Cena 1 Oto
Poštnina plačana v gotovini.	Maribor,	četrtek	6.	avgusta	1936	Slov.	178.	leto	X.	(XVII.)
.ssrtTiri«■■■•iiBnBBMiMMaHHaHBBsaaManaMaaMMaMK' - .. unaacn—a—
MARIBORSKI
VECERNK
UfednHUvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tsloioti urodaiMvs 2440, uprava 3488	**HBP	THffTPBTBfB TBfSBk	OO
lahaja razen nadalje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prajeman	_ ■■	■■ H ■ mLmUP A9&
v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase	As
sprejema tudi oglasni oddelek „ Jutra" v Ljubljani / Pottnl čekovni račun it 11.409	77
Č*ifitA U tinlL U/ii/iskf fjiblniufO
ATENE, 6. avgusta. Kakor sc zatrjuje v tukajšnjih političnih krogih, je prejel ministrski predsednik general Metaxas od kralja Jurija najširša pooblastila, ki se tičejo potlačenja generalne stavke, ki so jo organizirali komunisti. Vlada je v smislu tega kraljevega pooblastila odločena, da napravi komunističnemu delovanju konec z vsemi razpoložljivimi sredstvi. V prvi vrsti naj bi se izgnali iz Grčije vsi inozemski moskovski emisarji.
ATENE, 6. avgusta. Komunistična generalna stavka, ki si je postavila za cilj zrušenje sedanje vlade in odstranitev sedanjega družbenega reda, je doživela popolen brodolom.. Vladi se je posrečilo, da je z hitro akcijo preprečila možnosti upora. V vsej državi je red in mir in obvladuje eksekutiva položaj. V splošnem se upa, da bo diktatorski režim omogočil rešitev važnih gospodarskih in socialnih nalog.
ATENE, 6. avgusta. Reuter poroča: V Grčiji vlada red in mir. Na vseh glavnih točkah so razmeščeni pojačeni policijski odredi. Istočasno s proglasitvijo diktature v Grčiji je bila alarmirana vsa državna eksekutiva, to je vojska in policija, ki je po vojašnicah v alarmni pripravljenosti. Do proglasitve diktature v Grčiji je prišlo v glavnem radi tega, ker je komunistični vodja Klynos prejel iz Moskve nalog, da organizira po francoskem in španskem primeru skupno z venizelisti in ostalimi levičarskimi strujami takozva-no ljudsko fronto. Z druge strani pa se zatrjuje, da se je kralj Jurij odločil za diktaturo, ker je vlada generala Metaxasa postala v državi tako nepopularna, da se je kralj moral odločiti, da sam prevzame vso odgovornost za državne posle. V Grčiji je mir, ker ima pretežni del grškega naroda veliko zaupanje v kralja, ki je doslej vedno pokazal mnogo takta. Navadno se je kralj Jurij II. zelo upiral proglasitvi diktature, toda nazadnje se je moral k temu odločiti, ker je število nasprotnikov monarhije v Grčiji posebno radi diktatorskih naredb ministra notranjih zadev tako naraslo, da je bil monarhistični režim resno ogrožen.
PARIZ, 6. avgusta. V parlamentarni zunanji komisiji sta zagovarjala socialistični poslanec Grumbah iz Strassburga in komunist Bonte zahtevo komunističnih krogov po direktni intervenciji v prid madridski vladi. Proti temu so sc izjavili zastopniki nacionalnih skupin in so tudi radikalni socialisti izražali svoje pomisleke proti morebitnemu direktnemu vmešavanju Fran cije v špansko državljansko vojno. Poedini govorniki so izrazili mišljenje, da mora Francija ravnati izredno previdno in se brczjJogojno postaviti na linijo absolutne nevtralnosti.
Btilataia, Rusije 'mHemifa
ih&mIg	Ššuudie
PARIZ, 6. avgusta. Iniciativa francoske vlade za sklicanje posebne kon-arence, na kateri naj bi se sklenilo nevmešavanje v špansko državljansko vojno, je beležila doslej največji uspeh radi tega, ker sta na to konferenco pristali Velika Britanija in Nemčija.
MOSKVA, 6 avgusta. Včeraj zvečer je sovjetska vlada izročila francoskemu odpravniku poslov odgovor na pariško noto glede Španije. V smislu tega odgovora je sovjetska vlada pripravljefta, da zavzame napram Španiji striktno nevtralno stališče, želi pa, da se k tej konferenci pritegne poleg drugih držav tudi Portugalska. Tudi žeji Sovjetska vlada, da nekatere vlade še pred sestankom k projektiran! konferenci ustavijo vsako pomoč španskim upornikom.
ftlinfi C&ud&tG sedite	itoliiau-
skefade
PORT SAID, 6. avgusta. Dočim pravijo italijanska poročila iz Addis Abebe, da se je ras Sejum predal Italijanom, poroča Reuter iz Port Saida sledeče: Semkaj so prispele vesti, da se vršijo v območju jezera Tana ogorčene borbe Italijanov z Abesinci. Posebno srdite so borbe okoli Gondarja na severu imenovanega jezera. Abesinskim četam poveljuje dedžas Bant Bava-san, mlajši sin rasa Kase. Istočasno poročajo, da se Tekle Havariate nahaja na čelu abesinske vojske, ki se je utaborila ob železniški progi nedaleč od Addis Abebe.
ADDIS ABEBA, 6. avgusta. V službenem poročilu iz Addis Abebe se poroča, da je po borbah, ki so sc vodile v predmestjih Addis Abebe proti rasu Imruju in Averi Kasi, sinu rasa Kase, vpostavljen popoln mir. Avera Kasa se je s svojim bratom Voldeuosenum, z rasom Imrujem, dedžasom Flc-šem, z bivšim poveljnikom abesinskih čet na južni fronti Gabrom Marijanom zatekel v šutnovite predele Salale, od koder pripravljajo gverilsko akcijo.
psiiko
V nizu letošnjih razstav Mariborskega tedna je tudi lična razstava Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki nam v luči statistik, poučnih slik, diapozitivov in načrta mesta Maribora odkriva zanimive podatke o poslovanju te važne socialne ustanove, namenjene najširšim plastem našega delovnega ljudstva. Za Maribor sam je še zlasti pomemben načrt Maribora, ki nam v pretresljivi in nazorni statistiki prikazuje, kako neusmiljeno kosi jetika v posameznih mestnih okrajih Maribora, v tistih ulicah, ki jih lahko vse po vrsti imenujemo »Dajnkove ulice«. Tu pospešujejo razvoj jetike slabe stanovanjske razmere in še slabše socialne prilike ter nezdrava podzemska in nehigijenska stanovanja. V posebno lično izdelanem in s številnimi slikami ponazorjenem sestavu nam tuk. ekspozitura OUZD prikazuje stanje delavstva, razdeljenega po posameznih panogah in številčno moč posameznih obratov. Iz tega sestava posnemamo, da je po statistiki od 30. junija 1936 zaposlenega v območju mariborske ekspogiture v tekstilni industriji 2065 moških in 3004 žensk. Pri zgradbah nad zemljo je zaposlenih 1431 moških in 5 žensk. Hišna služinčad je uarastla na 1383 ženskih in 13 moških delovnih moči. Kovinska industrija daje kruha 1229 moškim in 98 ženskam, industrija hrane zaposluje 615 moških in 237 žensk. Stanju zaposlenih v gostilniških obratih (185 moških in 447 žensk) in trgovine (388 moških in 168 žensk) sledijo še ostale panoge v zaporedno padajočem številu nameščenih moči.
