje, odbor pa je sklenil, da se vporabi za podpiranje vstaških čet v Stari Srbiji in Makedoniji in za rodbine v bojih padlih ustašev. Milovanovič je pri odboru posredoval, da spremeni svoj sklop, a brezvspe-šno. Iz obližja kralja Petra poročajo vest, da je bil pri njem 5. t. m. ruski poslanik Sergejev in mu sporočil, da ga hoče car Nikolaj II. sprejeti. Zdi se, da hoče Rusija dati Srbiji nekako zadoščenje. Vlada bo ostala do kraljevega povratka nespremenjena. Vseslavanski kongres glede na poravnan spor med Srbijo in našo državo. Slovanožrski »Pester Lloyd« piše, da je bila v Petdrburgu pred dnevi konferenca »Vselovaiiskega društva«, ki ie obsojala način o rešitvi spora med Avstrijo in Srbijo. Ostro so obsojali rusko vlado. Sklenili so veliko akcijo vseh Slovanov, da se _ dvigne slovanski ugled. »Llovd« piše, da se vrši v Moskvi shod vseh ruskih pansiavističnih društev, ki izdelaj načrt za akcijo, nato se p t prično pogajanja s panslovanskimi društvi v Avstro-Ogrski in na Balkanu, da se o zadevi sklepa na vseslovanskem kongresu. Registriramo »L!oydovo« poročilo z vso rezervo. Pogajanja o trgovinski) pogodbi med našo državo in Srbijo sc prično takoj po Veliki noči. Ob Drini. Srbski vojaki ob Brini se umikajo. V Bosni šc opažajo avstrijske čete, vsled česar srbski listi objavljajo- nezaupljive notico. Kanal do Soluna. »Politika« poroča, da se pogaja neka ameriški družba za koncesijo, da zgradi kanal, ki bi vezal Moravo s Solunom. Princ JurH je izjavil ministru Milovanoviču, da odpotuje v inozemstvo, ker v sedanjih razmerah ne kaže, da ostane v Srbiii. Poda sc v London. V rusko armado ne vstopi. Princ Aleksander bo svoje študije najbrže nadaljeval na bonnskem vseučilišču. Glede na nadaljevanje prestolonaslednikovi!! študij se odloči končno prihodnji teden. MADŽARSKA PROMETNA AKADEMIJA. V ogrskem trgovinskem ministrstvu so te dni dovršili zakonski načrt o ustanovitvi in ureditvi nove visoke šole, ki dobi ime prometne akademije in ki bo imela štiri strokovne oddelke: za železnice, za pošto, brzojav in telefon, za poštno hranilnico in za plovstvo. Vrhovno vodstvo akademije bo poverjeno trgovinskemu ministrstvu, ki mu bodo podrejeni ravnatelj in profesorji. Stroški bodo prelimiui-rani v proračunu tega ministrstva; prispevali bodo pa tudi interesirani zavodi in podjetja. Namen akademije je: izobrazba uradnikov ža navedene stroke. Od obiska te visoke šole bodo izključeni Hrvati, ker jc učni jezik izključno madžarski. Po nagodbi med Ogrsko in Hrvatsko bi moral biti učni jezik razmerno tudi hrvatski. Druga krivica, ki sc bo godila Hrvatom, obstoji v tem, da bodo železničarje sprejemali v akademijo le temeljem protipo-staviic železničarske pragniatike. Za poštno stroko ustanove nižji enoletni tečaj, podoben sedaj obstoječemu hrvatskemu. To bo pretveza, da hrvatski tečaj odpravijo. V novem tečaju bosta hrvatskemu jeziku kot učnemu predmetu odmerjeni le dve uri na teden, kakor nemščini in francoščini. Učni jezik bo seveda tudi tu le madžarski. Tudi v oddelku za plovstvo se bo poučevalo samo madžarski. Diplome pomorskih kapitanov za dolge vožnje bodo dobivali odslej le gojenci madžarske akademije. Tako se bo uničil hrvatski naraščaj vseh navedenih strok, in hrvatske trgovjnske ladje vdobe madžarske kapitane. Če bo ta zakon sprejet, pomeni bo za Hrvaško smrten udarec. POMNOŽITEV AVSTRIJSKE MORNARICE. V prihodnjem delegacijskem zasedanju bo mornariška uprava zahtčvala: Kot nadaljevalni kredit za ladje 14.500-tonke, ki se še grade 20 milijonov kron. Normalna budgetna potrebščina 43-4 milijonov kron. (I. rata za eno »Dreadnought« od 18.000 do 19.000 ton 5 milijonov kron.) Nepokrita potrebščina 3N.4 milijonov kroti Mornariška uprava namerava gradbo treh iad:j-velikank po tipu »Dreadnought« pospešiti. Mornariške potrebščine bodo visoko n-'>r-'stle. DRŽAVA ZA ISTRO. Vlada je vsled intervencije istrskih poslancev obeh narodnosti, o kateri smo že včeraj kratko poročali, dovolila za takojšno pomoč bednemu prebivalstvu še 120.000 kron; preje ,;e dala že 150.000 K. Nada!je je obljubila šc'80.000 kron za tedaj, ko bo načrt natančno izvršen. BOSANSKA AGRARNA BANKA. Akcija »Slovanske Jednote«. Baron Burian namerava poslati k cesarju bosansko deputacijo, da izprosi od cesarja sodelovanja, da bosanska (mažarska) banka začne čimpreje delovati. Interpelacija dr. Šusteršiča v državnem zboru je imela namreč ta uspeh, da se je avstrijski finančni minister Bilinski začel z Burianom pogajati in se je zagotovilo pri bosanski banki sodelovanje »Union«-banki in »Dunajski bančni družbi«. S tem pa seveda Avstrija ne more biti zadovoljna. Čehi in Hrvati nameravajo namreč veliko bančno akcijo v Bosni in načrt Burian-Bilinski ima le namen to akcijo preprečiti. Čujemo, da bo »Slovanska Jednota« to stvar energično vzela v roke. Na vsak način mora češko-hrvaška banka v Bosni dobiti iste privilegije kakor mažarska. Ni verjeti, da bi vladni krogi hoteli Slovane vnovič provocirati. Akcijo »Slovanske Jednote« bodo tudi krščanski socialci podpirali. Tako Agramer Tagblatt«. V TURČIJI GREDO NAVZDOL. Doba »svobode, enakosti in bratstva« Turkom nič kaj ne prija. Mladoturški od-)or, ki se noče odkrito konstituirati v po-itiško stranko, ampak deluje tajno, izziv-ja v vseh krogih hud odpor. Število takozvanih liberalcev, federalistov, raste od dne do dne. Splošno se obsoja terorizem Mladoturkov na eni, slabost in nezanesljivost vlade na drugi strani. Parlament ne velja piškavega oreha. Edino, kar. je pozitivnega storil, je. da je vrgel velikega vezirja Kiamil-pašo in pa da je — potrdil avstro-turški protokol, glasom katerega Turčija prizna aneksijo in dobi »za svoja posestva« 54 milijonov kron. Armada je razrovana. Nemiri se pojavljajo v Jemenu, Mesopotamiji in Makedoniji. Turški listi sc pritožujejo nad splošno anarhijo. Konfesionalno in narodnostno vprašanje ni niti načeto, kaj še rešeno. Šuraj Umct« toži, da bodo prišli za Bosno na vrsto Dardanelli in pa kreško vprašanje. Povsod se bo nekaj od »Nove Turčije« odščipnilo. Angliia in Rusija imata zopet posebne namene. Čuje se, da se hočeta zopet zediniti na podlagi reval-skega dogovora, da se Makedonija vnovič postavi pot evropsko kontrolo. Zdi se torej, da bo era svobode in na-predka v Turčiji kmalu napravila popolen bankerot. ITALIJANSKO ČASOPISJE O NAŠI VOJNI MORNARICI. V milanskem »Secolo« je izšel članek iz peresa Lorenzo d' Adda, ki se bavi z našo vojno mornarico. V tej mornarici je sicer uprava dobra, pravi člankar, toda o duševnem napredku ni ne duha ne sluha. Vis jc kakor meteor, prišel je, izginil in za njim je tema, spanje. Vis jc pa delo enega samega moža, Tegetthofa. V zadnjem času sta se začela dva moža prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand in admiral Montecuccoli brigati za mornarico. Vojaštvo, povečina Slovani, so hrabri toda nimajo onih mornarskih zmožnosti kakor Italijani. Pulj ni ravno tako utrjen, in njegova Ahilejeva peta je dohod od kopne strani in potoni hipnega izkrcanja in hrabrega naskoka bi prišel Pulj v veiiko nevarnost. Port Artluir je bil trikrat bolj utrjen in je vendar le padel. ČRNAGORA IN AVSTRO-OGRSKA. Na posredovanje italijanskega poslanika je odgovorila črnogorska vlada, da je zadovoljna, da postane Bar trgov,nske pristanišče in da popolno zaupa v dobre razmere, k> j'h hoče gojiti z Avstroogrsko Priloga V9&lovtencaift itev. 7S. dnč 7* aprila 1909. Ker se je prilagodila Črnagora velevla-stim, je upati, da postane razmerje med Avstro-Ogrsko in Črnogoro dobro, ki jo je motila v dolgih letih le kratko dobo pustolovska Jttrjeva politika. ZAROTA PROTI GRŠKI DINASTIJI. Poročali smo že pred dnevi, da je zasledila grška vlada zaroto proti grški dinastiji. V Atenah so zaprli za to natihoma nad 50 oseb. V PERZIJI. Taebris kmalu osvoje šahove čete. Hoje se, da uprizore šahovi vojaki krvavo klanje, ko vdero v mesto. Proces pioll Srbom u ZojreUu. Gospod minister Košut — Velesrb. 