Poattuna plačan* * gotovim. £\j Leto XVU., št. 498* LJubljana, nedelja 13* decembra 1936 Cena 2 Din UpravniStvo. ujubljana, Knafljeva Ulica 5 — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126 lnseratnj oddeleK: Ljubljana, Seien-Durgova ui. 6 — Tei «92, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11 — Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ul. 3t. 2 Telefon št. 190 Računi pn pošt. ček zavodm: LJubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241 Izbaja vsak dan razen ponedeljka. Etecočnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon S122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Sprememba v Angliji Čudno je. ali resnično, da se veliki zgodovinski dogodki sodobnikom, ki jih doživljajo, navadno ne zde prav nič veliki Ko se je ob zaključku svetovne vojne izvršil največji prevrat, kar jih pozna zgodovina, je le malokdo občutil vso velikost tistih časov Dogodki so se vrstili kakor da so sam; po sebi umevni m kot take so jih ljudje tudi sprejemali. Slično je tudi te dni z odstopom angleškega kralja. Res ta dogodek m tako dalekosežen, da bi ga bilo piimerjati s spremembami, ki jih je prinesla velika vojna, brez dvoma pa pomenja dogodek svetovnega pomena. Saj prostovoljno zapušča svoje mesto vladar najmogočnejšega in največjega imperija in povrh vladar, ki je bil sprejet ob svojem nastopu s takimi splošnimi simpatijami ne le svojega, temveč tudi drugih narodov, kakor se je to doslej zgodilo še prav redkemu državnemu poglavarju Prav zaradi tega predstavlja odstop kralja Edvarda za Anglijo mnogo težji udarec, kakor bi ga pomenila sprememba na prestolu v drugačnih okoliščinah. in je v zgodovinah narodov težko najti enak primer. Da odstopajo člani vladajočih rodbin in se odrekajo vsem svojim pravicam in častem, da lahko slede klicu svojega srca, to ni ničesar izrednega in poznamo vse polno takih primerov. Bolj redki pa so primeri, da se umakne v zasebno življenje aktiven vladar velike in mogočne države, pa še tako priljubljen in popularen povrh. Angleška zgodovina takega dogodka še ne beleži. Zato je razumljivo, da se angleška javnost ni mogla sprijazniti z mislijo Edvardove abdikacije in da je vse do zadnjega trenutka vztrajala na svoji zahtevi, naj se najde izhod, ki bi to preprečil, pa čeprav je bilo že skoro jasno, da takega izhoda ni In vendar se je ves odpor polegel, ko je bil odstop kralja Edvarda izvršen. Da, celo one množice, ki so mu poprej prirejale navdušene ovacije, da bi ga odvrnile od odstopa, so si olajšano oddahnile. Prevladal je zdravi angleški instinkt, ki je spoznal, da je ta rešitev za državo in s tem tudi za narod najboljša Saj je presekala hudo krizo, ki se je začela razvijati v že zelo nevarno smer ko so mnogi že občutili, da je vsaka rešitev boljša od zavlačevanja. Pokazalo se je tudi, da je ta rešitev najbolj v skladu z angleško mentaliteto. Krona, simbol britanskega imperija, katere ugled je v zadnjih letih še posebno narasel, je šla iz boja nedotaknjena. Edvard je znova pokazal, da mu je angleško gentlemanstvo v krvi in da je res mož, kakršnega so njegovi narod. ljubili in spoštovali. In angleška demokracija se je v težki preizkušnji zopet enkrat izkazala ter se še globlje zasidrala v ljudstvu, kajti brez dvoma je, da spada med prve naloge vsake demokracije, čuvati ugled in avtoriteto narodne skupnosti in njenega predstavnika. Poročila, ki prihajajo iz Londona, potrjujejo, da je zadovoljstvo angleškega naroda splošno. Celo najbolj goreči in navdušeni prijatelji kralja Edvarda VIII., ki so videli v njem enega največjih bodočih angleških monarhov in ki so se zato na vse mogoče načine trudili da bi preprečili njegovo odpoved, se udajajo spoznanju, da je bilo kraljevo postopanje prav tako modro, kakor je bilo modro zadržanje ministrskega predsednika Baldwina. Nastop novega kralja pa je bil pozdravljen z navdušenjem ki potrjuje Baldwinove besede, da ne bo angleška krona utrpela zaradi Edvardove epizode nikake izgube na ugledu in sijaju. Poslovilni govor, ki ga je imel v petek ponoči kralj Edvard po radiu in ki so ga poslušali nešteti milijoni po vsem svetu, je bi) tako človeško topel in obenem tako prepričujoč, da je angleškemu narodu odstopivšega kralja še bolj vtisnil v prijazen spomin. Priprosto je Edvard, sedaj vojvoda Windsorski, razložil tragično dilemo, v kateri se je nahajal in priznal, da bi bil nesrečen, ako bi ne mogel imeti ob sebi življenjske družice, ki si jo je bil izvolil. V takem položaju bi se ne čutil doraslega težkim nalogam britanskega vladarja, pa je rajši izvajal konsekvence in se umaknil. V enako toplih besedah je govoril o svojem nasledniku in bratu, sedanjem kralju Juriju, kateremu je kot prvi prisegel zvestobo in poslušnost. Prosil je prebivalstvo britanskih držav, naj se oklene kralja Jurija z enako ljubeznijo in zaupanjem, kakršno je gojilo napram njemu. Vse kaže, da se bo res tako zgodilo. Poročila iz Anglije in dominionov pričajo, da stopajo čedalje bolj v ozadje sentimentalni momenti, ki so v razpletu krize igrali nedvomno zelo veliko vlogo. Javlja se trezna presoja položaja, ki jo dviga zaupanje v novega vladarja, kralja Jurija VI. V njem vidijo Angleži predstavnika prave monarhične tradicije kakršno sta v Angliji zakoreninila zlasti slavna kraljica Viktorija in njen nečak Jurij V., oče kralja Edvarda in Jurij Ul. - nouf angleški kralj Dosedanji vojvoda Yorški je bil včeraj kot kralj Jurij VI svečano po prastarih običajih