V številu obratov zavzema prvo mesto hišna služinčad s 1253 mesti, oblačilna z 246, trgovina z 199, gostilne z 186. kovinska industrija s 164, tekstilna industrija s 43 mesti. Zdravniški okoliš OUZD ima 13.876 članov, Sv. Lenart 244, Št. Ilj 459, Št. Jurij 41, Ruše 884, Sv. Lovrenc 457, Fram 189, Slov. Bistrica 590 in Pragersko 186 članov. Številčni podatki tako glede stanja delavstva, kakor tudi vrst posameznih obratov in podatki zavarovancev Okrožnega urada nam kažejo zanimivo sliko obsega našega delavskega socialnega zavarovanja, ki jo nadvse važno, zlasti v našem Mariboru, ki se od leta do leta vedno boli industrializira. Nadaljnja statistika nam pove, da je bilo v letih od 1922 do 1935 med zavarovanci OUZD v Ljubljani 30.190 nezgodnih slučajev, da se je izdalo samo v letu 1935 nič manj kakor 53.370 receptov in da se je v zavodovih zdraviliščih zdravilo 4653 članov, kar je bilo vezano z izdatkom 20 milijonov dinarjev. Razstava, ki je spopolnjena s številnimi slikami, nam jasno ponazoruje absolutno potrebo zavarovanja delavskih moči pri vseh delih in potrebo instalacije zaščitnih naprav, ki naj število nezgod zmanjšajo na minimum. Številne slike vseh zdravilišč in okrevališč, kakor tudi posnetki ambulatorija OUZD v Mariboru z vsemi njegovimi najmodernejšimi zdravniškimi pripravami, nam dokazujejo veliko skrb, ki jo ta institucija posveča delovnemu stanu za ohranitev njegovega zdravja. Iz tega humanega in socialnega dela se dviga klic, da vladaj v vsakem prostoru, kjer so zaposleni ljudje, kultura srca in zdravje!
Največjega lokalnega pomena pa je nad vse nazoren zemljevid Maribora, ki nam z bucikami rdečih in modrih krog-Ijic ponazoruje umrljivost na jetiki v po-
sameznih mestnih okrajih in ulicah. Že na prvi pogled nam pade v oči cel kap krogljic, nagromadenih v Dajnkovi in Jezdarski ulici, kar nam izpričuje, da kosi tam smrt neusmiljeno in da izbira jetika baš v tem predelu svoje največje
žrtve. Tudi Vrbanova ulica, Vodnikov trg, Mlinska uljca, Wildenrajnerjeva ulica kažejo neprimerno velik odstotek smrtnih slučajev jetike, medtem ko so
predeli okrog Drave od te usodne »košnje« precej očuvani. Tudi zemljevid tu-
berkuloze, ki je največje breme socialnega zavarovanja v Dravski banovini, nam potrjuje, da je baš mariborski okoliš tisti, ki zaznamuje največ žrtev "jetike, medtem ko so drugi okoliši Okrožnega urada v Dravski banovini podvrženi jetiki v znatno manjši meri, najmanj pa novomeški srez.
Ogromno socialno delo, ki ga vrši OUZD v vrstah najbednejših, se zrcali v skupni vsoti 389 milijonov, ki so bili izdani za pogrebnine (4), babiško pomoč (8), zobovje (10), dečjo opremo (21), porodnine (22), zdravnike (52), zdravila (46) in bolnišnice (83) v razdobju od 1922 do 1935. Številne slike nam prikazujejo slučaje obolelosti na jetiki, za katerimi obolenji umrje v Jugoslaviji vsako leto 40.000 ljudi, tako da je statistično dokazano, da je vsaki deseti Jugosloven bolan na jetiki, ki je prava in največja morilka človeštva. Jetika neusmiljeno uničuje zdrave veje našega naroda, ki se mora dvigniti v tem boju kakor en mož, ki mora zbrati vse svoje moči in vse svoje znanje, da se temu napadu upre, ter sledi klicu naših socialnih ustanov, ki imajo v vidiku predvsem skrb, kako ohraniti našim bodočim poko-Ienjem zdrav in močan zarod.
tioš mladi kmij m Bledu
Včeraj ob 15.30 je prispel na kolodvor Lesce-Bled. z dvornim vlakom Nj. Vel. kralj Peter II. s kraljevičema Tomislavom in Andrejem. Na kolodvoru sta ga sprejela Nj. Vis. knez namestnik Pavle in namestnik dr. Perovič, razen tega predsednik vlade dr. Stojadinovič in maršal dvora Čola Antič. Kralj se je, viharno pozdravljen od prebivalstva, odpeljal na Bled v dvorec Suvobor, kjer ostane delj časa.
Baletki
PREDSEDNIK ŽIVKOVlC V BOSNI.
V	Baujo jKoviljačo je prispel predsednik JNS Peter Zivkovič, kjer bo imel več sestankov s predstavniki tamošnjih organizacij JNS.
OBČINSKE VOLITVE.
Za 30. t. m. so razpisane občinske volitve v 40 kmečkih občinah Savske banovine.
KAJ JE Z BLEDOM.
»Trg. list« piše: »A ne smemo pozabiti tudi na glavno vprašanje, da ostane Bled naš. In nevarnost je, da ga izgubimo, ker dobivamo z Bleda vesti, da se vsak dan oglašajo v Park-Hotelu in drugod tujci, zlasti izraelitske vere, ki se informirajo zaradi blejske dražbe, Le v Sloveniji se nihče ne informira, kakor da ni Bled najlepše, kar ima Slovenija in kar mora ostati njeno, čisto njeno!«
O HUJSKAČIH.
»Del. politika« piše v št, 63: »O hujskačih govori »Slovenec« rad. Mi bi pa samo radi vedeli, kdo je, večji hujskač kakor »Sl.« sam. katerega pisava je zadnje mesece takšna, da človek meni, da je »Sl.« sploh osrednje glasilo vseh hujskačev. Hujska proti vsakomur, ki ne trobi v njegov rog — in hujskanja je toliko, da bo najbrž »Sl.« še glava bolela zaradi tega. Kajti često so se že nabujskanci obrnili proti hujskačem samim.«
Spomnite se CMDI
Stran 2.
gfl.- ETMi1. jBMMM IU. WPP^
fkaeišotski m M@Oške MwUe
Pomembno posvetovanje kulturnih delavcev in gospodarstvenikov pri vzočnosti poslanika Girse in konzula Minjovskega
,Orlu" v na
Prihod češkoslovaškega poslanika na našem dvoru dr. Girse in ljubljanskega češkoslovaškega konzula dr. Minjovskega je uporabila tukajšnja Jugoslovensko-češkoslovaška liga za sklicanje posebne slavnostne seje v verandtio .dvorano tuk.