26. dan razprave (6. t. m.) je bil uprav senzačen. Šlo se je za notico lista »Buda-pesti Naplo«, ki je pisal, da ima baron Rauch v rokah akte, ki dokazujejo, da je z velesrbsko veleizdajalsko akcijo v zvezi Fran Košut. Rauch da je te akte izročil cesarju. (Današnji brzojavni urad to seveda dementuje.) Nadalje pa je »B. N.« očital preiskovavnemu sodniku v velesrbski aferi, dr. Košutiču, da on preiskavo tako vodi, da bi dokazal zvezo med Velesrbi in ogrsko neodvisno stranko. (Mora že res biti, če so ogrski listi tako nervozni, da zdaj sami to stvar mešajo.) Preiskovalni sodnik nima nič proti Košutu. Pri razpravi torej se dvigne najprej državni pravdnik Accurti in brani preisko-vavnega sodnika dr. Košutiča. Dr. Košutič vodi preiskavo čisto objektivno in niti najmanj ne zasleduje tendence, da bi kompromitiral ogrsko neodvisno stranko, oziroma Franca Košuta. Obtoženci zasledujejo dosledno metodo, da podtikajo preiskovavnemu sodniku stvari, ki naj bi dokazale ne-objektivnost sodnega postopanja, nje same pa opravičile. Mažarov ni sumničil dr. Košutič, pač pa branitelj obtožencev, dr. Medakovič. Ta je rekel obtožencem v pričujočno-sti Košutičevi, da bi se morala začeti preiskava v Budimpešti. Nadalje je dejal obtožencem, naj se ne boje, ker bo proces srečno končal. Proces da je skupna zadeva vseh Srbov. Vsi obtoženci se bodo morali odškodovati in se jim dati zadoščenje, drugače bo Hrvaška 50 let trpela. Zdaj nastane med obtoženci silen nemir. • Obtoženci obsujejo državnega pravdnika in njegovega namestnika, dr. Stožirja, z najgršimi psovkami, ki jih ni moč objar viti, in so pri Srbih v navadi. Pero Bekič zakliče: »Dr. Košutič nam je rekel, da so Mažari pravi veleizdajniki in da sedimo mi v zaporu zaradi aneksije!« Gjurič zakliče dr. Stožirju: »Vi ste nam v pričujočnosti moje žene dejali, da bo vsa stvar v štirinajstih dneh končana. Zdaj pa sedimo že »sem mesecev in se nas predlaga za ve-šala!« Obtoženci vpijejo: »Ne bojimo se verig!« itd. itd. Državni pravdnik in njegov namestnik sta morala bežati iz dvorane. Senat obsodi osem obtožencev na temno ječo in ^ost in vse izključi od petih razprav. Obtoženci vpijejo: »To je neodvisno sodišče! Mi se nikogar ne bojimo! Dbesite nas!« itd. Nato se oglasi dr. Me-iakovič, član gosposke zbornice, češ, da ni napada! Mažarov. On da ni rekel, da se mora preiskava :ačeti v Budimpešti. To da je podla insi-uiacija. Dr. Košutič je slabo slišal ali pa lapak umel. Accurti replicira, da so iz-ave dr. Košutiča zaprisežene. Dr. Meda-(ovič apelira na mažarske politike, ki bodo iotovo napade na njegovo osebo zavrnili n »prinesli luč« v celo zadevo. Accurti: Luč bo prinesla preiskava.« Ko hoče dr. ledakovič napadati dr. Košutiča, mu pred-ednik vzame besedo. Nato se zaslišita obtoženca Gjure Erak i Dušan Ervačanin. Ko sodnik prvemu čita, da je kupil veliko sliko kralja Pe-ra, ki stane 80 K, je odgovoril obtoženec: »Rajši si kupim za ta denar kravo, akor pa kralja Petra!« Obtoženec Dušan Ervačanin se po-aša s tem, da nikoli ne gre v cerkev, niti a Božič. Sodnik pripomni, da mu to m ikakor na čast, posebno ker je Srb, ki se mgače vedno s pravoslavjem ponaša. Kaj porečeta gospod Košut in njegov itirnus, j ud in žurnalist Lovascy, ki sta v elgradu svojčas menjavala sablje s Srbi i jih poljubovala? . . . AVSTRO-OGRSKA. Državni zbor " sklican 27. aprila in sicer tako pozno, cr je to želelo veliko poslancev. Shod srednješolskih učiteljskih društev. Shod srednješolskih učiteljev na Dunaju je razpravljal 5. t. m. o stanovskih vprašanjih glede na suplente. Sklenilo seje: Suplenti, ki imajo izkušnje, pri konfe« renčali glasujejo. Suplente naj nakaže ministrstvo posameznim zavodom. Ustanove naj se zato tri osrednja mesta in sicer za slovenske, italijanske in nemške srednješolske učitelje na Dunaju, za češke v Pragi, za poljske in rusinske pa v Lvovu. Plače naj dobe suplenti letno 2400 kron. Veljajo naj zanje učne obveznosti, ki se jih morajo držati pravi učitelji. Nato se je razpravljalo o stanovskih vprašanjih pravih srednješolskih učiteljev, glede na katere se je sklenilo: Odpravi naj se tajna kvalifikacija, kakor tudi ukaz z 10. oktobra 1851, ki zahteva, naj se v kvalifikaciji označi politiško mišljenje srednješolskih učiteljev, nadalje se zahteva službena pragmatika in disciplinarna postava. Času primerne tudi niso kvin-kvenalne doklade. Profesorski naslov naj se državno ščiti in naj imajo pravico nanj zgolj akademiki. Protivojaška propaganda na Češkem. »Češke Slovo« od 6. t. m. poroča, da bodo 7. t. m. hišne preiskave pri vseh čeških radikalnih mladeniškili organizacijah. Orožništvo je dobilo baje nalog, naj vse konfiscira, tudi denar. Aretiranci naj bi se izročili praškemu kazenskemu sodišču. Poročilo je najbrže raca! »Narodni Listy« in vodstvo mladočeške strankle. Med vodstvom mladočeške stranke in »Narodnim Listom« je nastal spor. Pri seji vodstva mladočeške stranke ja napadel dr. Skarda »Narodne Listy«. List je odgovoril na to: »Gnjttsi se nam, da označimo nečiste podrobnosti, ki so povzročile sovraštvo strankinega vodstva nasproti našemu listu.. Stranka je tako globoko padla, da se ne more preceniti višina, s katere je strmoglavila.« Friedjungova alera s hrvatsko-srbsko koalicijo postaja vedno bolj neprijetna za Friedjunga samega. Hud udarec zanj je bil že Wekerlov odgovor ob nameravani interpelaciji v ogrskem državnem zboru, češ, da Friedjung-ovi dokazi pač zadostujejo za časnikarske napade, nikakor pa ne ministrskemu predsedniku za kak nastop. Sedaj pa se jc tudi dr. Spalajkovič odzval Fricdjung-ovemti pozivu, češ, da naj zanika resničnost njegovih navedeb, če si upa. V nedeljskem »Pester Lloydu« je dr. Spalajkovič označil Friedjungova dokazila za falzifikate. Friedjung bo moral sedaj držati besedo ter javnosti predložiti podrobni material. Tega do sedaj še ni storil. Rauchova »Ustavnost« pa pravi, da mu tega storiti ni treba, ker so mu štirje imenoma navedeni člani koalicije zapre-tili s tožbo. Kljub temu pa da ostane koalicija pod sumom, »da je ipak nešto na stvari«. « Usmfcenje roparskega morilca. Glasovitega večkratnega roparskega morilca 281etnega Petra Czabek, mesarja po poklicu, so 3. t. m. v Lvovu obesili. Zadnji dan pred smrtjo je prosil, da naj pridejo k njemu v celico jetniški pazniki, s katerimi je ves čas zapora surovo ravnal. Ko so prišli, je plakal in jih prosil odpuščanja. Zadnjo večerjo — izvolil si je prekajeno meso in rdeče vino — je po-užil z velikim tekom. Od 10.—2. ure ponoči je neprestano korakal po celici gori in doli. Ob 2 uri se jc vlegel k počitku. Ob 5. uri so ga zbudili, da je prisostvoval sv. maši; ob 6. uri je prišla k njemu žena z otroci in nekaterimi sorodniki. Prosil je ženo in otroke odpuščanja, da jim je napravil toliko sramoto in se poslovil od njih. Od svoje matere, ki je bila na njegovih roparskih umorih soudeležena in obsojena na deset let ječe, se ni hotel posloviti, rekši, da je bila ona njegov zli duh in da ga je ona zavedla k zločinskim dejanjem. Med tem je na dvorišču deželnega sodišča dunajski rabelj Lang s svojimi pomočniki vse potrebno ukrenil ter nato šel po obsojenca v celico. Czabek je bil čisto potrt in je brez vsake volje dopustil, d;t so ga zvezali in odvedli pod vislice. Tukaj je predsednik deželnega sodišča še enkrat prečital razsodbo in potem predal Cza-beka rablju, ki je v dveh minutah izvršil svoj žalostni posel. V Lvovu že sedem let ni bil nihče obešen. Dnevne novice. + Družba sv. Mohorja bo letos občutila posledice slabe letine, ki jo je imel lani slovenski narod. Padlo bo število Mohor-janov posebno na Kranjskem in Koro- škem, dočim bodo pač izgubile mnoge štajerske dekanije precej udov, a bode vendar imela škofija lavantinska več udov, še več napredka pa bo morda izkazala goriška in nekaj tudi tržaško-koprska škofija. Skupno število bo precej enako lanskemu. — Za posamezne ude, ki se hočejo še priglasiti, je prostora v imeniku še pri korekturah in najdalje do konca malega travna. — Opozarjamo tudi Mohorjane, da imajo lepo priložnost, po ceni izpopolniti krasno knjigo »Zgodbe sv. pisma«, ker jim za ta namen družba proda posamezne snopiče po 50 beličev; pošljejo se ti snopiči, ako se priloži običajna odpravnina oziroma poštnina, takoj, ali pa z letošnjimi knjigami vred jeseni. + Eden, ki je veliko prespal. Etbin Kristan objavlja v »Delavskem listu« predavanje, ki ga je imel o Charles Robert Darvvinu nekje na Tržaškem. Mož je, kakor se iz teh njegovih izvajanj vidi, prespal celih štirideset let v razvoju sodobne znanosti. Vidi se, da malo bere in zajema še iz starih materialističnih knjižur različnih Vogtov in Moleschottov. Tako na primer izvaja intelekt na ta čudovito enostaven način: »Dočim zver svojih življenjskih izkušenj ne more predajati drugače, nego potom zaroda, instinkta, (zarod in instinkt sta mu istovetna!) se pri človeku prenašajo vse iznajdbe od roda do roda potom družbe in nje glavnega produkta (!), jezika. Tako se razvija človeški intelekt, ki ni nič načelno ločenega od živalskega instinkta, marveč je le nekaj neskončno bolj kompliciranega.