proglašen za novega vladarja London, 12. decembra, br. Z današnjo pro-klamacijo po prastarem običaju je pobtal dosedanji vojvoda Yorški pravnoveljavni vladar prostranega britanskega imperija. K tej zgodovinski svečanosti se je zbralo v Londonu mnogo odličnikov od blizu in daleč pa so prihitele nepregledne množice, ki so že od ranega jutra oblegale vse kraje, kjer so pozneje oficielno proglasili, da je zaradi odstopa kralja Edvarda VIII. zasedel izpraznjeni prestol največje države vojvoda Yorški kot kralj Jurij VI. Največje množice so se zbrale pred prinčevim dvorcem in kraljevo palačo, ki je bila za današnji zgodovinski dan primerno okrašena z zlatimi zavesami in škrlatnimi preprogami. Pred palačo sta se razvrstili konjenica in pehota kraljeve garde, okrog palače pa mnogoštevilne delegacije vseb vrst orožja angleške vojske, mornarice in letalstva. Svečana proglasitev kmalu po 11. uopoldne so se začeli v kraljevi palači zbirati člani kronskega sveta in ostali odličniki. ki prisostvujejo po prastarem običaju njegovim sejam. Poleg članov tajnega sveta pripadajo kronskemu svetu visoki komisarji dominionov in Indije ter člani kraljevske rodbine. Na seji je bil najprej sestavljen državni akt o proglasitvi novega kralja, nakar je poseben glasnik odšel v prinčev dvorec in pozval vojvodo Yorškega v palačo. Ob 12.30 se je vojvoda Yorški g predpisanim spremstvom podal na sejo kronskega sveta. Na poti so ga pozdravljale velike množice, ki so mu prirejale navdušene ovacije Ko je stopil vojvoda Yorški pred kronski svet, je predsednik kronskega sveta prečita! naslednjo izjavo: Tu prisotni so se zbraji, da razglasijo in proglasijo soglasno in prisrčno, da je vi-sokorodni princ Albert Friderik Artur Jurij postal po milosti božji naš edini zakonski i pravomočni gospodar Jurij VI., kralj Velike Britanije, Irske in britanskih dominijo-nov onstran morja, ln cesar Indije, ki smo mu dolžni popolno zvestobo in pokorščino z vso našo ponižno ljubeznijo. Člani kronskega sveta so nato kot prvi prisegli novemu kralju zvestobo. Kralj Jurij VI. je zatem podal običajno zaobljubo, da bo vselej in povsod čuval koristi in dobro države in narodov, britanskega imperija ter zvesto vršil svoje vladarske dolžnosti strogo po ustavi in državnih zakonih. Prve avdience in prvi obiski Sledile so prve avdience. s čimer Be je začelo vladarsko poslovanje novega kralja. Prvi je bil sprejet notranji minister sir John Simon, nato pa lordski predsednik državnega sveta Ramsay Macdonald. ki mu je kralj sporočil svojo željo naj se priprave za kronanje nemoteno nadaljnjejo in da se naj kronanje izvrši 12. maja prihodnjega leta, kakor je bilo določeno že za vladanja kralja Edvarda VIII Takoj nato so se poklonili novemu vladarju predstavniki dominionov. nakar je kralj med burnimi ovarijami zbranih množic odšel v buckinghamsko palačo, kjer Je obiskal kraljico mater Mnrv. nato pa se vrnil v svojo rezidenco. Vse ulice, kjer se je vozil kralj, so bile nabito polne občinstva. ki ga je prisrčno pozdravljalo in neprestano prenevnlo državno himno Proklamacija narodu Takoj nato je sledila običajna oeremoni-alna proklamacija novega kralja po mestu. Točno ob 15. je stopil na balkon Saint-jameske palače dvorni glasnik v spremstvu 12 heroldov. Na znak fanfar je zavladala tišina, v kateri je dvorni glasnik s povzdig-njenim glasom prečita! zbranemu narodu naslednjo proklamacijo: »Ker se je naš mogočni In slavni vladar fci gospodar kralj Edvard VIII, po svoji svobodni volji in s pristankom narodnega predstavništva prostovoljno odrekel prestolu, prehaja cesarska krona Velike Britanije in Irske po pravu nasledstva na visokega in mogočnega princa Alberta Friderika Arturja Jurija. Zato smo se zbrali mi duhovni in posvetni lordi tega kraljestva akupaj z lordi tajnega sveta ter s številom drugih gentlemenov. z županom in mestnimi svetniki ln prebivalci Londona 9klenili soglasno ln pristali vsi z besedami hi srcem, da objavimo in proglasimo: Visok orodni hi mogočni princ Albert Friderik Artur Jurij je postal po odstopu kralja Edvarda VTIT. naš edini zakoniti In pravomočni gospodar Jurij VI., po milosti božji kralj Velike Britanije. Trske in britanskih dominionov onstran morja, cesar Indije. S tem sporočamo to dejstvo ln prav tako našo »talno poslušnost z vso našo srčno in ponižno ljubeznijo. Prosimo boga, po čigar volji vladajo kralji in kraljice, naj blagoslovi kralja Jurija VI., da bi nam vladal dolga srečna leta«. Velike manifestacije Množica je posluššala odkritih glav proklamacijo. Ko je glasnik končal, so zaori-li po trgu in sosednih ulicah gromki vzkliki novemu kralju. Godba je zasvirala državno himno, ki jo je pela vsa množica. V istem trenutku je zagrmelo 21 topovskih strelov in so zazvonili v pozdrav novemu kralju vsi zvonovi londonskih cerkva, na palači, ki je bila doslej dom vojvode Yorškega, pa je zaplapolala kraljeva standarta. Ko se je dvignila kraljeva standarta, je častna četa pred dvorcem oddala častno salvo, nad dvorcem pa so se pojavila mnogoštevilna vojaška letala in metala na dvorec in ulice male zastavice in šopke cvetja. Ovacije se dosegle vrhunec, ko se je na ball oniu palače pojavil novi kralj in se s pokloni zahvalil množici za ovacije. « Nato je 12 plemičev v starinskih oblekah v spremstvu oddelka heroldov krenilo v notranje mesto, da po starinskih predpisih na določenih krajih objavijo, da je zasedel prestol novi kralj. V siprevodu je bila tudi državna kočija, v kateri se je kot zastopnik kralja vozil glavni komornik markiz Col Mondley. „ Vstop v London" Na meji starega in novega mesta pri Temple-baru, kjer je vhod v City of London, je bila cesta zaprta z rdečim svilenim trakom. Tu so čakali sprevod londonski župaai, najvišji londonski sodnik in 12 zastopnikov meščanstva. Ko se Je sprevod ustavil, je vprašal londonski župan: »Kaj hočete v našem mestu?