. 1 otela »Orel«, združene s pomembnim kulturno gospodarskim posvetovanjem z namenom, kako čim tesneje in čvrsteje izvesti vsestransko zbližanje z bratsko češkoslovaško republiko. Iskrena In do podrobnosti idoča izmenjava misli na tem važnem posvetu je dala pobudo za marsikatero koristno misel, ki bo, realizirana, lahko veliko koristila tej čeho-slovaško jugoslovenskj skupnosti. K temu važnemu posvetovanju so prispeli predstavniki kulturnih organizacij in gospodarskih zastopstev iz vseh večjih krajev n>a področju bivše mariborske oblasti. Med drugim je bilo opaziti mestnega župana dr. Juvana, sreskega načelnika dr. Šiško, sreskega podnačelnika Modrijana, dr. Mirta kot škofovega zastopnika, inž. Šlajmerja kot predstavnika Tujskoprometne zveze, Janka Pirca kot zastopnika Zveze kulturnih društev, podstarosto mariborske sokolske župe Krajnca, prof. Kosa kot zastopnika umetniškega kluba »Brazde«, našega zaslužnega planinskega organizatorja dr. Seniorja, vpok. šol. inšpektorja dr. L. Poljanca, predsednika Glasbene Matice, ravnatelja dr. Tominška, predsednika »Naših kril«, srednješolske ravnatelje dr. Herica, M. Mastnaka in F. Kadunca, prof. dr. Dolarja, predsednika Narodne odbrane, R. Golouha, predsednika Mariborskega šahovskega kluba, g. Valjaka kot predstavnika kinopodjetnikov, g. Ro-senberga kot predstavnika industrijskih krogov, ravnatelja Pogačnika in dr. Ko-vačeca kot zastopnika Lovskega društva, dr. Rapotca, prof. Baša kot zastopnika Zgodovinskega in Muzejskega društva,
inž. Teržana in dr. Kovačiča kot zastopnika kmetskega pokreta, nadalje ptujska delegata dr. Visenjaka, predsednika ta-mošnje Jugoslovenske-čehoslovaške lige, in ptujskega župana dr. Remca, ter zastopstvo kmetovalcev konjiškega sreza z zaslužnim prvoboriteljem g. Križničem na čelu. Navzoča pa so bila zastopstva iz Ormoža in drugih krajev področja bivše mariborske oblasti ter polnoštevilno člani tuk, Jugosl. čsl. li0e ter Češkega kluba.
Slavnostno sejo Jugoslovensko-češko-slovaške lige, ki je povabila k tej svoji seji v poštev prihajajoče kulturne in gospodarske organizacije, je s primernim pozdravnim nagovorom otvoril ligin predsednik dr. V. Kukovec, čigar pozdravne besede so bile zlasti namenjene obema odličnima gostoma poslaniku G i r s i in konzulu M i n j o v s k e m u, ki sta po izvršenih obiskih pri mestnem poveljniku generalu Milenkoviču, mestnem županu dr. Juvanu in škofu dr. Tomažiču ter po posetu prireditev »Mariborskega tedna«, ki so oba odlična gosta zelo navdušile, prihitela v vrste članov tukajšnje Jugosiovenske češkoslovaške lige ter Češkega kluba in drugih odličnih predstavnikov gospodarskega in kulturnega življenja, da čuieta mnenja in predloge navzočih glfede vseh aktualnih vprašanj, ki se tičejo odnošajev med obema zavezniškima državama. Toplo in iskreno pozdravljen je spregovoril poslanik d r. G i r s a, ki je povdarjal važnost podrobnega kulturno gospodarskega sodelovanja ter se navzočim zahvalil za številen odziv. Zatem pa je imel izčrpen 'referat ligin tajnik prot. J. Š e d i v y, ki je ob zaključku svojih izvajanj podal nekaj konkretnih predlogov iz področja kulturnega in gospodarskega sodelovanja, o katerih bomo še poročali.
Predlogi in želje kulturnih in gospodarskih predstavnikov
V	zvezi s tem se je razvila živahna diskusija, ki je zgovorno pričala, kako zelo je med navzočimi prodrlo spoznanje, da je v danem trenotku rešitev iz situacije edino čim sistematičnejše gospodarsko kulturno sodelovanje obeh bratskih držav. Kot prvi je spregovoril zaslužni predsednik tukajšnjega Češkega kluba g.
F.	Bureš, ki je v prisrčnih besedah naj-preje pozdravil oba diplomatska dostojanstvenika čeiioslovaške republike in ki se je nato v teku debate zavzemal za obojestransko izmenjavo obrtniških vajencev med obema zavezniškima državama, kar bi nedvomno zelo vplivalo na nacionalno vzgojo našega obrtniškega naraščaja, katere je zelo potreben. Ta izmenjava naraščaja za gotovo dobo naj bi bila nadomestilo za ona neobhodno potrebna potovanja, ki so jih svojčas delali naši obrtniški pomočniki. K besedi se je oglasil nato predsednik ptujske JČ lige dr. Visenjak, ki se je najpreje iskreno zahvalil za povabilo mariborske JČ lige, nato pa se dotaknil vprašanja študija naše akademske mladine na čehoslovaških univerzah. Žal ne poseča teh univerz naša akademska mladina v tolikem številu, kakor je bilo to sorazmerno svojčas in kakor bi bilo želeti. Vzrok je v visokih šolskih taksah, ki jih naš manj premožni akademski naraščaj ne zmore. G. V a-ljak se je dotaknil vprašanja izmeti j a v e filmov td predvajanja čehoslovaških filmov v naših kinih. Povdarjal je, da je -poskusil ž w5 filmi iz brdske republike, ki pa žal niso uspeli. D r. Reisman je prosil poslanika, da bi pojasnil nekatere konkretne rezultate malo-antantine gospodarske politike, kar bi bilo važno spričo nemške gospodarske
penetracije. Navajal je, kako brati Čeho-slovaki gostoljubno sprejemajo vse ekskurzije in potovanja naših ljudi v bratsko republiko, da pa pozabljamo pri tem na bratsko republiko, ko je treba vršiti razna naročila in dobave, ki se oskrbujejo v — Nemčiji. Inž. Teržan je. opozarjal na delovanje nemške »Agra-rie« in družbe »Oleum« v Vojvodini, kjer je tamošnjo prebivalstvo brez razlike stanu in narodnosti trdno prepričano, da prinaša nemška gospodarska iniciativa kmetovalcu blagostanje. Zavzemal se je za čim tesnejšo navezavo stikov med praškimi centralami in našimi agrarnimi vodilnimi krogi. G. Munda iz Ormoža je izrazil mnenje, da bi kreditiranje carinskih pristojbin našemu izvozu vin v bratsko republiko zelo koristilo, zlasti ako bi se v Pragi in drugih večjih mestih uredile kleti z našimi vini.
G.	Križnič pa je spregovoril v imenu kmetskega pokreta v konjiškem srezu in je opozarjal na nujno potrebo čim uvi-devnejše ureditve vseh perečih vprašanj, ki se tičejo Izvoza naših vin in našega sadja v bratsko republiko. Tudi je pre-čital posebno spomenico v imenu kmetskega pokreta konjiškega sreza, v kateri se med drugim zavzema za to, da bi če-hoslovaški imovitj krogi mislili na to, da bi na našem Pohorju zgradili letoviščar-ske kolonije. Tudi naj bi se uredila stalna obojestranska izmenjava dijaštva in Sokolov.