« V dveh, treh vrsticah preskoči ta učenjak od »plemenskega izbora« na »simpatična čutstva«, od teh na »socialni instinkt«, od tega na »socialne izkušnje«, odtod na drugi »instinkt«,potem takoj na jezik in iz jezika v intelekt ... Ali dr. Turna in Lončar ne prebereta takih reči, predno jih natisnejo? Nekoliko kontrole bi bilo res treba, sicer bo začel še Regent pisati o žuželkah ali pa Kocmur o Newtonovih zakonih . . . -f Poglavje iz psihopatologije. Številka 3. »Svobodne Misli« prinaša neko objavo, ki sc začenja tako: »Občan Jeglič, podanik avstrijske in uradnik rimske države, je izdal »Škofijski List« o »Svobodni Misli« itd. itd.« — To je dokaz, da pri »Svobodni Misli« že prav pošteno nore kakor tiste pariške babniee in jakobinski brezhlačniki, ki so, ko so se jim možgani začeli najbolj mešati, sebe in druge nazivali z »občani« in se nato jeli klati ter obglavljati. In taki ljudje si domišljajo, da bodo upoštevani in uničili Cerkev? Saj se jim mora spričo takih prismodarij Kr-javelj smejati,- kaj šele pametni ljudje. Le še veliko takih oklicov sestavite — vi občani dolgih besedi in kratkih misli! + Žrtev nemške surovosti. Včeraj zvečer nam je došla iz Domžal brzojavka, ki se spominja smrti Antona Jereba: »Vas Domžale je ogorčena nad smrtjo slovenske žrtve, padle po roki /nemške surovosti.« Ogorčenje pa vest o smrti slovenskega mladeniča ni vzbudila samo v Domžalah, ampak po ccli domovini. Nemški tovarnar Obervvalder, ki je ustrelil Jereba, se je peljal z žandarji v kočiji na Brdo k sodniji, kjer so ga pridržali. 7- Kmečko zavarovanje. Z Goriškega: Čudno se skoro človeku zdi, a je vendarle resnica, da se goriški kmetje v zadevi kmečkega zavarovanja ali »penzi-jona« po večini ne strinjajo s kranjskimi kmeti. Na vseh shodih in predavanjih so se doslej izrekli za kmečko zavarovanje. Seveda s tem še ni rečeno, da se jim zdi vladni načrt popolen in najboljši. Nasprotno, zahtevajo povsodi izprememb kmetu v korist. Toda povsodi tudi povdarjajo možje sami, da je zavarovanje silno važno za obstoj kmečkega stanu in da bi s kmečkega stališča bilo boljše sprejeti načrt, kakoršen je, kakor ga kratkomalo zavreči. To stališče so zavzeli tudi cerkljanski kmetje na shodu »Kmečke zveze« v Cerknem na dan sv. Jožefa. Ta dan se je v »Gospodarskem domu« zbralo nad 200 mož, ki so z zanimanjem poslušali govor urednika Kremžarja iz Gorice o zavarovanju. — Cerkljanska »Kmečka zveza« je priredila shod tudi v Otaležu v nedeljo, 21. marca. Kljub globokemu snegu se je zbralo blizu 100 mož, ki so poslušali govor istega govornika o zavarovanju in se izrekli za zavarovanje. Kaže sc potreba, da bi se načrt zavarovanja v poljudni obliki podal ljudstvu v posebni knjižici! — Visok sneg na Gorenjskem, lz Kranjske gore nam pišejo: V Kranjski gori je padlo letošnjo zimo snega sedem metrov in pol. Za en mesec ga imamo še dovolj. Kopnega ni še nikjer nič. Ni čudo, da je Aljažev dom odnesel. — Nesreča na železnici. Med Ratečami in Kranjsko goro je povozil vlak 181et-nega železniškega delavca Janeza Kcr- štajna. Fant se je vlegel med opoldanskim odmorom na železniški tir, da bi vživai blagodejno solnčno gorkoto — zraven je pa zadremal, da ni čul bližajočega se vlaka. Reveža je zagrabil poštni voz in ga neusmiljeno razmesaril. Bil je takoj rnr-itev. Pokojni je doma iz Kranjske gore. Družina bo imela žalostne praznike. — Cesarjev brat nevarno bolan. V Solnogradu je nevarno obolel cesarjev brat Ludovik Viktor. V Solnograd je do-šel cesarjev zdravnik dvorni svetnik dr. Kerzl. — Kristan predava v Pulju. »Omni-bus« poroča, da je 5. t. 111. predaval v Pulju E Kristan o Darvvinovi teoriji, da pa se mu je dokazovanje slabo posrečilo. Poslušalcev je imel celili trideset! — Nemške marke. Na Dunaju je bil v nedeljo, 4. t. 111., shod delegatov »Siid-marke« iz Nižje Avstrijske. Posvetovali so se o uspešnejših sredstvih v borbi proti Čehom v tej deželi. Državni poslanec iz Nemčije, neki Hcrzog, jc naglašal, da'so Nemci v rajliu enih misli z avstrijskimi Nemci, zagotavljal je, da bodo denarni zavodi v Nemčiji z izdatnimi sredstvi podpirali avstrijske Nemce v boju proti Slovanom. — Dva romarska vlaka sta se tekoči teden odpeljala v večno mesto Rim poklonit se sv. Očetu Piju X. Prvi vlak s približno .300 dijaki, večinoma gimnazijci pod vodstvom svojih veroučiteljev. se je odpeljal minolo soboto z Dunaja. Mudil sc je ponoči nekaj minut v Ljubljani na postaji. Mladina je bila polna navdušenja in veselja. V največji naglici so malone izpraznili bufet, da so se založili za tekočo noč. — Drugi vlak je peljal okrog 300 članic in podpornikov društva katoliških učiteljic na Dunaju. V nedeljo zvečer ob 6. so bili na ljubljanskem kolodvoru. Na predzadnjem vozu je bil naslov »zdravnik«, na zadnjem pa »komite*. Vodstvo društva (predsednica pl. Ambros, nadučiteijica na Dunaju) in odbor sestavljen iz članov visokega plemstva vodijo to velikonočno potovanje. V ponedeljek so se mudili v Benetkah, v torek v Flo-renci, da so si ogledali zgodovinske znamenitosti m umetnosti. Danes, v sredo so došli v Rim. Videli smo tudi pet udelež-nikov in udeležnic s Kranjskega, nekaj znanih obrazov iz slovenske Štajerske. Veliko noč bodo romarji preživeli v večnem mgstu ter v nedeljo prisostvovali maši sv. Očeta v Vatikanu. Toliko srno izvedeli v naglici. — Ravnopravnost na istrskih sodiščih. V Vodnjanu je bilo razpisano mesto sodnega kancelista. Hrvatsko časopisje je v imenu ljudstva zahtevalo, naj se na to mesto imenuje človeka, ki je popolnoma zmožen hrvatskega jezika, ker jc v sodnem okraju vodnjanskem hrvatski ži-velj jako številen, a na sodišču niti en uradnik ni tega jezika zmožen. Tudi upravitelj sodišča, svetnik Colombis, je prosil na merodajnem mestu, da se imenuje hrvaščine zmožnega kancelista. No, kljub vsemu temu je bil imenovan Italijan Ludovik Conti iz Kopra, ki ne razume niti besedice hrvatski. — Umrl je na Raki gospod Alojzij Hrastnik. — Proti češkim društvom na Dunaju. Nižjeavstrijsko ces. namestništvo ni potrdilo pravil dunajske podružnice »Društva čeških železniških uradnikov«, češ, da je razpravni jezik društva češki, ki v Nižji Avstriji ni v deželi navadni jezik. — Aretiran štabni zdravnik. Nedavno je bil graškemu mestnemu poveljstvu dodeljen nov častnik — major. Iz lastnega nagiba se jc podal na vizitacijo straže k zunanjemu topničarskemu skladišču, ne da bi vedel za geslo in znamenja. Ko je prišel do stražečega vojaka-Srba, ga je v gladki hrvaščini vprašal po geslu in bojnem klicu in še različne druge stvari. Straži se je major zdel sumljiv, zato ga je ustavil iu poklical načelnika straže. Nasproti temu se je major skušal legitimirati, a četovodja ga ni poznal, ker je nosil uniformo svojega polka, in mu tudi ni verjel. Major se je razsrdil, a četovodja poveljuje nastaviti puške. Poklicali so na to nekega ognjičarja, ki je bil v skladišču zaposlen, a tudi ta majorja ni poznal. Sedaj je četovodja telefoniral po patruljo v lazaretsko vojašnico, ker da sc nahaja pri straži nek »srbski major«. Patrulja je prišla, nasadila bajonete, vzela v svojo sredo majorja in ga tako spremila v vojašnico k inspek-cijskemu častniku. Toda tudi ta ni poznal majorja in na tozadevno vprašanje na mestnem poveljstvu so odgovorili, da nihče ni dobil ukaza za pregledovanje straže pri topničarskem skladišču. Zato je dal častnik majorja zapreti in šele, ko je prišel osebno nek častnik z mestnega poveljstva. sc je stvar razjasnila in je bil major izpuščen. Pisino brez navedbe kraja prišlo v i prave roke. iz Bovškega poročajo: Mislil bi človek, da ni mogoče, ali vendar se je zgodilo, da je prišlo iz Trsta in brez vsake zamude, pismo v roke namenjeni osebi s tem-le naslovom: »Naj prejme gospa Marija moja mati Žagar hštv. 389 in moja sestra Kristina Zorč in njen soprog Matija,»Primorsko.