« Dvorni glasnik je na to vprašanje odgovoril: >Mi smo glasniki Njegovega Veličanstva« ter zahtevamo vstop v mesto, da proglasimo kralja za vladarja«. Londonski župan je nato po »posvetu« z zastopniki meščanstva »odprl mestna vrata« s tem, da je prerezal trak. V spremstvu župana so nato kraljevi glasniki krenili k mestni hiši in tu pred špalirjem kraljeve garde in odposlanitev vseh edinic londonske garnizije prečitali proklamacijo, nakar je godba zasvirala državno himno. Ista ceremonija se je nato ponovila pred borzo in še na dveh mestih. Z izvršitvijo teh ceremonij, ki so jih prenašale vse angleške radijske postaje in so jih poslušali istočasno po vsem britanskem imperiju, je postal vojvoda Yorški pravomočni vladar imperija kot kralj Jurij VT. Svečani seji zbornic Istočasno s proklamacijo po ulicah Londona je bila izvršena tudi proklamacija v obeh zbornicah, ki sta se ob >15. sestali k svečani seji. V obeh zbornicah je bila najprej prečitana proklamacija vojvode Yor-škega za kralja Jurija VI., nato pa sta bili sprejeti resoluciji. v katerih obe zbornici čestitata novemu kralju. Sledila je zaprisega članov lordske lin poslanske oosocn spominja, da je svojo prvo vojaško izobrazbo užival pri mornarici in siu-iil kot oficir v mornarici v miru m vojska. Bil je priča velike pomorske bitke pri SUca-geraku, kjer je britanska mornarica tako junaško čuvala svojo tradicijo. Prepričan je, da bo tudii v bodoče hodila vedno po tej poti. O vojnem letalstvu pravd, d« je več ko doraslo svoja nalogi, ter občuduje pogum in energijo, s katero ta vrsta državne obrambe vrši svoje tako številne in vedno težje naloge. Angleška vojska je bila vedno verna opora države in upa, d« bo to ostala tudi v bodoče. Uradništvo poziva, da vestno kot doslej izpolnuje svojo nalogo v dobrobit domovine. Vojvoda Windsorski London, 12. decembra, br. Kralj Jurij VI. je danes popoldne kot prvi državni akt podpisal ukaz, s katerim podeljuje bivše-, mu kralju Edvardu, ki je z abdikacljo i*-London, 12. decembra, br. Kralj Jurij VI. ' ^^ plemiške naslove In dohod- je po starem običaju izdal posebno posla- j j. naSlov vojvode Windsorskega s pripa- vffissFzi^ z rž ***** -j—*- p^. Irska priznala novega kralja Sla pa je pri tem korak naprej v svoji osamosvojitvi in si vzela popoln položaj dominiona 12. decembra br. Irski parla- zadnji zakonski načrt, s katerim je odprav- sbomice po posebnem, starem ceremonija-ki. Danes je priseglo 100 članov spodnje zbornice, ostali pa bodo prisegli v ponedeljek, nakar bodo seje obeh Zbornic odgo-desne preko božičnih in novoletnih praznikov. Kraljeva poslanica vojski in mornarici Dublin, ment je danes s 96 glasovi proti 6 sprejel zakon, » katerim je pristal na odstop kralja Edvarda V111. in priznal za kralja vojvodo Yorškega kot kralja Jurija VI. Dublin, 12. decembra. Irskemu parlamentu je bil danes predložen zakonski načrt, ki vsebuje priznanje kralja Jurija, a obenem predvideva ukinitev mesta generalnega guvernerja in odstranitev kraljevega imena pri vseh aktih notranje uprave svobodne irske države. Zakon pravi v svojem uvodu: »Dokler je svobodna iTska država zvezana z Avstralijo, Kanado, Veliko Bntarn-jo, Novo Zelandijo in Južno Afriko in dokler narodi teh držav priznavajo kralja glede imenovanja diplomatskih in konzularnih zastopnikov i,n glede sklepanja mednarodnih dogovorov, je na ta način priznani kralj pooblaščen, da zastopa za enake svrhe tudi svobodno irsko državo.« S sprejemom tega zakona bo imela svobodna irska država republikansko obliko vlade glede na notranje stvari, čeprav bo ohranila zvezo s krono glede zunanjih Stvari Generalni guverner je nocoi podpisal ljena n.jegova lastna funkcija. Ministrski predsednik De Valera je izjavil danes v parlamentu: >Mj želimo vseireko republiko, vendar menim, da za ustanovitev take republike sedanji trenutek ni ugodeni ker je združenih le 26 grofij svobodne irske države. V6eirsko republiko želimo za vso nacionalno Irsko. Noben član britanske drža* ve ne more ugovarjat; čisto notranje pob" tečnim in notranje ustavnopravnim izpro-mennbam. kj jih imamo v načrtu. Angleška vlada ve, kaj nemeravamo. V sedanjem trenutku moramo samo razjasniti naš ustavno pravnj položaj in odstraniti, kar je biJo že davno le ustavnopravna fikcija. Nikakor pa ne nameravamo opustiti svoiih vezi z bri* tanskim imperijem. Tudi Angliji ne nameravamo zadati nobenega udarca. V novi irskj ustavi so razveljavljeni le oni členi, ki dajejo kralju britanske države funkcije, po katerih dobiva pravico od ločevanja v notranjih irskih zadevah. Svobodna irska država, to poudarjam še enkrat, odločno vztraja na svojem statutu kot enakopraven član brjtaste skega jinperijac Kralj Edvard odšel Sredi noči je zapustil svojo dosedanjo prestolnico London, 12. decembra, br. Po poslovilnem kronil na odprto morje. Spremljali sta ga govoru, ki ga je imel snoči po radiju, Be je j admiralska jahta »Euchantrea« in mSitee bivši kralj Edvard podal v palačo faind- »Wolfhound«. sor, kjer so se zbrali vei člani kraljeve rodbine k poslovilni večerji. Po