Poslanik Girsa pojasnjuje
Na vsa vprašanja in predloge govora nikov je konkretno in pojasnilno odgovarjal poslanik dr. Girsa. Uvodoma se je najprej zahvalil za pozdrave Češkega kluba, ki mu je polagal na srce, naj tudi v naprej kakor doslej daje vzoren vzgled konkretnega dela za zbliževanje med Ju-gosloveni in Čehoslovaki. Zatem je v odgovoru na posamezne sprožene probleme točno in odkrito obravnaval možnosti realizacije stavljenih predlogov. Obžaloval je, da nima prj roki konkretnih številk, ki bi naj njegova izvajanja še bolj podprla. Glede predvajanja čehoslovaških filmov pri nas, je opozarjal, da imamo kakor pri vseli drugih, tudi v če-hoslovaški filmski industriji dobre in slaba filme, ker drugače biti ne more. Na-glašal je, da prihajajo k nam pretežno slabi filmi, da bi pa trebalo misliti na
Htvovi Mtmka!
Pokazal sem mu v smer, kjer so bila razsvetljena okna.
»Pojdi tja in prenoči, zjutraj pa se bova videla. Toda pazi, mladenič, da boš prihodnjič bolj oprezen. To življenje je preveč nevarno.«
Hipoma je zaplakal. Zal mi je bilo. Pa sem ga pobožal po bradi in mu dvignil glavo. V tem trenutku me je pogledal z ob jokanitni očmi, kapa mu je padla z glave. Bujni, gosti črni lasje so zavihrali v vetru.
Ona je še bolj zajokala.
»Ali je to mogoče?^Ti si vendar dekle!«
»Ne joči, deklica, kmalu bo bolje!«
Vzel sem jo za roko in jo odvedel v mesto. Pustil sem jo v svojem stanovanju, da si odpočije, jaz pa sem odšel v hotel.
TRIDESETPETO POGLAVJE.
Moja vrnitev v domovino.
Naslednjega dne sem se ob desetih vrnil v stanovanje, ker sem jo našel spočito in veselo. Z nasmehom me je pozdravila. Takoj je pričela živahno pripovedovati o sebi in o svoji čudoviti usodi. Imenovala se je Dolores del Pinto in bilo ji je komaj sedemnajst let. Rodila se je v nekem majhnem mestu v argentinski Pampi. Njen oče je bil zelo bogat farmer in zato je ni hotel dati šolati v mestu, temveč ji je poiskal učitelja. Hotel jo je omožiti z bogatim starim vdovcem iz soseščine. Zaman se je upirala tej poroki, ker je oče ostal pri svoji odločitvi. Ko je videla, da se vse pripravlja za njeno svatbo, se je odločila pobegniti. V noči pred poroko je zajahala konja, potem pa je vzela večjo vsoto denarja in se napotila v Buenos Aires. Po štirih dnevih napornega potovanja je prispela v argentinsko prestolnico. Skrivaj se je vkrcala na ladjo »La-pas« in z njo dospela v Evropo. Ko je
prišla v Rotterdam, se je čutila zelo osam ljeno in je umljivo zašla v zelo slabo družbo. Spoznala se je z nekimi trgovci kokaina, ki so izkoristili njeno naivnost. Bila je v njihovi službi, ko sem naletel v pristanišču na njo in jo spoznal na tako čuden način.
Pa me je njena zgodba zelo ganila. Ko sem opazil, da dekle goji gotova nagnjenja do mene, sem se odločil jo tudi v naprej ščititi. Odšel sem v argentinski konzulat in sem po dolgem moledovamti pregovoril konzula, da mi je končno dal za njo potni list. Poiskala sva si stanovanje, kjer sva se čutila mnogo bolj udobno in nikdar mi ni bilo žal truda, da sem napravil temu dekletu življenje prijetnejše.
Barantanje s kokainom mi je prineslo velikih dohodkov in nisem imel razloga, da bi se bal za najino usodo.
*
Na obali smo čakali na odhod ladje, ki me je morala odpeljati v Antwerpen. Moja prtljaga je bila že na njej. Dolores je z jokajočimi očmi opazovala, kako se odpravljam.
Mnogo truda me je stalo in mnogo muke, da sem jo umiril.
»Bodi srečna in čakaj! Morda se bova še videla!«
Snel sem prstan z rubinom z roke in ji ga dal za spomin.
»Vzemi in spominjaj se na me!«
Vrgla se mi je v naročje in jecljajoče zašepetala:
»Vrni se!«
Mostiček se je že dvigal. Iztrgal sem se iz njenega objema in pohitel na parnik. Dolgo, zelo dolgo sem jo opazoval, kako joče ob koncu pristanišča . . .
EPILOG.’
Dva dni pozneje smo pluli mimo one krvave zemlje, v kateri sem bil nekdaj močan in slaven. Prišli smo ob maroško
obalo. V daljini sem zagledal one krasne planine, v katerih sem zapustil mnogo prijateljev in tovarišev. In naenkrat sem občutil, da me še vedno neka neodoljiva sila vleče tjakaj. Odhajal sem v domovino, bil pa sem vendar prepričan, da se bom ponovno vrnil v te divje kraje. Po šestdnevnem potovanju se je naša ladja »La Victoire« usidrala v Napolju. Tu sem se izkrcal in preko Italije potoval do Reke, kjer sem se zopet lahko pojavil pod svojim pravim imenom.
Kako srečen sem bil, ko sem zopet srečal svoje rojake, ki so menili, da sem že davno poginil v kaki borbi.
Po nekolikodnevnem bivanju na Reki sem odpotoval v Ljubljano, kjer sem se javi! oblastem in bil takoj rekrutovan. Poslali so me v Kumanovo k 22. pehotnemu polku, da tam odslužim svoj rok.
Četudi sem služil'v španski in francoski vojski, sem bil posebno radosten, da sem mogel služiti tudi vojski svoje domovine. Oblekel sem s ponosom olivno-sivo obleko, uverjen, da bom v njej ostal oni stari borec, ki se je s poletom vojskoval v divjem afriškem ozemlju.
*
Upam, da te moje čudovite dogodbe ne bodo prestrašile mladih ljudi, žejnih pustolovščin in potovanja, ki se im vsak način skušajo otresti vsakdanjega življenja.
V	mojih blodnjah je bilo mnogo manjših dogodkov, katerih ne opisujem in katerih se nerad spominjam. V mojih pustolovščinah je bilo mnogo pravega življenjskega strahu, kakor tudi prave hrabrosti, ki je tolikokrat le vzrok obupa. Vse to je minilo, ne da bi sam vedel, kako. Ostalo je ono najvažnejše: dogodki, ki sem jih bil opisal.