« Ali je mogoče še kaj več zahtevati od naših poštnih uradnikov? Mislim, da ne! — Ukrasti dva vinarja ne more biti tatvina. Včeraj je stala pred sodniki v Trstu mlada služkinja, obtožena tatvine 20-kronskega zlatega denarnega komada. Ves čas je trdila, da ni hotela ukrasti pri gospodarju, kjer je služila, 20 K. ampak le komad za 2 v. Deklica je mlada, malo časa v Trstu ter pravi, da še ni nikoli videla zlata 20 K; da se je zmotila, hotč vzeti 2 v. Sodni dvor jej je verjel ter jo oprostil, češ, da vrednost 2 v je taka, da se je ne more obsoditi radi tatvine. — Ameriški Slovenci so ustanovili v Sheboyganu, Wis., slovensko mladeniško podporno društvo »Nada«. . — Umrl je včeraj v Trstu odvetnik dr. Evgen Fleischer, star 54 let. — Ker nI pesnik, se Je ustrelil! V Samoboru se je poizkusil ustreliti nek mizarski pomočnik. Zdravniku, ki je obvezal ne preveč nevarno rano, je dejal, da je zato hotel v smrt, ker se ni mogel povspeti do velikega pesnika. Vrhtega pa je trpel veliko pomanjkanje. — Grozen zločin blazne matere. V Meranu je žena višjega nadzornika finančne straže Kertling znorela, polila sebe in svoja dva otroka s špiritom ter zanetila obleko. Otroka sta kmalu potem umrla doma, nesrečna rnati pa šele po dolgih mukah v bolnišnici. — Ustanovni član »Slomškove zveze« je postal preč. g. Ivan Krst. Trpin, župnik v Mošnjah. Živel! — Izobraževalno društvo na Brezjah je uprizorilo 25. marca igro »Don Manuel aii Ave Maria«. Igralci so mojstrsko rešili svojo nalogo. Društvo vodi z izredno požrtvovalnostjo P. Salezij. — V Podbrezjah »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« stalno napreduje. Udje se za društvo zelo zanimajo in vedno novi člani pristopajo. Pa smo tudi imeli že letos štiri predavanja in do Velike noči se še nekaj obeta. Naj bi vedno ostalo pri tej vnetosti, posebno ker smo si preskrbeli za društvo prostor, ki je bolj v sredi podbreške iare. — Ozimina je letos izborno prezimila. Zlasti rž in pšenica izvrstno vzpevata vzlic dolgi žitni. Ker so bila tla pod snegom zamrznjena, niso mogle miši do semena. Letos utegne žito bogato obroditi, ker so poročila iz cele dežele v tem oziru ugodna. — Poročila se je gdč. Marija Može iz Dolenje vasi pri Senožečah z gosp. Ju-lijern Cenčičem, nadučiteljem v Vremah. — Razdelitev krmil v Mošnjah ne da miru nekemu človeku, ki živi samo od domačinov. Skoraj nevoščljiv je tistim, ki so dobili krmila. Imenoval je naše vrle mošenjske može »osle«, ker hodijo nekoga poslušat. Enkrat za vselej povemo temu .dšabnežu, ki ga živi edino le domače ljudstvo, da naj molči. Državna podpora ni še nikogar uničila, pač pa zloben jezik. Zapomnite si to! g Vinsko razstavo in vinski semenj ,v zvezi z vinsko pokušnjo in premova-njetn vin priredi kmetijska podružnica v Novem mestu dne 17., 18. in 19. aprila. Namen tej prireditvi je, pokazati kako dobra vina se dobe na Dolenjskem in 'privabiti gostilničarje in vinske trgovce h po-kušnji in k nakupu dolenjskega vina. V zvezi z razstavo se priredi premovanje vin, da se na ta način poveča zanimanje pri vinogradnikih kakor tudi pri vinskih kupcih. Za najboljša vina je določenih več premij, in sicer za rdeča in bela vina posebej. Za vinsko kupčijo in pokušnjo je razstava odprta na Belo nedeljo dne 18. aprila in v ponedeljek 19. aprila. Vinske razstave in vinskega sejma se lahko udeleže lc dolenjski vinogradniki. Vsak, kdor se želi udeležiti razstave, se mora priglasiti pri kmetijski podružnici novomeški do 10. aprila t. 1. in mora povedati, koliko vrst vina želi razstaviti, iz katere vinske gorice in koliko ga ima od ene iu druge vrste na prodaj. Vino je razstaviti v vinskih steklenicah (botelkah), in sicer belo vino v visokih, rdeče vino iu črnina v nizkih steklenicah, ki naj drže po tri četrt litra. Potrebne steklenice preskrbi če treba kmetijska podružnica. Vsak vinogradnik mora od vsake vrste vina poslati vsaj tri steklenice, od katerih je namenjena ena za razsojevalno komisijo, drugi dve pa za pokušnjo. Vinski kupci dobe posebne izkaznice, ki jim dovoljujejo prosto pokušnjo, sicer se imajo razstavljena vina pokušati proti plačilu z znamkami. Dohodek za pokušnje se porabi za pokr.t-je režij sikih stroškov. — Vabimo vse do- lenjske vinogradnike in vinske kupce, da : se udeleže v obilnem številu razstave in vinskega semnja v Novem mestu, ki naj pomagata k nadaljnemu razvoju naše vinske kupčije in našega kletarstva. — Za odbor kmetijske podružnice v Novem mestu: V. Rohrman. — Predavanje. Preteklo nedeljo je v Št. Lovrencu ob Temenici ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pire predaval v ka-planijskih prostorih o napakah pri živinoreji. Bilo je zbranih do 80 najboljših živinorejcev. Koroike noulce. k Koroški deželni zbor bo, kakor se čuje, sklican v drugi polovici meseca aprila. k Hude pridige morajo poslušati koroški krščanski socialci, ker so šli pri zadnjih volitvah deloma s Slovenci. Celo glasilo dunajskih krščanskih socialcev »Deu-tsches Volksblatt« jim bere levite in »Fr. Stimmen« to seveda z velikim veseljem ponatiskujejo. Nemci so pač vsi nacional-ci, ne pomislijo pa, da bi v lastilo škodo crščansfci socialci na Koroškem nikdar ne )ili šli z nami. Naravnost nesramnost pa je, ki ji ni primere, kako »Fr. Stimmen« citirajo opazko v »Miru«, da so nemški Niršč. socialci izgubili en mandat zato, ker premalo povdarjajo narodno idejo v svoji stranki in s tem zidajo le most, po katerem njihovi lastni pristaši stopajo v nasprotni tabor. Tu podtaknejo »Fr. Stimmen« same stavek, češ, da piše »Mir«: »Prav se jim godi, tem izdajicam!« Ta stavek debelo tiskajo, češ, v tem se strinjamo z »Mirom«! In tega stavka v »Miru« seveda nikjer ni! Ali ni to neverjetna opovščina ? k »Freie Stimmen« popravljajo »Miru« podtaknjeni stavek o nemških krščanskih socialcih, češ, da je bil to le prevajal-čev dostavek, ki je pomotoma prišel vmes. Čudno pri vsi stvari — če namreč popravljajo iz lastnega nagiba — je le to, da je moglo uredništvo smatrati za mogoče, da bi ta stavek stal v »Miru«. Ali si pa niso morda mislili: nekaj bo že ostalo ! ? Da so njihovi pristaši od sile lahkoverni, se vidi iz tega, kako sveto je cela dežela verjela raco o 20 kranjskih milijonih in druge volivne čenčarije! k Celovška okolica še ni dovolj po-nemčena. Nemški Schulverein je sklenil, da posveti prav posebno pozornost vtrdit-vi nemštva v okolici koroškega glavnega mesta. Pri Sv. Tomažu je priskočil na pomoč z 2000 K za prizidek šoli, ki je seveda popolnoma nemška. k Konjski tramvaj, ta predpotopna znamenitost celovška, bo vozil iz mesta do Vrbskcga jezera letos še-le od 1. maja naprej, to pa zardi dolge zime in pa, ker se ta vožnja brez tujcev itak ne izplača. k Umri je na Dunaju Rud. Krastnigg, znani humoristični pisatelj. Bil je rojen v Celovcu in je gotovo slovenskega poko-ljenja. Razsraianie u cerkul. Iz Št. Lovrenca ob Temenici se nam poroča: Iz preteklega tedna je še znano, kako so razgrajači iz Št. Lovrenca razbijali shod na Čatežu. Pripovedovalo se jc, da so postavili celo pred gostilne straže, ki bi naj pivce opozorile, kdaj se bodo poslanci vračali, da bi jih še enkrat zasra-movali ali pa še kaj hujšega storili. Lavo-■rike teh žalostnih junakov ne dajo miru mladim fantom, ki hočejo še službo božjo ■motiti. Žepred blagoslovom oljk je nastal cvetno nedeljo tak ropot v stranski zakristiji, da je župnik tja stopil in jih opozoril na svetost' kraja. »Kdor noče mirovati, naj gre ven.