večerji Be je Edvard prisrčno poslovil ter se jim zahvalil za vso tolažbo in podporo, ki so mu jo izkazali v teh zgodovinskih dneh. nato pa be je odpeljal v dvorec Belvedere. kjer so se že izvršile zadnje priprave za njegov odhod v inozemstvo. Kmalu po polnoči je krenil iz dvorca Belvedere osebni avtomobil bivšega kralja. Okna na avtomobilu so bila zastrta. Za njim sta vozila še dva druga avtomobila in tovorni avto 6 prtljago. Avtomobili so peljali naravnost v vojno pristanišče v Portsmouthu. kjer je bilo že vse pripravljeno. Ker čas odhoda bivšega kralja ni bil znan. tudi ni bilo nikjeT občinstva. Zaradi porme ure je bik) tudi malo policijskih in vojaških straž. Avtomobili so se ustavili na samem pomolu, kjer so potrti k i izstopili. Bivšega kralja je spremljal njegov adjutant polkovnik Meg in njegov osebni sluga. Bivši kralj se je takoj podal v pisarno poveljnika vojne luke admirala Ficherja nakar Be je skupno z njim vkrcal na rušilec »Furv«, to je čakal v luki. Ruši-lee je takoj dvigni" sidra in okrog 3. uro j Jurija VI. Ni dvoma, da si bo tudi novi kralj kmalu usvojil srca svojih narodov, Anglija pa se bo po prestani krizi zopet lahko posvetila nalogam, ki io čakajo. In te niso majhne. Seseda kraljevske matere Topla poslanica kraljice Mary britanskim narodom o bivšem in novem kralju London, 12. decembra, k. Kraljica . Vem, da ste precenili žrtev, ki jo je mati Mary je poslala preko uradne j moral doprinesti, da je prišel do tega ..............svojega sklepa in da ga boste, spomi- njajoč se preteklih let, ko si je toliko prizadeval, da bi služil in koristil svoji domovini in imperiju, ohranili v vaših srcih v hvaležnem spominu. Priporočam vam njegovega brata, ki je bil pozvan zasesti prestol v tako nepričakovanem trenutku v tako težkih okoliščinah. Prosim vas, da bi bili tudi napram njerhu v enaki meri lojalni, kakor ste bili napram mojemu ljubljenemu soprogu, njegovemu očetu, in kakor ste bili nato tudi njegovemu bratu. Upam, da bo tudi nova kraljica deležna ljubezni in zaupanja vas vseh enako, kakor sem ju bila jaz v 26 letih kraljevanja.« agencije angleškim listom pismo, naslovljeno britanskemu narodu. V njem pravi: »Zelo sem bila ganjena spričo simpatij, ki so me obdajale v tem trenutku tesnobe, tako da se moram zanje zahvaliti iz vsega srca. Simpatije in ljubezen, ki so me podpirale v moji veliki žalosti pred letom dni, so se ponovile tudi sedaj in so mi vlile nove sile. Ni treba, da bi govorila o bojazni, ki je napolnila srce matere ob misli, da je njen dragi sin spoznal za svojo dolžnost odložiti svoj položaj in zaključiti tako povsem nenadoma vladanje, ki sem ga sprejela s tolikimi nadami. Odmev London, 12. decembra. AA. Vsi londonski listi so objavili zelo tople komentarje k poslovilnim besedam kralja Edvarda VEL Listi pišejo, da ni najbrže še nikdar, odkar obstoja radio, toliko ljudi sedelo ob aparatih kakor sinoči, ko se je Edvard VU3. poslavljal. O izpremembi na prestolu piSe »Times«, da sta vlada in angleški narod uredila vprašanje o ženitvenih načrtih kralja Edvarda hladnokrvno ln brez sentimentalnosti. Moč monarhističnega načela v Veliki Britaniji se ni omajala rti pri tisti če- poslovilnih besed tvorici ekstremistov, ki so v spodnji zbornici glasovali proti predlogu o abdikacijl. j »Daily Mali« pravi, da bo ostal govor, s katerim se je bivši kralj Edvard poslovil od svojega naroda, nepozaben. »News Chronicle« piše, da bivši kralj Edvard ni mogel najti lepših besedi za slovo od svojega ljudstva. »Mornlngpost« piše pod naslovom »To je angleški način«, da je odkritosrčna izjava kralja Edvarda napravila na vse globok vtis. 00j potovanja doslej ge ni man ta ga drže v najstrožji tajnosti. Po enih verzijah odpotuje kralj na francosko riviero, kjer se bo sestal z gospo Srmpsooovo, po drugih verzijah pa se bo izkrcal v ItafijL odkoder bo nato skupno g svojo fcvoiječ-ko krenil v Švico aR pa kako drugo zimsko letovišče, da Bi po naporih in razburjanjih zadnjrh dni odpočije m pozdravi svoje zrahljane živce. Zastopniki oblastev so odšli, kordon mobilne garde je pa ostal poleg križarke »\Volfhounda in ooemogčil pristop k temu delu nabrežja radovednežem, a, tudi časopisnim poročevalcem m fotografom. Vožnja preko Francije Boulogne na morju, 12. decembra. AA. (Havas) 2e ob 15. je na pomorski postaji Boulogne na morju vladala nenavadna živahnost Opazili so razne ugledne osebnosti, med njimi podprefekta, župana mesta britanskega generalnega konzula in druge. Kmalu nato so prispeli večji oddelki mobilne garde in zavzeli mesta na nabrežju, da preprečijo dostop radovednežem Ob 15.45 je britanski rušilec »Wolfhoimd« z bivšim kraljem Edvardom VIII. počasi priplul v pristanišče. Ob 16.05 je vojna ladja pristala na mestu, kjer običajno pristajajo ladje, ki vozijo med Boulognom m Folkestonom. Zastopniki oblasti so prihiteli, da pozdravijo vojvodo Windsorskega, toda sporočili so jim. da potuje bivši kralj v strogem ineognitu in da noče nikogar sprejeti Vojvoda Windsorski bo ostal na ladji do 20. ure, nato se bo pa izkrcal in stopil v posebni vagon brzega vlaka, ki pelje v Basei. Vojvoda Windsorski se odpelje najprej r Curih, nato pa najbrž v Avstrijo. Naselitev v Avstriji ? Dunaj, 12. decembra, g. Pozno zvečer je bila tukaj razširjena vest, da bo btvši kralj Edvard preko Bazla pojutrišnjem prispel na Dunaj, od koder bo odpotoval na grad Enzesfeld pri St. Poltenu, ki je last pariškega Rotschilda. Dalje se govori, da bo tudi