Dokler sem bil še v Abd el Krimovi službi, me je ta nekajkrati zaporedoma vprašal, ali sem sploh kdaj pomislil, mo-
rem li biti njemu tako velik prijatelj, ko sem vendar vedel, da on tako zelo mrzi Evropejce. Na to nisem mogel drugega odgovoriti: Usoda . . . Abd el Krimu je bilo to jako drago. Ta fatalist, ki je znal biti tako zelo stvaren in praktičen, je dejal:
»Kakšna sreča bi bila, ko bi vsi Evropejci prepuščali izvenevropske narode svoji usodi. Koga ovira, če se razvijamo in ako samostojno živimo, čemu imajo o nas predsodke. eGlej, jaz o tebi nimam nikakih predsodkov. Imam te za dobrega človeka in ne morem te sovražiti, četudi si Evropejec. Nas pa, kakor vidiš, mrzijo samo za to, ker smo Arabci, kar hočemo vedno ostati...!«
V	svojih pustolovščinah usode nisem mogel spremeniti. Mnogokrat sem bil pretirano odločen, včasih zvit, toda vedno in povsod sem opažal zakon usode. Kakor da nisem smel drugače početi.
To kar sem doživel v Maroku med Rifanci, preseneča radi tega, ker je veliko dokazov, da je vsak drugi Evropejec bil neusmiljeno pobit, predno je mogel le besedico spregovoriti., s katera bi si skušal pridobiti naklonjenost teh afriških bojevnikov. Zakaj ni ravno mene ubil šejk od el Arbasa? To je skrivnost usode. Vem le to', da je pozneje ubil vsakega Evropejca, ki ga je srečal.
Bog ve, kakšne avanture me spomladi čakajo v Afriki? Moje zasledovanje kot vojnega begunca je po desetih letih razveljavljeno in vrženo ad acta. Sedaj sem prost in se moTem mirno vrniti v Maroko, kjer m; pričakujejo žena in otro ci in mnogi prijatelji. Razen tega ''a ogromno bogastvo, ki sem ga nekdaj zakopal, ki danes pripada edino le meni in ki bo morda nekdaj osrečilo mnogo, zelo mnogo sirot v naši zemlji.
—	K o n c c. —
sistematično organizacijo dobave najboljših č e h o š 1 o v a § k i h filmov, ki bodo prav gotovo uspeli.
Glede Nemčije je na prošnjo, naj se izjavi o njej, čsl. poslanik rekel sledeče: Mi Čehoslovaki nismo ljubosumni ma nemško trgovino, želimo pa, da je v normalnem, pravilnem razmerju. Mi nismo sovražniki Nemčije in nemškega naroda. Ničesar nimamo proti hitlerizmu, toda prepovedujemo si, da bi se kdo vpletal v naše notranje zadeve, ker je to samo naša stvar, kakor tudi mi ne vsiljujemo nikomur nikakega režima. V zvezi s stavljenimi vprašanji glede gospodarskega dela Male antante in nemške gospodarske penetracije je dejal, da hoče čehoslovaška republika slej-koprej čim bolj prijateljske odnošaje z nemško državo. Vedno bo tako, da so poedine države navezane na uvoz iz raznih držav. Treba pa je pri tem uveljaviti načelo proporca, ki je edino pravičen. Treba pa je tudi pomisliti, da prinaša gospodarska penetracija tudi politične posledice in so zadevne smeri dobro-znane. Tudi je treba povdariti, da ne gleda Čehoslovaška v trgovinsko poslovnem oziru napram Jugoslaviji tako striktno na kontingente in kompenzacije, kakor Nemčija. Čehoslovaška prevzema mnoge presežke v korist Jugoslavije, do-čim je znano, da uveljavlja Nemčija do podrobnosti načela kompenzacije in kontingentov, pri osmer morajo biti plačila ^ajamčena, ne da bi bilo pri tem zajamčeno izplačilo kreditiranih naših izvo'-ženih kontingentov v Nemčijo. Vse tisto, kar se govori in šušlja o Čehoslo-vakih kot slovanskih Židih je neumestno in neutemeljeno ter bazira na popolni neinformiranosti. Sploh je pri Jugoslovenih opaziti še vedno premalo informiranosti, ker bi pravilne informa-
cije razpršile vsakršne dvome v dosledno izvajanje bratske politike čehoslo-vaške republike napram Jugoslaviji. Če-hoslovaški narod je nosilec slovanskega idealizma. Je pa takšne narave, da ga je sram obešati na veliki zvon vse tisto dobro in vse tisto koristno, kar dela v prid drugim bratskim slovanskim narodom. Kolikor gre za gospodarsko delo Male antante je treba vedeti, da se je doslej že veliko napravilo in da bi bili rezultati tega sodelovanja nedvomno še večji, ako bi se realizirali vsi oni konkretni osnutki in predlogi, ki so se doslej obravnavali in proučili. Glede uvoza naših vin v čehoslovaško republiko pa pojasnjuje g. poslanik, da so naša vina dobra, da so boljša nego mnoga druga in da Čehoslovakom zelo prijajo, da je pa usodna napaka v tem, da niso standardizirana. Več kakor vse drugo pa govorijo dejstva in številke. Če-hoslov. je uvozila iz Jugoslavije štirikrat toliko poljed. proizvodov kakor petkrat večja Nemčija. Mala čehoslovaška republika je ob stiski radi sankcij prispevala Jugoslaviji dvakrat toliko kakor Velika Britanija in na Jadranu je bilo lani 80.000 čehoslovaških državljanov, dočim je bilo naših državljanov v čehoslovaških toplicah in letoviščih komaj 50.
S toplim aplavzom so navzoči sprejeli temeljita ter izčrpna pojasnila poslanika dr. Girse, s čimer je bil pomemben kulturno gospodarski posvet zaključen. Vsem se je za iskreno sodelovanje zahvalil ligin predsednik dr. Kukovec. Zelja vseh pa je, da bi se vsi obravnavani predlogi in sproženi problemi do možnosti realizirali v prid čim dosledneje izvedenih ter zares prijateljskih odnošajev med obema zavezniškima in bratskima državama.
mtm
Odmevi k. roSpoikemu umoru: iigava le krvava obleka?
Ko je danes zjutraj neka ženska hotela nabirati gobe v takozvanem »Črnem gozdu« pri Kamnici, je našla v nekem grmovju moško obleko, ki je bila polna krvavih madežev. Obleko je vzela s seboj ter jo nesla na občinski urad v Kam. nici. Župan občine Kamnice g. Lovrenčič je o najdbi takoj obvestil orožniško sta-nico, ki sedaj skuša dognati, čigava je najdena obleka. Nedvomno je, da je obleka last morilca, ki je umoril v nedeljo dopoldne pokojnega Ivana Krebsa v Rošpohu. Krvavi madeži na obleki so še precej sveži, kar dokazuje, da jo je skril v
omenjenem gozdu morilec šele pred kratkim, da bi na ta pačin pri morebitni aretaciji odvračal vsak sum. Kakor smo že poročali so orožniki aretirali nekega so-rodnška pokojnega Ivana Krebsa, ki pa pri zasliševanju dosledno taji vsakršno udeležbo pri groznem umoru, izvršenim nad pokojnim Krebsom.
Včeraj zvečer pa je policija aretirala dva mlajša brezposelna delavca, ki sta se klatila v nedeljo dopoldne v Rošpohu. Eden od aretirancev je celo imel pri sebi samokres, ki pa ne funkcionirr.