« — Za enkrat se je vse pomirilo. Med blagoslovom je postajalo razgrajanje in ropotanje vedno hujše. Dvakrat je poslal župnik cerkvenika med razgrajače, da naj mirujejo. Cerkvenik pride nazaj in pove, da je vse zastonj, ker odraščeni fantje huiskajo otroke. Vzeli so jim pušle in ,zdaj bijejo z njimi. Cerkveni ključar Jan. Kovačič in Fr. Lah iz Korenitkc, sta jih mirila. Tu se pa zadere, kar je značilno za naše razmere, petnajstleten fantek nad ključarjem župne cerkve, da on nc bo nobenemu branil. — Hrup je postal tako silen, da ie bilo nemogoče blagoslov nadaljevati. Župnik je moral od oltarja delati red med razgrajači. Nekaj časa je bilo mirno. Med govorom so šli menda v gostilno. Župnik jih še enkrat opozori na državni zakon. Pomagalo ni nič. Celo mašo so razgrajali. Po maši so pa čakali ključarja Jan. Kovačiča in Fr. Laha. ki sta jih mirila. Vzeli so malim otrokom pušlje. Lah jim je s težavo ušel v Martinovo gostilno, Kovačiča je pa eden udaril s pttš-- Ijem po glavi, da se jc opotekel, drugi ga je takrat prijel in vrgel, ostali so ga bili s pušlji, kolikor so mogli. Kovačič je ves stoičen in ima strgano obleko. Magdalena Kužnik je svarila fante. Eden zavihti pu-šelj proti njej. Ni se ustrašila. »Tukaj sem pa me udari.« - Intervencija župana Keka je ostala brezuspešna. Napad je bil med mašo dogovorjen. Odkod taki pojavi med našo mladino? Odgovor je lahko dati: 1. Starši govorijo proti duhovnom. 2. Ziste-matično zapeljevanje mladine. Štirinajstletni otroci ostanejo zunaj cerkve in delajo škandal. 3. Okoli cerkve je pet gostiln. Navadno se toči med vsako mašo. Fantje, ,ki pridejo iz gostilne, vsako nedeljo motijo službo božjo. Glavarstvo to dobro ve in ničesar ne stori. Na ta način se bo vzgojil čuden rod ljudi. O sodnijski razpravi in kazni bomo natančno poročali. STRAH PRED ZEPPELINOM NA ANGLEŠKEM. Angleži se zelo boje Zeppelinovih zrakoplovov. Prirejajo že shode, na katerih se razlaga potreba zrakoplovov. Za vojne ladje tvorijo zrakoplovi, ki se dajo voditi, seveda ko se izpopolnijo, veliko nevarnost. Iz Friedrichshavena poročajo, da je Zeppelinov zrakoplov srečno priplul nazaj iz Monakovega. TURČIJA. »Levante Herald« piše, da je defini-tivno odstranjena vojna nevarnost v Evropi s sprejetjem ententnega zapisnika po turški zbornici. — Turška vlada hoče pre-osnovati turško mornarico. Zgraditi nameravajo 18 modernih vojnih ladij. — Angleži se boje, da nastanejo spomladi v Makedoniji novi, krvavi nemiri. Štajerske noulce. š Pozor na volivne imenike! Opozarjamo vse zaupnike in druge, da se pobrigajo za volivne imenike, ki so razpoloženi v vpogled pri županstvih. Vsakega neopravičeno vpisanega izreklamirajte, ako pa kateri ni vpisan, pa je volivec, zahtevajte, da se vpiše. Stori pa se naj to takoj, ker čas hiti. Torej, na delo! š »Neodvisne kmete« bode podpirala Narodna stranka pri volitvah. Ker vidijo, da »narodnost« Narodne stranke več ne vleče, ker že dolgo več ne eksistira, bodo zopet privlekli na dan program neodvisnih liberalnih kmetov, da bi ujeli kaj volivcev. Toda vse spletke ne bodo nič pomagale. Ljudstvo bo poimetlo, kakor z enimi, tako z drugimi, ter volilo svoje može, kandidate, ki jih bo postavila »Kmečka zveza«. š Iz ormoškega okraja. Veliko veselje jc navdalo vse tukajšnje volivce kmečke skupine, ko smo zvedeli, da sta za naš volivni okraj postavljena kot kandidata »Kmečke zveze« g. Meško, župan v La-hovcih in č. g. Ozmec, župnik pri Sv. Lovrencu. Prepričani smo, da bosta ta dva naše težnje v deželnem zboru dobro zastopala; zato pa že danes pozivamo vse volivce, da oddajo svoje glasove gori imenovanima kandidatoma Kmečke zveze. — Živela Kmečka zveza! š Ljutomer. Kakor sence, ali pa nočni duhovi švigajo po naši župniji agenti raznih barv, kot deželnozborski agitatorji. G. Viktor takrat noče kandidirati. On bolj reflektira na državnozbof-ski stolček, kjer se več zasluži, kot deželnozborski poslanec. Zato je takrat prepustil teren neki drugi osebici, ki se še zadovolji tudi z 10 kronami. Vendar pa z zadovoljstvom opazujemo, da vse ro-vanje g. Viktorja nič ue koristi njegovim političnim manevrom, ampak jim šele škoduje. ln to nas veseli. Uničite se sami, pa imamo mi eno delo manj. š Uganka. Iz Ljutomera se nam piše: Kdo nam zna povedati, kaj je že g. Viktor Kukovec, socialno - demokraški prerok, storil za delavce, osobito za viničarje? Mi še do zdaj nismo nič zasledili. Ali mogoče to, da v času draginje podražuje svoje izdelke, da si ubogi delavci skoraj ue morejo kupiti potrebnega kruha? š Umrla je danes ob 10. uri dopoldne v Kozjem mati dekana Tomažiča, stara 87 let. Pogreb bo v petek ob 10. uri dopoldne. — V Radincih je umrl trgovec Jožef Razlag. š Tatinsko družbo so vjeli orožniki pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Našli so mnogo pokradenega blaga, ki je bilo deloma tudi lastnina ptujskih trgovcev. š Žrebec ga je ubil. V Mariboru je v bolnišnici umrl posestnik Kobau, kateremu je žrebec pri podkovanih razbil čeljusti. linblianske noulce. lj Stenografski kurz S. K. S. Z. Danes in jutri ne bo pouka v stenografiji. Nadaljevanje poučevanja naznanimo v našem listu. Ij Udovsko uCiteljskO društvo je danes zborovalo v »Narodnem donm . Udeležba ie bila nepričakovano številna, kajti I stopili sta očitno obe stranki neustra- šeno druga proti drugi. Za sedaj je sicer še zmagala Jelenčeva garda; toda zmaga nasprotnikov ie tako malenkostna, da se je pač ne morejo veseliti. Naši so dobili po 24, nasprotniki pa po 34 glasov. Neumestna pa je bila govoranca šentvid-skega Žirovnika, ki je po zborovanju očital vrlemu gosp. Capudru, da je pristopil »Slomškovi zvezi«, češ, da liberalnemu učiteljstvu zadostujejo le državni zakoni, g. Cepuder pa potrebuje dva jeroba, namreč državne in cerkvene zapovedi. Gosp. Zirovnik je torej javno priznal, da on ne potrebuje cerkvenih zapovedi, temveč da lahko mladino vzgojuje tudi brez vere. Šentvidci, zapomnite si to! — No, to jim rečemo, dolgo časa ne bodo tako »svobodomiselno« razpolagali s premoženjem »Vdovskega društva«. Ij Slovensko gledališče je zaključilo svojo sezono v nedeljo. Zvečer se je igrala, kakor smo omenili, tretjič opereta: »Donna Juanitta«, v kateri sta po svoje »igrala« meniha člana opernega zbora Kranjec in Križa j. Popoldne je bila pa »ljudska predstava« in se je igrala francoska burka »Dobri sodnik«. Obisk je bil silno slab,, igralo se je še slabeje in igra sama je čisto zanič. Igra je skrajno lascivna in nemoralna. Z načinom, kako se je igralo, so se še bolj povdarile njene najslabše strani. In taka francoska burka naj bi bil pripraven predmet za naše ljudske predstave. Na' celi istvari je bilo še najboljše to, da je bila igra tako slabo obiskana. Ij Osebna vest. Iz krogov naših somišljenikov poizvedeli smo, da je tukajšnji dež. računski svetnik g. Ferdinand Omejc z dne 31. marca t. 1. vsled njegovega, po prestanem 40-letnem deželnem uradniškem službovanju zaprošenega vpokojenja trajno odvezan bil nadaljnjega uradniškega delovanja ter je po toliko letih javnega uradniškega življenja odstopil z dnem 1. aprila t. I. v velezasluženi pokoj. G. jubilar vstopil je namreč dne 15. marca I. 1869. v deželno službo ter je torej z dnem 15. marca t. 1. izpolnil svojo v resnici dolgotrajno 40-letno dobo javnega uradniškega poslovanja v delokrogu deželnega zastopa vojvodine Kranjske. V popolno priznanje jubilarjevega dolgoletnega vestnega, marljivega in uspešnega delovanja počastil ga je, kakor smo poizvedeli, deželni odbor s posebnim, v jako laskavih besedah sestavljenim odstavnim dekretom. Naj bi gospod računski svetnik Omejec mogel se veseliti svojega prezasluženega vpokojenja še dokaj let pri polni telesni in duševni kreposti v veselje svoje vele-spoštovane družine, kakor tudi svojih mnogobrojnih