ga. Simpsonova prišla na ta grad. Ga Simpsoo si želi miru Cannes, 12. decembra. AA. Lord Brovra-low je izjavil poročevalcem listov, da mm ni znano, kam je namenjen bivSi kralj Edvard. Vse vesti o gibanju bivšega kralja je izvedel iz listov, šofer tn avto bivšega kralja se še zmerom nahajata v vili »Lou Vieu«. Ga. Simpsonova je v dobrem zdravstvenem stanju. Nadalje je izjavil, da ga Simpsonova ne misli dati nikake izjave in da se bo ponovno posvetila svojemu normalnemu življe nju, kakor hitro se odkriža novinarjev, ki jo nepresta.no zasledujejo. Dodal Je, da gospa ljubi Ažurno obalo, kjer bi hotela «wett g mam kakor nefeoč. — Nedela, 13. XIL 1936.: Seja narodne skupščine Živahna veriSikacijska debata o mandatih poslancev, ki naj pridejo v skupščino na mesta obsojenih poslancev Beograd, 12. decembra, p. Današnja Beja narodne skupščine je bila predvsem posvečena vprašanju verifikacije mandatovnovih narodnih poslancev. Pri tem je mestoma prišlo do ostrih debat, tako da je moral predsednik Cirič neprestano intervenirati. Debata je trajala skoraj do 14. ure, a se še ni taključila. Nadaljevala se bo v sredo, ko se skupščina zopet sestane. Pred današnjo sejo so se v kabinetu predsednika Ciriča sestali šefi parlamentarnih skupin ter »e sporazumeli o soglasni izvolitvi skupščinskih odborov za proučitev predloženih zakonskih načrtov. Seja se je začela kmalu po 9. uri. K zapisniku sta se oglasila nar. posl. Voja Lazič in Vojislav Došen. Slednji je zahteval, naj se v zapisniku zabeležita dve izjavi, ki ju je včeraj daJ predsednik narodne skupščine Cirič. P-cdsednik je na to takoj odgovoril, da o slovenskih učiteljih ni ničesar dejal, pač pa da je res izrekel željo, naj bi ^ ministri hitreje odgovarjali na interpelacije. _ Poročilo verifikacijskega odbora, ki je predlagal, naj se mesto pokojnega nar. posl. Todora Todoroviča proglasi za poslanca njegov namestnik kmečki posestnik Stanko Cošič k Krivalje, je bilo soglasno in brez debate odobreno. Predsednik Cirič je že navzočega čošiča takoj zaprisegel. Interpelacije in predlogi Narodni skupščini je bilo nato sporočenih več interpelacij, med drugimi tudi interpelacija narodnega poslanca Rajka Turka na finančnega ministra glede povišanja do-klad državnim uslužbencem in upokojencem. Prečitan je bil akt kmetijskega ministra, ki prosi skupščino, naj bi skupščinski odbor za proučitev zakonskega načrta o gospodarskih zadrugah., ki je bil izvoljen že v preteklem zasedanju, nemudoma nadaljeval svoje delo in ga čim prej dovršil. Minister za socialno politiko zahteva, naj bi se čim prej sklical odbor za prehrano pasivnih krajev v svrho proučitve tozadevne uredbe z zakonsko veljavo. Predsednik Cirič je pozval oba odbora, naj zaključita svoje delo. Predsednik je nato odgovoril na nekaj vprašanj posameznih narodnih poslancev, med drugimi tudi na vprašanje nar. posl. Rajka Turka zaradi preiskave, ki je bila izvršena v njegovem stanovanju. Dejal je. da je o tem vprašanju obvestil notranjega ministra in da bo odgovoril ko bo od njega prejel točne podatke. Poslanec Turk se i. odgovorom ni zadovoljil, ker mu predsednik ni odgovoril, kako namerava zaščititi imuniteto narodnega poslanca. Hkratu je zahteval, da se njegov protest predloži tudi imunitetnemu odboru narodne skupščine. Osposrjeni mandati novih poslancev Narodna skupščina je potem prešla k dnevnemu redu. Najprej so razpravljali o predlogu verifikacijskega odbora glede nar. posl. Milana Mijiča, nad katerega imetjem je bil proglašen konkurz. Večina verifikacijskega odbora se je postavila na stališče, da mandata ni mogoče razveljaviti, ker stečaj ni bil pravomočno in pravočasno otvor-jen in zaradi tega prav za prav ne obstoja. Za manjšino je poročal posl. Luka šoš-kič, ki je obrazložil mnenje, da je bil stečaj redno otvorjen in da se mora mandat omenjenega narodnega poslanca razveljaviti. O tem se je takoj razvila daljša debata, vendar je bilo nazadnje z večino glasov sprejeto večinsko poročilo odbora. Kot druga točka je bila na dnevnem redu poročilo verifikacijskega odbora o verifikaciji mandatov narodnih poslancev Sa-difa červinagiča mesto nar. posl. Petra Iva-niševida, ki je postal ban, Vasilija Kostiča mesto pokojnega Uroša Stajiča in Stojana Radenkoviča mesto pokojnega Bogdana Milinčiča Tudi o tem poročilu se je razvila v skupščini daljša debata posebno glede priznanja mandata Vasiliju Kostiču, o katerem se je manjšina verifikacijskega od- bora postavila na stališče, da mu ne gre priznati mandata, ker je bil bolgarski podanik in celo bolgarski narodni poslanec ter vprašanje njegovega državljanstva še zmerom ni definitivno urejeno. Poročevalec večine je menil, da je Kostič iz vasi, ki pripada srezu, ki je bil po mirovni pogodbi razdeljen v dva dela, od katerega je prvi pripadel naši državi. Kostič je bil tedaj dejansko poslanec za ta srez in ga je zastopal v sofijskem parlamentu. Poslanec je bil tudi še ob času, ko se je na novo določila meja med obema državama. Pripomniti pa je treba, da je bil kot bolgarski narodni poslanec član poslanskega kluba, ki ga je vodil pokojni Stambolijski. Pozneje je uredil svoj položaj in kakor kažejo akti notranjega ministrstva, je sedaj naš državljan. Poročevalec majšine nar. posl. Rašo-vič pa se je skliceval na podatke sreskega načelstva dotičnega sreza. po katerih je Vasilij Kostič bolgarski državljan in njegov položaj še zmerom ni urejen Predlagal je. da bi se verifikacija mandata odgodila. dokler ne bi