Silno neurje in toča v gornjeradgonskem okolliu
Silno neurje In toča. Od nevarne lokalne nevihte, o kateri čitamo vsakodnevno v časopisju, je bil kaj hudo prizadet v torek, dne 4. avgusta t. 1'. proti večeru tudi gornjeradgonski okoliš. Nevarno zatemnelim oblakom, ki so se zgrnili nad obronki Slovenskih goric, je sledilo silno neurje, vihar in toča, ki je v prvem redkem deževju napravila ogromno škodo, saj je bila debela kot oreh. Najbolj hudo je bil prizadet del vinskih goric Police, Zbigovc iin Črešnjevci, kjer je na nekaterih mestih vzela toča še ono pičlo žetev bodočega vinskega pridelka, v kolikor ga je skrbni vinogradnik mogel oteti morilki — peronospori, ki je letošnje vinogradne nasade izredno hudo prizadela in povzročila ogromno škodo.
Niti oni, ki je pričel rano s škropljenjem, ter je škropil po 5 do 6 krat, ni mogel oteti peronospori vsega, kaj šele oni, ki je radi občutne denarne krize štedii pri izdatkih za galico. Toda toča je vzela še to, kar je ostalo oteto peronospori. Najbolj so bili prizadeti oni vinogradniki in nasadi, kjer je bilo takozvano »vršifika-nje« že opravljeno. Medtem ko je v letošnji pomladi huda povodenj ob Muri uničevala polja in nasade v ravnini murske doline, je peronospora in slednjič še neurje in toča storila to po tukajšnjih vinorodnih gričih- kar je že itak občutno gospodarsko krizo, ki tare posebno malega človeka, še znatno povečalo in po* slabšalo.
V	Maribor so prispeli včeraj senatorji dr. Zec, Jovo Banjanin, dr. Kramer in dr. Andjelinovič. Razen tega so prispeli tudi nekateri drugi odlični prvaki JNS, tako poslevodečl podpredsednik JNS za Dravsko banovino dr. Pirkmajer, narodni poslanci Cvetic, Dušan Ivančevič, inž. Paštrovič ter Prekoršek in banski svetnik dr. Giunio. Odlični gostje so si v teku popoldneva ogledali prireditve MT, Mariborski otok. Falo in Ruše ter so se zvečer vrnili v Maribor.
Letno gledališče Sokola Ruše, pripravlja za proslavo petletnice svojega obstoja ljudsko igro v treh dejanjih »Od pohorskih pavrov vam hočem zapet«, izpod peresa g. Vekoslava Janka, člana ljubljanske opere. Režija je v avtorjevih rokah ter bo po vajah sodeč, ki so v polnem teku, imela popoln uspeh. Krstna predstava bo predvidoma 9. avgusta t. L*
na- kar že danes opozarjamo vse ljubitelje ruškega letnega gledališča. *
Trgovine na praznik 15. avgusta zaprte. Združenje trgovcev razglaša, da bodo trgovine dne 15. in 16, avgusta v Mariboru Ves dan zaprte.
Kavarna »Park«; Najidealnejše bivališče Maribora. Obiščite Veliko kavarno-bar-restavraeijo. Dnevno koncert In kabaret.
Na mariborski obrtni razstavi zbujajo posebno pozornost patentirane kopalne hlačke »Ufa«, s katerimi se človek ne more utopiti. Kopalne hlačke »Ufa« držijo človeško telo nad vodo in morejo neplavači v njih takoj plavati. Tudi plava lahko človek s kopalnimi hlačkami »Ufa« kilometre daleč. Plavalne hlačke »Ufa« so domači teum. Plavanje s kopalnimi hlačkami »Ufa« se bo predvajalo od danes (četrtek) do neaeije vsaki dan od
Sokol Maribor II, Pobrežje, priredi v nedeljo 9. avgusta t. 1. ob pol 15. (pol 3.) url na letnem telovadišču veliko tombolo. Mnogo krasnih dobitkov. Tablice po Din 2.-—. Za sedišča, pijače ln jestvine bo preskrbljeno. Pridite!
13. do 16. ure na Mariborskem otoku. Patent prodaja tvrdka v vse države.
251etnico mature so slavili s prijateljskim sestankom maturantje mariborske klasične gimnazije pri »Orlu« včeraj zvečer. Od 42 maturantov ieta 1911. jih je ostalo pri življenju 34, od teh so se udeležili proslave dr. Dnijač Otmar, zobozdravnik v Mariboru, dr. Kaizer Karel, odvetnik v Obernbergu na Zg. Avstrijskem, dr. Kovačič Maks, gimnazijski ravnatelj v Ptuju, dr, Krajnc Johan, zobozdravnik v St. Poltemi, Lorger Evgen, škofijski tajnik v Mariboru, Maroh Peter, višji poštni kontrolor v Mariboru, Messner Ivan, dekan v Marenbergu, Mohor Anton, učitelj v Mariboru, dr. Moro-cutti Camilo, član nemškega poslaništva v Beogradu, Nottes Viktor, prokurist Kreditanstalta na Dunaju, Perme Friderik, postajenačelnik v Mariboru, dr. Rak Ivan, sreski sanitetni referent v Gornjem-gradu, Sternad Friderik, župnik v Podčetrtku, Škorjatiec Friderik, železniški uradnik v Mariboru, Špari Avgust, katehet v Mariboru in Štamberger Franc, uradnik direkcije državnih železnic v Zagrebu. Proslavi sta (prisostvovala razrednik tega letnika šolski svetnik Fran Jerovšek in prof. dr. Pečovnik. Sledečega dne se je vršila maša zadušnica za umrle profesorje in tovariše, ki jo je imel v tuk. stolnici katehet Špari. Proslava se je končala v vinogradu g. dr. Dernja-ča na Meljskem hribu, kjer so si tovariši obljubili svidenje po petih letih v polnem številu.
Kavarna »CENTRAL"
Dobra meščanska kavarna. Shajališče vseh potnikov.
Iz organizacije JNS za V. mestni okraj.
Odborova seja krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj, ki bi se imela vršiti jutri v petek 7. t. m., se preloži na petek, dne 14. t. m.