osebnih znancev in ožjih prijateljev. I j Pariške večere je prirejala v neki ljubljanski vili neka nemška »elitna« družba. O teh večerih se po Ljubljani govo-i. Prizadeti so baje gospodje in dame najod-ličnejših ljubljanskih nemških rodbin. Takega »velikomestnega« škandala Ljubljana še ni doživela. So pa tudi Ljubljančani, ki ne verujejo, kar se o ljubljanskih pariških večerih govori in pravijo, da se jim zde govorice za to sumljive, ker so se pričele razširjati takole pričetkom aprila, ki ga imajo Ljubljančani tako radi, kakor svoj Tivoli, Rožnik, in pa Nemci svoje drsališče pod Rožnikom. lj Kolesarjev je že jako mnogo po cestah in ulicah. Prijatelji tega športa se opozarjajo, da sc drže tozadevnih policijskih predpisov in sicer da ua ovinkih in po obljudenih krajih vozijo zmerno ter s tem preprečijo eventualne nesreče, vsled katerih bi potem imeli opraviti s sodiščem. Istotako je prepovedano voziti v mesti po hodnih potih in drevoredih. Hkrati s( opozarjajo, da mora vsak kolesar, ki voz po mestu, imeti kolo opremljeno s številko, katera se dobi pri mestnem magi stratu. Če si je kdo kolo izposodil le za pai ur, ga še ne opravičuje, da bi se sme voziti brez številke in ga zadene enaki kazen, kakor onega, ki se vozi z lastnin kolesom. Vsi taki in enaki prestopki si kaznujejo, če ni drugih kaznjivih dejani policijsko, sicer pa soduijsko. Tore pozor! Ij V tukajšnji deželni bolnici se ob širni nasadi pravkar temeljito popravljajo pota nasipavajo s peskom in gredice rah Ijajo. Vse trate na dvorišču so posejan s travnim semenom in okrašene z ličnim okroglimi gredicami. Ciprese, ki so prt ondi stale in ki so nekako delale vtis pokopališča, so izkopali in premestili " spodnji vrt. Vse naprave pričajo o d( brcni okusu in pravem, umetniškem p«1 lnovaiiju vrtnarstva. Rekonvalesceiiti bodo imeli poslej prav lepa šetališča. Ij Vojak tat. Dve šunki je bil v si boto odnesel iz voza nek prostak tuka šnjega 27. pešpolka izvoščeku Fr. M. Vi jak je potem šunki prodajal v neki kavar za 3 krone pod pretvezo, da so mu i poslali od doma, in da jth vsled tega n"' nesti v vojašnico, ker bi jih polovico M ral razdeliti med svoje tovariše. Poklicana policija je potem vojaku šunki odvzela, njega samega pa izročila v vojašnico. lj Brivnice bodo na velikonočno nedeljo do 12. ure dopoldan odprte in na velikonočni ponedeljek celi dan zaprte, na kar se občinstvo opozarja. Ij »Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih« nam je pojasnilo, da se praviloma pri njega občnih zborih prečita oficijalno poročilo, ki se ima vsako leto vposlati osrednjemu diruštvu na Dunaj za njega izvestje in pa slovenski prevod tega poročila. Tudi za letošnji občni zbor bilo je izgotovljeno letno poročilo v slovenščini, le radi pičlega števila udeležencev in da se zborovanje preveč ne zavleče, zdelo se je predsedstvu zadostno, če se prečita zgolj oficijalno poročilo. Generalni tajnik pa je koj ob pričetku seje vročil zastopnikoma slovenskih dveh dnevnikov po en izvod slovenskega poročila. lj Razpisani sta pri mestni policiji ljubljanski dve mesti začasnih policijskih stražnikov. Prošnje je takoj vložiti pri mestnem magistratu. li Pes jazbečar se je zatekel. Številko ima 501. Kdor ga dobi, naj ga odda v Skofjih ulicah št. 7. Telefonsko ln brzojavno poročila. OBČINSKE VOLITVE V CERKNICI. Cerknica, 7. aprila. Sedma podob-čina Dolenja Vas zopet pridobljena. NAŠ CESAR. Dunaj, 7. aprila. S posebnim dvornim vlakom se je cesar danes peljal v Walsee, k nadvojvodinji Valeriji, pri kateri bo preživel velikonočne praznike. SRBI OB SRBSKO - AVSTRIJSKI MEJI ZOPET STRELJALI NA AVSTRIJSKE VOJAKE. Dunaj, 7. aprila. (Uradno.) V ponedeljek so od srbske strani trije srbski jezdeci pri Bujatloviču Potoku na Drini streljali na avstrijsko patruljo. Avstrijska patrulja je odgovorila na napad s streli. En konj srbskega jezdeca je bil ustreljen. Srbi so bežali proti Ragatici. Avstrijski vojak ni noben ranjen. PROMET S ČRNOGORO OMEJEN. Zader, 7. aprila. Uradni list objavlja naredbo dalmatinskega namestništva, ki prepoveduje svobodni prehod čez črnogorsko mejo. Iz Dalmacije v Črnogoro in narobe bodo smele le osebe, ki bodo imele posebno dovolilo potrjeno od dotičnih vojaških in politiških oblasti. RAZBURJENJE MED SRBSKIMI ČASTNIKI. Belgrad, 7. aprila. Med častniki v notranjosti dežele je veliko razburjenje proti kralju Petru. Radi tega je nastal konflikt med vojnim ministrom in divizi-jonarjem v Nišu polkovnikom Vojničem. Da prepreči nemire med niškimi častniki, je odredil divizijonar, da so bili aretirani nekateri častniki. Ker tega vojni minister ni odobril, je divizijonar demisijoniral. Častniki zahtevajo, naj postane kak čast-nik-zarotnik divizijonar v Nišu; ako se to ne zgodi, tedaj se je bati. da izbruhnejo med vojaštvom v Nišu resni nemiri, ki bodo nevarni dinastiji. POROKA SRBSKE PRINCEZINJE. Belgrad, 7. aprila. V kratkem se poroči srbska princezinja Helena z nekim ruskim velikim knezom. Ta projekt je carjev, ki hoče s tem pokazati naklonjenost kralju Petru in Karagjorgjevičem. Ruski poslanik je v avdijenci to sporočil kralju Petru. MILOVANOVIČ — POSLANIK V BEROLINU. __ Dunaj, 7. aprila. Iz Belgrada poročajo, da dr. Milovanovič v kratkem izstopi iz srbskega kabineta in da želi iti kot poslanik v Berolin. RAZPUST OGRSKEGA PARLAMENTA IN HRVAŠKEGA SABORA. Budimpešta, 7. aprila. Tajnik ministrskega predsednika |je irekel nekemu hrvatskemu politiku, da bosta začetkom maja razpuščena ogrska zbornica poslancev in hrvatski sabor in bodo še isti mesec razpisane nove volitve. Na ta način da hočejo rešiti krizo na Ogrskem in hrvatsko vprašanje. Baron Rauch upa, da na ta način spravi v sabor novo ustavno stranko, ki bi štela kaih 20 do .30 članov in potem stopiti v pogajanje s stranko, ki bo izšla iz volitev kot najmočnejša. Ako bi tudi tako ne mogel dobiti večine za vlado, razpuščal bo ban sabor toliko časa, da se mu to posreči. TRGOVINSKI MINISTER V TRSTU. Trst1, 7. aprila. Trgovinski minister dr. Weiskirchner se je danes pripeljal v Trst. Na kolodvoru ga ie sprejel cesarski namestnik z načelniki uradov. VELIKA STAVKA NA ČEŠKEM. Praga, 7. aprila. V Kladnem je pričelo stavkati 5000 rudarjev, ker jim je ravnateljstvo hotelo znižati plače. V Kladno je prišlo 2000 orožnikov. STAVKA V PARIZU IN AVSTRIJSKI BRZOJAVNI URADNIKI. Dunai, 7. aprila. Med stavko francoskih brzojavnih uradnikov so jim poslali avstrijski tovariši spomenico, v kateri so jih prosil za podrobne informacije o neposrednih in posrednih vzrokih stavke in o načinu organizacije in boja. Francozi so odgovorili, da objavijo vse v posebni brošuri, ki jo dopošljejo tudi avstrijskim kolegom. ZA KAZEN PRESTAVLJENI OKRAJNI GLAVAR. Aš, 7. aprila. Tukajšnji okrajni glavar dr. Ingra je za kazen prestavljen. Dr. Ingra je v znanih davčnih kravalih obsojal postopanje davčne oblasti, nakar mu je davčni referent očital, da prikriva dohodke. Dr. Ingra je sam zahteval disciplinarno preiskavo, a o izidu preiskave se ni čulo doslej ničesar. NADVOJVODA JOSIP FERDINAND V PARIZU. Pariz, 7. aprila. Nadvojvoda Josip Ferdinand se je s stotnikom Kosfoggom izkrcal v Douvrentu na Francoskem iz zrakoplova in prispel v Pariz. NOVA AVSTROOGRSKA PODMORSKA LADJA. Dunaj, 7. aprila. Podmorski čoln št. 4 vojne mornarice je prispel iz Kiela v Gibraltar ter nadaljuje vožnjo v Pulj. KAZENSKA OVADBA PROTI PRINCU JURIJU. Dunaj, 7. aprila. Iz Belgrada se poroča, da je brat pokojnega komornega sluge Kolakoviča vložil proti princu Juriju na državnem pravdništvu v Belem gradu kazensko ovadbo radi untora. SESTANKI VLADARJEV. Berolin, 7. aprila. Italijanska in nemška vladarska rodbina se snideta prihodnji ponedeljek v Benetkah. Pri sestanku bodeta navzoča Biilow in Tittoni. Gotovo je, da poleti ruski car obišče angleški dvor. Tudi se snideta nemški in ruski car. SAMOUMOR NA OČETOVEM GROBU. Dunaj, 7. aprila. Radi financijelnih težkoč se je tu na centralnem pokopališču na grobu svojega očeta ustrelil znani arhitekt Oskar Marmorek. SMRTNA NESREČA. Trst, 7. aprila. Gostilničar in posestnik na Proseku Ivan Godina je pad-:l s konja in se ubil. Godina je bil svak pokojnega viteza Nabergoja. ZRAKOPLOV BREZ ZRAKOPLOVCA. Turin, 6. aprila. Na sneg nekega hriba na jugu italijanskih alp je padel 118 metrov dolg zrakoplov, ki je pripiul v smeri od Francoske. Ladijca zrakoplova je bila popolnoma minirana, v ladijci pa niso našli niti enega zrakoplovca. Natron-vrelec glavna razpošitjatev: 85110-1 DUNAJ I. S. Ungar jr. Jasomirgottstr. 