notranje ministrstvo skupščini predložilo točne informacije. Posl. Jeremija Protič je izjavil, da je bil za časa razmejitve med Jugoslavijo in Bolgarijo upravni uradnik v našem notranjem ministrstvu in da mu je znano, da je Vasilije Kostič tedaj optiral za bolgarsko državljanstvo. Zahteval je, da bi se o celi zadevi uvedla anketa. Posl. Ješevič je trdil, da je Vasilije Kostič vprašanje državlianstva že docela uredil, da ima sina, ki je naš rezervni oficir in da so njegove hčere poročene z našimi državnimi uradniki. Njegova vas je po razmejitvi pripadla Jugoslaviji in s tem tudi on. Po mirovni pogodbi je postal naš državljan. Z glasovi večine so bili sprejeti vsi predlogi verifikacijskega odbora. Nasledniki obsojenih poslancev Posebej je bilo na dnevnem redu tudi poročilo verifikacijskega odbora o verifikaciji mandatov narodnim poslancem Širni Andonoviču, dr. Jovanu Šajkareviču, Milenku Zdravkoviču in Ljubomiru Djoki-ču namesto obsojenih narodnih poslancev Damjana Arnautoviča, Vasilija Trbiča, Dragiše Stojadinovica. Odbor je predlagal verifikacijo, poročevalec manjšine posl Ra-šovič pa je z daljšim govorom nastopil proti. V svojem govoru ie razpravljal tudi o obsodbi omenjenih narodnih poslancev. Prišlo je do prerekanja, ker ga je več narodnih poslancev prekinilo. Predsednik ga je opozoril naj se ne oddaljuje od predmeta in naj ne inscenira politične debate. Opozicijski poslanci pa so ugotavljali, da ie verifikacijska debata vendarle povsem političnega značaja. Prerekanje se je še nekaj časa nadaljevalo in je prišlo med drugim tudi do kontroverze med ministrom dr. Krekom in posl. dr. Vukanovičem. Slednjega in posl. Mravljeta je predsednik pozval k redu, ter jima zagrozil, da ju bo izključil od seje. Po govoru posl. Rašovica sta se oglasila v osebni zadevi še ministra Djura Jankovič in posl. Života Milanovič, dr Baričevič pa je dokazoval, da je verifikacijska debata eminentno politična razprava in da so zato pri njej dovoljeni tudi povsem politični govori. Ob 13.50 je predsednik današnjo sejo zaključil in sklical prihodnjo za sredo ob 9. zjutraj. Predlog slovenske delegacije o kmečkih dolgovih BeogTad, 12. decembra, p. Poslanci in senatorji dravske banovine, ki ne pripadajo JRZ, so imeli konferenco, na kateni so razpravljali o likvidaciji kmečkih dolgov v zvezi s položajem slovenskega zadružništva. Sklenili so osvojiti predloge, ki so jih sestavile Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani in Zveza ju-goslovenslcih hraniLlnic ter jih v obliki nujnega zakonskega predloga predložiti narodni sikupšoini. Tudi ostali poslanci dravske banovine bodo pozvani na i se pridruži jo tej akciji. Ta zakonski predlo? bo obširno motiviran. ruštvo narodov za špansko vlado Svet DN smatra pritožbo španske republikanske vlade za utemeljeno ženeva, 12. decembra. w. Svet DN se je dopoldne sestal k tajni seji, na kateri je razpravljal o resoluciji, s katero naj bi se, če bo mogoče, še danes končala debata o španski državljanski vojni. Resolucija ugotavlja, da je pritožba valencijsxe vlade utemeljena, tn potrjuje potrebo, da se države vzdrže v interesu miru na svetu vsakega poseganja v notranje zadeve drugih držav. Nadalje odobrava politiko nevmeša-vanja, načrt mednarodnega nadzorstva ter francosko-britanski poizkus posredovanja. Naposled izraža obžalovanje zaradi gorja, ki ga prenaša špansko ljudstvo zaradi državljanske vojne. Francoski delegat o posredovalni akciji Vodja francoske delegacije, državni pod-tajnik Viennot, je podal zastopnikom mednarodnega tiska naslednjo izjavo o španski državljanski vojni: Doslej je na francosko-angleško pobudo pristala samo Rusija. Obstoja upanje, da bodo tudi Nemčija, Italija in Portugalska, ki imajo kakor Rusija posebne interese pri dogodkih v Španiji sporočile svoi pristanek Največje važnosti ie da bi francosko-angleška pobuda čim prej dovedla do sporazuma med vsemi v poštev prihajajočimi činitelji. Ni nobenega dvoma, da- bo evropski mir vedno bolj ogrožen, ako bo španska državljanska vojna trajala dalje. Vprašanje Alexandretta Glede Alexandretta je izjavil Viennot, da zahteva turška vlada, naj se ta okraj končnoveljavno odcepi od Sirije in naj postane samostojna država. Ne more biti v kompetenci francoske vlade, da bi sama po sebi dovolila take koncesije. Zaradi tega se je Francija izjavila pripravljeno, da se vsa zadeva izroči svetu DN. Francoska vlada bo predlagala svetu DN, riaj posebna komisija neodvisnih prič, ki bi ji bili pride-ljeni zastopniki DN, na mestu prouči pritožbe turške vlade. Obiskala bi predvsem sirijske in turške obmejne pokrajine Kar se tiče turške demarše, ne gre v nobenem primeru za kakršnekoli francoske interese, nastaja le vprašanje, ali bi proglasitev neodvisnosti tako majhne državice, kakor bi bila to, omogočala sprejem v članstvo DN, in ali bi bilo v splošno korist, da se kaj takega sklene. Aretacije komunistov na Dunaju Dunaj, 12. decembra k Na Dunaju so policijske oblasti odkrile včeraj zelo široko razpredeno komunistično organizacijo ki se je skrivala za nekim podjetjem, ki je imelo na videz povsem gospodarski značaj. Aretiranih je bilo 12R oseb. Policijski agenti so zaplenili izredno velike količine propagandnega materijala. Beležke Prva seja Zbornice za TOI V novembru izvoljena nova Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo imela svojo prvo sejo v petek, dne 18. t. m. Na dnevnem redu te prve seje je izvolitev zborničnega predsednika in izvolitev