Uradne ure na mariborskih poštah. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je z odredbo št. 62.847 od 29. julija t. I.
skrajšalo službo s strankami od 8 na 7
ur dnevno, tako, da traja dopoldanska služba od 8. do 12. ure, popoldanska pa od 15. do 18. ure. Ta olajšava velja za poletni delovni čas od 1. aprila do 30. septembra vsakega leta. Pošti Maribor 1 (Slomškov trg) in Maribor 2 (glavni kolodvor) imata od 6. avgusta dalje za ob-
činstvo vsak delavnili sledeče uradne ure: Pisemska pošta, brzojav in telefon
od 7. do 21., blagajna od 8. do 12. in 15. do 17.30, paketi in vrednostna pisma od
8. do 12. in od 15. do 18. ure. V ostalem nočnem času se vrši za stranke samo brzojavni in telefonski promet in sicer oa pošti Maribor 1 Slomškov trg 10 v J. in II. nadstropju, na kolodvorski pošti pa pri službujočem kontrolorju. Pošta Maribor 3 na Kralja Petra trgu ima za pošto, telegraf in telefon uradne ure od
8. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih so pošte otvorjene od
9. do 11.; paketi in vrednostna pisma se ne sprejemajo. Poštna uprava opozarja slavno občinstvo, ki ima hkrati večje število pošiljk za pošto, da preda iste v dopoldanskih urah ali vsaj v začetku popoldanskih ur, ker se le tako izogne neprijetnemu navalu in čakanju proti koncu uradnih ur osobito v času med 16. in 18. uro. Prav posebno opozarjamo, da je okence za brzojav in telefon po 18. uri odprto v prvi vrsti le za brzojavni in telefonski promet, zato naj se v tem času predajajo priporočene pošiljke le v izjemnih in nujnih slučajih. Pošta se mora strogo držat; odrejenega delovnega časa. občinstvo pa tudi naj prihaja pravočasno na pošto in tako omogoči uradniku izvršiti vso delo do konca uradnih ur.
Grob pri grobu. V visoki starosti 85 let je umrl vpokojeni .davčni uradnik Josip Zaveršnik, Marca meseca je umrla njegova žena, potem ko sta malo pred tem praznovala zlato poroko. Bil je mož dobričina. V Stolni ulici št. 8 pa je umrl
Posetite
Jubilejni
t*
i*
V. Mariborski teden
l. do 9. avgusta 1936,
Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. Kraljeviča Andreja.
50% popust na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936.
Pupusti na zračnih progah Aeroputa in na parnikih. — Tradicionalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstilna industrija.
—	Obrt. — Trgovina. Velika gasilska raz stava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo, — Žena v obrti. —• Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. — Revija športa, jadralnega In motornega letalstva. — Pokušnja vin. — Kongresi in koncerti. — Šahovska mednarodna tekma. Mariborski otok — najlepše kopališče Jugoslavije! — Gostoljubni Maribor ln zeleno Pohorje Vas vabita!
v 62. letu svoje dobe gostilničar Ivan Moscha. Žalujočim naše toplo sočutje!
Vsi v Mariboru stanujoči rezervni častniki, ki so prejeli uniforme od države oziroma Združenja rezervnih ofic-se pozivajo, tla prinesejo svoje uniforme v svrho pregleda rekrutni komisiji poveljstva mariborskega vojnega okruga v Mariboru, Gambrinova dvorana, Gregorčičeva ul. 29 dne 8. avgusta t, 1. ob pol
10.	uri dopoldne. Nujno zadržani rezervni častniki se morajo v slučaju izostanka pravočasno opravičiti komandantu mariborskega vojnega okruga.
Vsakoletno cerkveno planinsko žegna* nje je v nedeljo 9. t. m, pri Sv. Treh kraljih na Pohorju. Ob 10. uri maša, nato procesija.
V	Grajskem kinu se bo v smislu razglasa mestnega poveljnika predvajal 7. in 8. t. m. ob 13. uri za upokojene in rezervne oficirje in voj, uradnike ter njihove družinske člane film »Plinski napad Iz zraka ter njega obramba«. Mestni odbor vpok. ofic. in voj. uradnikov vabi vse svoje člane in tudi nevčlanjene tovariše k polnoštevilni udeležbi. Predvajanje je brezplačno.
Racija... V ponedeljek je izvršila policija obsežno racijo v vseh prireditvenih prostorih Mariborskega tedna, ker je opazila, da so se vtihotapili razni sumljivi tipi iz juga, kateri so bili že večkrat predkaznovani. Racija je imela po-polen uspeh in je bilo 14 prekupčevalcev odgnanih v njihova domovna bivališča.
Požar je uničil domačijo posestniku Matevžu Planincu v Dežnem pri Poljčanah. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje z vsem inventarjem vred. Posestnik Planinc trpi radi požara nad 25.000 dinarjev škode, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino.
Kolesa, avtomobili... Na banovinski cesti med Kamnico in Selnico je zavozil krojaški pomočnik Franc Žnidar iz Selnice s svojim kolesom v neki osebni avtomobil. K sreči je pri trčenju zadel v blatnik avtomobila, tako da je padel v velikem lok.u v obcestni jarek. Žnidar je zadobil pri tem lažje poškodbe na levi roki. Na križišču Sokolske in Nasipne ulice na Pobrežju pa sta trčila skupaj dva kolesarja, in sicer 30!etni mizarski pomočnik Franc Lešnik in 261etni kurjač Josip Cestar. Lešnik je pri karambolu zadobil občutne poškodbe na levi strani telesa, dočim je odnesel Cestar le nekaj prask. *
Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa in Maverjeva lekarna.
Danes: Štafetni tek skoii Maribor
Danes zvečer ob 7. uri bo štafetni tek slcozi naše mesto, in sicer za prehodno darilo Mariborskega tedna. Start bo v Ljudskem vrtu, cilj pa na Trgu svobode. Teka se bodo udeležili. vsi mariborski klubi ter je pričakovati ostre borbe za zmago. Proga vodi po Koroščevi, Maistrovi, Kolodvorski ulici, Aleksandrovi cesti do Trga svobode.
Peti dan berlinske olimpiade
Včerajšnje tekme so bile v znamenju številnih predtekmovanj. V Kielu pa so se pričele olimpijske jadralne tekme. Pri včerajšnjih lahkoatletskih tekmovanjih se je od Jugoslovenov edinole Ivanovič plasiral v teku na 110 m preko zaprek v finalu, dočim so vsi ostali naši tekmovalci izpadli. Odločitev je padla v hitri hoji na 50 km. Zmagal je Whitlock (Anglija) v času 4:30.41, kar pomeni nov olimpijski rekord, 2. Schwab (Švica) 4:32.19, 3. Bubenko (Lotiška) 4:32.42, 4. Stork (ČSR). Tudi tek na 200 m se je zaključil: Zmagal je Owens (USA) v novem olimpijskem rekordu 20.7, 2. Robinson (USA) 21.1, 3. Osendarp (Holandska) 21.3. V metu diska si je priboril olimpijsko zlato kolajno Carpenter (USA) 50.43 m, 2. Dunn (USA) 49.36, 3. Obenveger (Italija) 49.23 m, 4. Sorlie (Norveška) 48.77, 5. Schroder (Nemčija) 47.93 m. V tekmovanju moštev v floretu si je Italija priborila prvo zlato kolajno. Na drugem mestu se je plasirala Francija, na 3. pa Nemčija. Tudi nogometni turnir se je nadaljeval in je Avstrija premagala Egipt s 3:1, Poljska pa Madjarsko z 2:0.
VvufciiMio
iuMkeve umite
Izlet v Maria-Zell. Putnik priredi 18. in 19. avgusta 1936 dvodneven izlet v Maria-Zell z autokarom. Vozna cena Din 200.—. Odhod 18. avgusta izpred hotela »Orel« ob 5. uri zjutraj. Povratek 19. avgusta ob približno 23. uri. Prijave in nadaljnje informacije pri PUTNIKU, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon int. 21-22.