4. Suveren, olajšev. sredstvo proti vodni kislini, trganju, diabetes, želodčnemu in črevesnemu ka-taru, gorčici itd. Dobiva se po vseh lekarnah in trgovinah min. voda Cene veljajo /a 50 kg. Budimpešta 7. aprila Pšenica za april . . ... Pšenica za oktober 1. 1909. . . . Rž za april 1. 1909. Oves . aprila ob 12. dopoldne po dolgi, mučni bolezni v 72. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb dragega rajnika bode v četrtek, dne 8. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Konjušne ulice štev. 4 na pokopališče k sv. Križu Sv. maše zadušnice se bodo brale v Trnovski cerkvi Ljubljana, dne 7. aprila 1909. 989 1-1 Žalujoči ostali. T 98T 1-1 Potrtega srca javljamo družine Lipovec, Cop in Potočnik vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu Vsegamogočnemu dopadlo našega iskreno ljubljenega, nepozabnega brata, oziroma svaka in strica, gospoda Anton-a Lipovec meSCanskega učitelja v pokoju dne 4. aprila 1909 ob 1. uri ponoči, po dolgi mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 59. letu svoje starosti poklicati k Sebi v boljše življenje. Zemski ostanki ranjkega prepeljali se bodo z Dunaja v rojstni kraj na Koroško Belo, kjer budo pokopani dne 10 aprila 1909 ob 9. uri dopoldne. Maše zadušnice se bodo brale v domači farni ce.kvi in na Dunaju. Koroška Bela, 6. aprila 1909. Žalujoči ostali. iznčen na deželi, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Vojaščine prosti imajo prednost, Pojasnila daje nprava ,Slovenca', 92151- Gospodarsko društvo v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri prodaji -w « mm aH* svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 362 (3) nelenj vinskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700,800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rcsner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9 Razpis tojnftAe službe. Pri podpisanem županstvu se razpisuje služba tajnika z letno plačo 700 K in prostim stanovanjem. Prednost imajo marljivi in trezni prosilci. Ponudbe se sprejemajo do 15. aprila t. I. Nastop službe 1. majnika t. I. Županstvo u Št. Jerneju na Dolenjskem, dne 2. aprila 1909. Franc Novoselc, 951 3-1 župan. Vsled bolezni lastnice je naprodaj v Kolezij-skih ulicah štev. 8 posestvo obstoječe iz dveh hiš in zelenjadnega vrta. Cena zelo ugodna. — Pojasnila daje lastnica M. Nlihelič, ravnotam. 981 3-1 984 3-1 z dvema sobama, vežo, kletjo, hlevom, drvarnico, šupo, vrtom in zelnikom se proda iz proste roke v Spodnji Zadobrovi štev. 37. Prodajo se pod ugodno ceno štiri dobro ohranjena Olf m a zunanja in notranja visoka 115 cm široka 78 cm; prav tam se pro-975 dajo tudi kompletna 2-1 prodajainična vrata Okna so iz mecesnovega lesa. Lastnik Anton Klun Bohoričeva ulica štev. 13, Ljubljana. HBžgt na Prodai 986 3-1 po jako nizki ceni, obsega: 8 stanovanj, 2 kleti, hlev ledenico, pod in vrt Pripravna tudi za gostilniško In mesarsko obrt. Okolica ima lepo bodočnost. Naslov pove uprava. "MJ$sSO€lam.s«, pri l i ka. V najbližji okolici Ljubljane, krasna lega pod Rožnikom se proda iz proste roke do ame-nkanskem načinu, urejen in izdelan zavod za K perutninstvo. Perutninski ^jlS^^J^^0 " ^ P°iaS"ila »»• Priporoča svojo veliko, popolnoma svežo najmodernejšo konfekcijo Oblek n. LUI Kit tol! I Pred škofijo1 f za gospode, dame, dečke, deklice In otroke L po najnižjih ccnah. — Postrežba solidna. Ustanovljen« ■•ta 1854. Prua domala slovenska pivovarna Telefon it. 210. G. AUER-Ieulh dedičev Uulillana, fflolfoee ulice Stev. IZ, Ljubljana Priporoča stavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno moreno pivo S Preizkušena kakovost! nsKf čevlji natrahe K fi'111 prav trpežni II U UU 1200 uslužbencev in delavcev i 707 10—1 čevlji lB.OOOparovse izdela na teden Izredno ceni, tr-pežni, elegantni in priznano dobri so Alfreda Frankel, kom. dr. Zastopnik J. Kraljevič Filijalka: Ljubljana, Stritarjeve ulice štev. 9. „Goodyear Welt" čevlji in škornji najodličnejše popolnosti! Preizkušena kakovost! mniBiiM Hajsolidnejša : izvršitev : Zaloga koles Pocli (Styrln). GloDus, Regent ln druglii ^eciolniii znanih Is? posameznih dslov Izposojevanje koles prejem koles za emajtiranje, : ponIHIanJe ter po&rauila : solidno in ceno. v Ljubljana, Dunajska c. št. 9» Stavbišče naprodaj v jako prijaznem kraju, lepa lega, 1 uro od Ljubljane, na jako prometni cesti blizu kolodvora. Stavbišče bi bilo za vilo ali kako drugo podjetje. Naslov se poizve pri uprav-ništvu ,,Slovenca". 961 6-1 Velik« zaloga r-aarii»ih 2267 slcmKlh plošč !n ceniki od gramofonov In ploič n« razpolago. Fr. P. Zajec urar In optlkar Ljubljana, Stari trg, št*. 26. V restavraciji se toči Na velikonočne praznike znamenito: salonsfii cviceR. 991 3-1 o pivo, Pelerine ja častnice, ialarje in barete 3 a sodnice ima v fini izvršitvi in nizki ceni v zalogi 826 6—1 Ljubljana, Dvorni trg 3. Za slaboumne i* prebolele! je najboljša pijača 993 10—l Pristni maršala v steklenicah k10/so! MB» vrn* BUr t« wei 6 S ■*«» iu • »a A «« m * Za velikonočne praznike "VI najfinejše vino WERMOUTH v steklenicah Jj JJT- in druga razna najfinejša vina w steklenicah priporoča FRAN CASCIO, Ijabljana, v Selemnmih usicah It 6. 952 Izurjena 3 — £ šlulljn in učenka se sprejmeta za trajno delo pri gosp. Zupančič, S*. Petra cesta 47. v sredi mesta. išče stalen samski gospod Ponudbe sprejema pod 897 uprava lista,. 897 1 O C rt s. N P cn r+ O 5" p 3 7T O Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših za umetnike, od dr. Schonfelda & Co. Fine oljnate barve za Stadije, akvarelne trde in tafcoče, tempera barve t tnbah, pastelno barve. Raznobarvna kreda, 7,late in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in alnmininm v listih. Štampilijske barvo. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko,platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. « :: slikarski vzorol ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne Bohe, kemične, --prstene in rudninske barve. . :: Priznano najboljše in najizdatnejSe :: = oljnate barve — za pleskarje, stavbne ln pohlštene mizarje : ln hišne posestnike itd, _- :: priporoča ;: Hdolf Hauptmann Prva kranjska tovarna oljnatih barv, Hrnežev, lakov lil steklarskega kle|a. - Proda]a najboljšega mizarskega . UP llma ===== po najniži oeni, karbolineja samo boljše vrste, flipsa alabastra In stukatnrncga za podo-2961 barje ln zidarje. ( = Ustanovljeno 1832. = :: Zahtevajte cenike! " :: Podružnice Spljet, Celovec in Trst - Delniška glavnica -K 3,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stritarim ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter j« na knjižice in na te- /fil i/ O/ je obrestuje po čistih dMfc /2 /Q Kupuje in prodaja srečke in vse vrste {vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Podružnice Spljet, Celovec Iu Trst Rezervni fonii K 300.000. "nramir Podružnice: Praga z mcn|alnlcamh Graben IS, "Anin Hran, XI tat. ollce .. fiadtn, Brno, C tik« Lipa, Ceika Kamnita, Moravski Znahcrg, »tidllog, Novi Jiein, 9 Plx«n, Zvltav« In Llberce. Menjalnice n n D u n a j u t I. Wolli< l!» 10, Taborilrant 1, III. Ungargamt 77 (vogal Renjiwega|, I/l. L8-wengstto 27, IV. Wltdner llauptitrasie 12, V. Schonbrunneritra«« 18 a, Vt Gumpcndorter«tra«»t 22, VII. MarlnhlUtritra«!« 70, VIII. l.