predsednikov za štiri odseke, ki sestavljajo zbornico. Za sestanek vlada zaradi tega veliko zanimanje ne le med zborničnimi svetniki in v gospodarskih krogih, marveč tudi v širši javnosti. Kakor zbornica sama, se volijo tudi njeni funkcionarji za poslovno dobo šestih let. Nove volitve v dveh občinah brežiškega sreza Iz občine Do bo ve v brežiškem srezu sta Izločeni naselji Zupelevečka sela in Vrho-večka sela ter priključeni občini Kapele v istem srezu. Zaradi tega je razpisala ban-ska uprava za obe ti dve občini nove volitve, ki bodo v nedeljo, dne 17. januarja. V obeh občinah so bile volitve že dne 25. oktobra. Takrat je v Dobovi zmagala lista JRZ, ki je dobila 282 glasov proti 265 glasovom opozicijske liste, v Kapelah pa je zmagala opozicijska lista z 218 glasovi, proti 80 glasovom za listo JRZ. Slovenci v Zagrebu »Hrvatski dnevnik« razpravlja v daljšem članku o »tujcih« v Zagrebu. Opozarja na statistiko o ljudskem štetju dne 31. januarja 1931, ki je zadnja točna statistika. Takrat je imel Zagreb 185.581 prebivalcev. Od tega jih je bilo le 47.000 rojenih v Zagrebu, vsi ostali so se doselili. Med njimi je tudi 17.541 oseb, doseljenih iz Slovenije. O tem piše ^Hrvatski dnevnik«: »Med doseljenci iz raznih banovin pada v oči zlasti dravska banovina a svojimi 17.541 doseljenci, med katerimi je preko 11 tisoč žensk. Naravno je, da jih ne moremo šteti med tujce, toda ta nenormalno veliki priliv iz ene v drugo banovino ima tudi svoj škodljiv pomen posebno če upoštevamo število nezaposlenih domačih ljudi.« Dr. Spaho o Pašiču Tudi v Sarajevu je bila snominska svečanost ob lOletnici smrti Nikole Pašiča. Spominski govor je imel prometni minister dr. Mehmed Spaho, ki je med drugim rekel: »Nikola Pašič je v vseh borbah za osvobojenje in zedinjenje, pa tudi v naši novejši zgodovini igral zelo važno vlogo. Imel sem srečo sodelovati z njim in ohranil sem si najlepše spomine na njega. Danes drugače gledam na njegovo delo, kakor sem gledal poprej. Nikola Pašič je bil preši-njen velike ljubezni do demokracije ln do državljanske svobode. Najbolj svobodne so bile volitve leta 1923., ko je bil Pašič predsednik radikalske stranke.« V nadaljnjem svojem govoru Je dr. Spaho rekel, da so v programu JRZ ostvarjene tri velike misli Nikole Pašiča: krepitev državne avtoritete, demokratski režim in politična svoboda. Vsa ta tri načela izvaja danes JRZ kot naslednica Pašičeve radikalne stranke. JRZ je privedla v življenje tudi veliko zamisel Nikole Pašiča o složnem sodelovanju pravoslavnih m muslimanov. Razveljavljen sklep Delavske zbornice Ljubljanska delavska zbornica je sklenila, naj se računski prihranki v znesku 160.000 Din porabijo za podporo onih delavskih zaupnikov, ki so po zaključka stavke tekstilnega delavstva ostali brezposelni Kakor sedaj poročajo delavski listi, ministrstvo za socialno politiko m odobrilo tega sklepa Vendar pa bo predsedstvo delavske zbornice poskusilo doseči z ministrstvom sporazum, ker smatra problem zaščite delavskih zaupnikov za izredno važen in nujen. Beograjski industrijalci proti novim obremenitvam V petek je bik) plenarno zasedanje beograjske Industrijske zbornice. Zbornica se je izrekla proti nameravani uvedbi starostnega zavarovanja. Sprejela je resolucijo, v kateri pravi, da se stanje industrije ni zboljšalo v toliki meri, da bi moglo prenesti kakršnekoli nove obremenitve. Zato se izreka zbornica tako proti uvedbi starostnega zavarovanja, kakor tudi proti nameravanemu zakonu o najmanjših mezdah. Borba za Kulturbund Zabeležili smo že, da bo danes v Norem Sadu glavna skupščina osrednje prosvetne organizacije jugoslo venskih Nemcev, nemškega Kulturbunda. Kakor poročajo listi, ni pričakovati, da bi skupščina potekla v harmoniji, ker se za vodstvo te naše najvažnejše nemške organizacije borijo tri skupine, poleg dosedanjega vodstva še ta-kozvani »mladonemci« pod vodstvom znanega dr. Hasslingerja in pa hitlerjevsko usmerjeni Nemci. Vsekakor ima največ izgledov na uspeh dosedanje vodstvo, ki ga podpirajo tudi znani politični voditelji vojvodinskih Nemcev. Protikomunistična akcija v Švici Švicarska vlada je predložila zveznemu parlamentu poseben zakon za pobijanje komunizma Zakon daje vladi tudi pravico, da v primeru potrebe razpusti komunistično stranko ali posamezne njene organizacije. Kot komunistično-revolucionarni čin je v zakonu označena tudi zasedba tvornic v času štrajka. V utemeljitvi svojega zakonskega predloga opozarja vlada, da je švicarska komunistična stranka le sekcija internacio-nale, od katere je popolnoma odvisna. Nemogoče je dopustiti, da bi manevri stranke, ki je podvržena vodstvu iz inozemstva, ogražala demokratični ustavni red v Švici. V zvezi z akcijo zvezne vlade so nekatere kantonske vlade, med njimi ženevska, že tudi na lastno pest začele izvajati ukrepe proti komunistični podtalni propagandi Zlasti pripovedujejo uradnikom, da bi bili člani komunistične stranke ali sodelovali pri kakršnikoli njeni akciji. Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Kršita slava kraljevske rodbine Beograd, 12. deoecibra. p. Jutri davi kraljevska rodbina rrojo krstno slavo »v. Andreja. Svečani službi božji ia rezanju kolača bodo prisostvovali ▼ kapelici na Dedinja vsi Sani kraljeve rodbine ia povabljeni gostje. v sklepih, protinu, doseže te dober uspeh b Togal tabletami. Učinek Je nagel ln siguren brez Škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte svojega zdravnika. — Dobivajo se v vseh lekarnah. Ogl. registr. bu 1457 od 1/1/52. K občnemu zbora Zveze kulturnih društev v Ljubljani Danes ae bodo zbrafl v LJubljani dele. gatl podeželskih kulturnih društev, da na rednem letnem občnem zboru svoje centrale čujejo porodila odbora o delovanju zveze r preteklem poslovnem letu lin da v medsebojni izmenjavi misli ln dobljenih izkustev določajo smernice svojemu delu za prihodnje leto. Občni zbor ZKD ni samo organizacijska prireditev, ki naj v smislu pravil zadosti formalnim zahtevam društvenega zakona. V vse večji meri je skupščina dragocena prilika, da se delegati med seboj apoena jo, da iznese jo odboru ia skupščini svoje težnje ln predvsem da si pridobe moralne opore ln nove pobu. de za nadaljevanje svojega važnega prizadevanja za povzdigo omike na našem podeželju. Po celotnem trudu in morebitnih razočaram jih Je marsikakamu tihemu delavcu nadvse potrebna zavest, da ni sam ki se daleč od op lajajoče ga centra vbada in žrtvuje svoj čas, dobro voljo in intelektualne sile v korist narodu, marveč da Je takih idealistov več, da Jih je mnogo an da delujejo po vvsej naši domovini. Ta zavest je nedvomno velepomembna opora vsem, da ne omagajo pri delu ta ne klonijo pred zaprekami ter navideznimi neuspehi Zveza kulturnih društev v Ljubljani je na svojem območju na široko razvila mrežo kulturnih organizacij ki lahko rečemo, da ga nI lokainega središča, kjer ne bi imela požrtvovalnih pristašev, vedno pripravljenih, da zastavijo vse svoje moči pri delu za povzdigo omike in napredka našega ljudstva. V današnjih časih splošne razrvanosti sebičnosti ln mržnje, moramo biti naravnost srečni, da ti zli valovi niso zajeli vsega to da se Se vedno najde dovolj idealistično usmerjenih posameznikov, ki jim je glavna skrb, kako bi tudi v seda- njih neugodnti prOffcah ®m aspeflnejs vršili stavljene si naloge. Delegate podeželskih eette ekrvemke ljudske omike J« zbrala v naši prestolnici osnovna misel, da ni svobode ta napredka brez omike najširših slojev in da omike ni brez skrbnega, vztrajnega tn smotrnega dela. Kakor je njihovo delo tiho, tako se tudi njihova letna skupščina vrši brez zunanje reklame in nepotrebnega, poenpa. Naša širša javnost v bežnem vsakdanjem vrvenju ne opaža dovolj živahnega delovanja ZKD, te naše kulturne institucije prvega reda. Nlh»ie vsaj ne šteje naznanil o reinih predavanjih, gledaliških in drugih prireditvah, ki se v poslovnem letu Izvrže na pobudo centrale. Kdor pa čuje poročila odbora se mora začuditi, koliko sa da storiti z m al en k ostudne sredstvi, sko spremljajo delo dobra volja, vera v stvar in prepričanje, da vsaka prireditev izvrši svoj namen, da nobena boseda ne pade na nerodovitna tla in da vsak napor prej aH slej jrokaže svoj blagodejni učinek. Delegati, ki se danes zibero na posvetovanj«, predstavljajo le ozek krog onih, ki stoje za njimi, ki Jim pomagajo arati la. dtno in ki trdno verujejo v uspeh načrtnega ta neumornega dela. Neprimerno ž&ršl je seveda krog onih, ki so željni ki žejni omike ki ki so Jim prireditve ZKD skoro edina prilika, da obogate znanje, rasS.-rijo obzorje ln usmerijo svoje mišljenje v prav ©c svobodoumnostL Poročila o izvrše. nem de>u v preteklem poslovnem leta aa edino plačilo za vloženi tn»&, ao pa. tosfi visoko priznanje delavcem na naši kultur, ni njivi Iskren pozdrav delegatom k 2aTV>. da fci bOo njihovo prizadevanje ffim ospedne^ef „Slovenčeve" špekulacije Kadarkoli »Slovenec« napiše kak politi, čen članek ali kako politično beležko, vedno se mu pozna, kako zelo špekulira na pozabljivost ali pa strankarsko zaslepljenost svojih Otateljev. Kajti drugače bi se ne upal stopati pred nje a takšnimi Izmišljotinami to zavijanji kakor to Običajno dela. Odveč bi bilo pobijati vsako sproti saj naša Javnost že ve, da »Slovenec« marsičesa ne smatra za greh, kar označujejo verski nauki čeprav si pusti delaM propagando s trditvijo, da »piše« v duhu katoliške akcije«. Od časa do časa pa se nam zdi le dobro pribiti to ali ono debelo iz »Slovesiftevih« izvajanj, da se Javnost na novo zave, b kakimi sredstvi se pri tem listu borijo. V petek je a. pr. prinesel »Slovenec« uvodnik ob sestanku narodne skupščin«. Med nalogami, ki čakajo skupščino in vlado, našteva tudi to, da bo morala »država zopet vrniti aradništvu kar bo mu JNS režimi odvzeli«. Res malo debela je ta, saj je preteklo šele leto dni od redukcije uradniških plač, medtem ko JNS že dve leti ne nosi odgovornosti za vlado. Pač pa Je bil pred letom dni »Slovenec« za vlado ie ravno tako navdušen kakor je danes. V serijo ■Skrvenčevfli« savijacj spada tudi njegov odgovor na na£e članke o samoupravah. O njih ne ve povedati drugega, kakor to, da ecao baje zahtevaH, da mora »tudi nacionalna prosvetna politika oetati centralizirana«. Naši čltatedji dobro vedo, da Je ta »Sloveneeva« trditev Etere* Siiična. zato J« na tem mestu ne bemo pobijali *Stoveo«o« pristav*Ja; *Mi pa pravtmo, da je nafte ljudstvo gpusobno, da tudi svoje kulturne narodne zadeve na šolskem tn vsakem drugem polju vodi saaao«. To mu pritrdimo tudi mL Pristaviti pa M dovoljujemo sroj« mnenje, da je tod! dovolj zrelo in Kpo^Hsteio, da N si samostojno urejalo svoj« cerkven® zadeve. Ne m»hmo to na verske nauk«, ki jim ne odrekamo pravice ta potretoe po »eeotraiizaciji«. Toda cela vrata Je dragih zadev, ki bj Jih ilovec. sito ljudstvo brez fckode za vero ln oorfcer lahko Samostojno urejalo, pa si jih Is mora pretiti dlkt ratt fct Vatikana. Gotovo smo in bomo mi ve