*rch»nfeldtr- itoim 1% IX. /U»*o4rrs5c ,12, XVIII. W»hrinH?rstre»»» 12, XIX. OSbllnatr H.iupt»tra»«c 13, XIX. HaupUtm««* v?. mmmmmmntmmmmmmmmmmmmm 1P Menjalnlčna delniška družba MERCU ' DUNAJ, I., VVollzelle 1. a Akc. kapital K 20,000.000. Bes. zaklad K 8,000.000. NafkalantnrjSt :: siakup In prodaja :: vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut ln denarja. u :: Zamenjava in eskompfiranje :: Izžrebanih zastavnic ln obligacij, sreCk ln kuponov. v Zaradi ogromne zaloge sveže, najmodernejše spomladanske in poletne konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke prodajam že pričetkom sezije 1909 Na zahtevo pošiljam na deželo izbero tudi brez povzetja. — Naročila po meri za dame in gospode bodo najhitrejše in najfinejše na Dunajn izvršena. tudi pod lastno ceno! flngležKo skladišče oblek 0. Bcrnatouič Ljubljana, Mestni trg St. 5. Veliko izbiro moških, ženskih m otročjih čevljev v moderni obliki priporoča najtopleje Josipina Herrisch, Ljubljana sedaj Židovska ulice st. 7. Zunanja napočila se točno izvršujejo. 963 3 1 Oblastveno dovoljena razprodala. . Radi popolne opustitve trgovine prodaja se vse blago pod tovarniško oeno. Glacč in druge raznovrstne rokavice za dame, gospode ln otroke, kravate, srajce za gospode, nogavice itd. itd. — Galanterijsko blago. — Različne kirurgične potrebščine: trebušne obveze, kilni pasovi, ravnodržalcl itd. Za mnogobrojni obisk prosi 521 12—i Schubert prej Bilina & Kasch Židovske ulice it. 5. St. ">206 Razpis. 949 3-1 Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnih zdravnikov: I. v Postojni z letno plačo 1200 K 2. na Raki z letno plačo 1400 IC Z vsako teh služb je združena tudi aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru lo 25. aprila 1909. ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdrav-liške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, do-edanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, 1. aprila 1909. Pozor kolesarji! Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pnch-kolesa: »Specijal" Puch-kolesa.......K 150 — „Curier" kolesa..........„ 115'— Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66' - naprej. (i) Za preknpovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam broz potnikov, vsled tega vse blago veliko ceneje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem FR. ČUDEN urar in trgoveo v Ljubljani. Nižje=avštr. zdravniška zbornica je v letu 1899 doposlala c. kr. notranjemu minl-sterstvu vlogo, v kateri navaja, da so dognale opetovane kemične preiskave Serravallovega kina-vin a, da vsebuje mesto naznanjenih O'4o/0 ielezo-oksida le O OOl do O 006 °/0, to je ne več kot navadno vino. (, Wiener Allg. Zeitg.1- 4. junija 1899.) Železnato vino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani vsebnje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemn organizmu. Follit. stekl. 2 K. Preselitev obrti. Vsem svojim cenjenim naročnikom in slav. občinstvu sploh, uljudno naznanjam, da sem svojo 780 6—1 kleparsko obrt na Tržaški cesti št. z preselil o Gradišče St. 10 SR. 1 RS Priporočam se za vsa v to stroko spadajoča dela in prosim zaupanja tudi na svojem novem mestu. Z vsem spoštovanjem ^ Jjjjg^ ^p^ SLOVENSKA TVRDKA. § C/3 g co Slaščičarna, kavarna in pekarna JAKOB ZRLAZNIK Stari trg Steit 21. Stari trg štev. 21. Za velikonočne praznike 0 m m priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih pirhov, vsak dkn svežega peciva, finih inozemskih vin kakor tudi raznih likerjev. ! ! ! Sveže blago! ! ! ! Po naročilu dobavljam POTICE medene, rozinove, orehove, mandeljnove itd. I I Šarklji, pince t I ! ! in tltole. ! ! TOČNA POSTREŽBA. V kavarni se dobi bela in črna kava, čaj, fini likerji i. t. d., i. t. d. SLOVENSKA TVRDKA. C/3 g C/3 S k-H H* Prvi kinematograf Pathe i> Prej „EDISON". DUNAJSKA CESTA. Ilosprotl Kavarne ..Europa!' usako soboto ln sredo nou program! Predstave ob delavnikih: ob 4., 5,6,J. in 8. url. Predstave ob nedeljah in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. Cene nrostoram* i;?^!,0'^* "■P1j08t0rf0v-,(' P1T i Vsak četrtek ln soboto Od 3. dO 6. ure pred- i Sllke se dob,vai° 8amo iz P'« »vet. pariSke tvor. Pathe Fržres. P™"™' 40 »pros,or otrocl'» i —-------------- ■ — - ■■ » - • s Ravnateljstvo kinematografa JMNT. 2613 26 vojaki do narednika 20 v. i stave po znižani ceni. I. prostor 20 v., II. 10 v. | ft Delniška di*-užba združenih pivoiaren Žalec in Laško priporoča Jc* ■ asIM* pim^o. Specialiteta: fVSalvatoB*cc (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). --Pošlljotv* na dom prejema restavrater ..Narodnega doma" g. Kržlšnlk. (Telefon it. 82.) ============ «cN«MfcV><,. JIM*« W '1 «19 HHHHHBHm i 111111111 im ii iiiiii iiiiMMMiMMHiMilMJJMMMMlBMBMMBMJMMMMBMUBBIJIMBH *ar Nova slovenska trgovina -sa Lenasi Sc Gerkman, Ljubljana priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sukn.no, volneno in platnano blago Solidne oana in točna postrežba. 3490 (26-6) Dež lekarna prf,. Mariji pomagT IVI. Leustek Ljubljana, Resljeva c. I zraven cesarja Franc Jožeforega jobii. mosta priporoča ob sedanjem Času za jemanje najbc'., pripravno pristno, Cisto in sveže Dorševo med. ribje oli? >d okusa, Ijivo. Mala steklenica I "* l&hkoprebav- Nadalje zaradi svo: ** ^ " „«,• • Itbor. učink« Srtano cl";-ffl tinktura za lase, d - okrepčuje lasišče In preprečuje upa-*afe Us. - Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 2700 Slovita Melusine nstna in zobna deluje izborno proti zobobolu in gnjl-VOUa |obi zob utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih tiomačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpoiilja po pošti vsak dan dvakrat. Z! Prvo slovensko ! ! c. kr. oblastveno potrto i, udilisce za Krojno risanja branja c7esiM Ljubljana, stari trs it. 28. • Dobi se tudi kroj po žlvotnl meri. m Gramofoni! ... Milko Krupeš urar, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, areb. tula aikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate veriiioe, pr« stane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineftkega srebra orodje. f«MM«nfAMA najnovejSe slovenske plo-uramoione «če od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo 2393 36 Staro zlato in srebro kakor tud< drago kamenje kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. Gimnazijski konvikt Benediktinskega samostana v Št. Pavlu v lepi, zdravi legi v Labodski dolini, Koroško (ob progi državne železnice Zeltweg-Celje). Javna, popolna gimnazija In zasebni pripravljalni tečal. Konvikt je z novo stavbo precej povečan, razširjeni nasadi za mla-denlške igre in telesne vaje; najnovejše kopalne priprave, električna razsvetljava itd. Za pevce znižane cene! Prospekti se lahko zahtevajo od predstojništva 862 konvikta. 9—1 pri nakupovanju vencev l Fr. Iglic Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo Krasnih in 3077 66-1 • • trakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. CEHE BREZ MIH! Absolutno ognjevurne blagajne {ekleno-oklajjjie blagajne in kasete ponudi atarorenomiranx 10-varna za blagajne Jan. Lange Dunaj, XVIII/], UMnger Gflrtel štev. 7. Telefon 21485. 3157 26 9 Ceniki zaMonj. Dobavitelj domačih hranilnic. 50B£ za enega gospoda se odda. Izve se do 15. apr. na Francovem nabrežju številka 7, pritličje. 040 3 i Za popoldanski čas ii&e postranskega opravila (tudi kot risar') mlad uradni^ Kdd"; pove upravn'Štvo ^Slovenca1-. 911 - SLIfl)VU . rt v . trepinovss kranjski brinjav** UlikiTui • Pariz«. m dobi v »otflb o4 «0 litrov uprt| po prav primerni ooal t aanosljlvi kakovosti t «■ ▼eležganjarni in rektifikaroi sadja Rosner Mk Os., LJublJaaa, •pod. ftltka, poli« Soalor-Jovo pivovarne. fpjlMMM^I Za spomlad in poletje priporoča tvrdka Gričar&Hejoč Ljubljana, Prešernove ulice 9 svojo bogato zalogo izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter mične novosti v konfekciji za dame :: in deklice :: Ceniki zastonj in franko. 964 3-1 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD mam se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje mrličev po jako nizki ceni. i Naročila se sprejemajo pri ■ ———: JOSIP TURK FRANC VIDHLI-JU II JJII^^JSJJJJJJI^S^ISSIS II lastnik Prve9a slovenskega PreSernove ulice, Ljubljana. 11 —— 11 798 20—1 pogrebnega zavoda