Tujskoprometna zveza (Putnik) za bivšo mariborsko oblast v Mariboru prosi vse tujskoprometne činitelje, da ji sporočijo najkasneje do 10. a v g u s t a vse nedostatke, ki so jih opazili pri sedanjem voznem redu, ter vse želje, ki bi prišle v poštev pri sestavi novega reda vožnje, ker se bo v najkrajšem času vr-žila pri generalni direkciji v Beogradu meddruštvena konferenca, na kateri se bo razpravljalo tudi o osnutku voznega reda za leto 1937-38.
kfluitP
Seje davčnega odbora. Po določilih zakona o neposrednih davkih, je razgrnjen seznam pridobninskih zavezancev občine ptujske za leto 1936, katerih predmeti se bodo razpravljali pred davčnim odborom od 17. do vštetega 26. avgusta 1936. Mestno poglavarstvo opozarja prizadete, da seje davčnega odbora ob dne-
Mali o
Razno
LOVCI!
•Pred sezono Vam pregledamo Vaše puške ter jih očistimo in popravimo po izjemnih cenah! Puškarna Pinter <5c Le-nard. Aleksandrova 18. .»72
MOŠKE MAJCE
po Din 14.— dobite pri Trpinu. Vetrinjska 15.	22b\
Podpisana Jožef Legat, vlakovodja, in Ivan Šuman.' vlakovodja, oba iz Maribora, PREKLICUJEVA ŽALITVE, ki sva jili iznesla proti gospodu Martinu Vene. poštnemu kontrolorju v Mariboru kot neresnične. Obenem sc zahvaljujeva, da je odstopil od sodnega postopanja proti nama. Maribor, dne 6. avgusta 1936. Jožef Legat in Ivan Suman.	3866
Darujte za Pomožno akcijo!
Prodam
PRODAM NOVE MADRACE
za dve postelji poceni radi selitve. Furman, Studenci, Obrežna 39.	3877
PRODAM POHIŠTVO
za sobo in kuhinjo, vse za 600 Din. Vprašati Ramšak, Smetanova 48.	3873
Sobo odda
Veliko, solnčno. opremljeno SOBO
oddam gospodu. Strolimajer-jeva ul. 28-II. nadstr., stanovanjc št. 9.	3846
ODDAM SOBO
in kuhinjo. Cankarjeva ul. 5, Studenci.	3878
MESTNO POGLAVARSTVO MARIBOR.
X. Štev 10793/3024-1936.
Razpis licitacije.
V Mariboru, 4. avgusta 1936.
Razglas o licitaciji.
Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za popravilo carinskih skladišč ob Einspielerjevi ulici v Mariboru
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 15 dni
na dan 26. avgusta 1936 ob U. url v sobi št. 3. mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ■ :nud-beni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami :stotam, soba št. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besebami) na vsoto uraduega proračuna, ki znaša
Din 128.287.40.	•
Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Novine br. 70/XXIX, z dne 26. III1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega.
Mestno poglavarstvo mariborsko.
3875	Predsednik:	Dr.	Juvan	l	r.
vih razprave prično ob 8. uri zjutraj in morajo biti davčni zavezanci, ki hočejo sejam prisostvovati, do tc ure na davčni upravi. Seznam je na vpogled med uradnimi urami dnevno od 10. do 12. ure in sicer do vključno 12. avgusta 1936 na mestnem magistratu.
Tolovajski napad brezposelnih na stražnika. V torek pred polnočjo je službujoči stražnik Polde Pestotnik v neki tukajšnji gostilni zahteval od petorice njemu neznanih moških listine. Dva sta se takoj odzvala pozivu, trije pa so brž zapustili gostilno. Ko je stražnik stopil za njimi, so ga prod gostilno počakali. Stražnik je mislil, da mu hočejo slediti na stražnico, toda nenadoma so skočili nanj, ga podrli in začeli obdelovati z noži. Stražnik je imel k sreči toliko prisebnosti, da je s samokresom dvakrat ustrelil m s tem pregnal napadalce, sam pa je obležal v mlaki krvi. Takoj se je seveda nabralo ljudi, ki so težko ranjenega stražnika spravili na stražnico, kjer mu je nudil prvo pomoč mestni fizik dr. Brumen in odredil takojšnji prevoz v bolnico. Zdrav-
niki so dognali, da je stražnik Pestotnik zadobil pet nevarnih vbodljajev v hrbet in vrat; eden od teh mu je prerezal žilo odvodnico in le hitra pomoč ga je rešila pred izkrvavitvijo. Za napadalci, katerih imena so se dala ugotoviti, je uvedena najstrožja preiskava in zasledovanje.
OPICE STRAŽIJO BANKE.
V azijski državi Siam so dodelili opicam važne službe. Dodelili so jih v bankah kot pomočnice blagajnikom. V državi je namreč v prometu samo kovan denar. Med pristnimi kroži seve tudi mnogo ponarejenega. Opice sedijo poleg blagajnikov, ki jim izročajo novce, da v nje ugriznejo in tako ugotovijo, če so pristni. Če se n-a novcu vidijo opičji zobje, je ponarejen. V glavnem siamskem mestu služi nad 3000 opic, ki jih vodijo s posebnimi imeni v seznamu na-stavljencev ter jim izplačujejo tudi mesečno razmerno visok zaslužek. Držijo jih, ker ugriznejo v trdo kovino z lahkoto, kakor človek v jabolko.
Službo
Iščem mesto
NATAKARICE
začetnice kjerkoli. Naslov v upravi »Večcrnika«. 3871
NATAKARICA
prvovrstna moč. vsestransko zanesljiva, se sprejme takoj ali s 1. septembrom. Hotel in restavracija »Pri Jelenu«, Sv. Lovrenc na Pohorju. Zna nje nemščine in kavcija potrebna.	3S6S
Službo iiže
NATAKARICT
začetnica, išče službo, gre za hrano in stanovanje. Ponudbe pod Natakarica« na upravo lista.	.	JS59
Zgubljeno
BRILJANTNI PRSTAN
sc je zgubil na Zrinjskem trgu 4. avgusta. Ker ie dragocen spomin, se prosi. 6afga najditelj vrne proti odškod-1 nini upravi lista. • 3870 I
Najnovejša jubilejna dvokolesa,
- otroški, športni in luksuzni vozički v najfinejši izdelavi, igračni vozički, triciklji, skire, holanderji, gugalnice, velika izbira šivalnih strojev, motorjev in delov. NAJNIŽJE CENE. Ceniki (ranko. „TRIBUNA“ F. BATJEL, podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26.	3525
Naš ljubi oče, ded, praded in stric, gospod
Josi 3 Zavetnik
davčni uradnik v p.
je v sredo, 5. avgusta 1936, po dolgem in težkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 85. letu starostj, za vedno zatisnil svoje oči.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 7. avgusta ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Maša zaduštiica se bo darovala v soboto, 8. avgusta ob 7. uri v stolni cerkvi.
Maribor, dne 6. avgusta 1936.
Globoko žalujoče družine:	Zaveršnik, Krainz,
Gerhold. von Veigk Povhe, Siltinger. 3874
Zahvala.
2a mnogoštevilne izraze in dokaze sočutja ob priliki izgube našega ljubega
Savo Domicelja
izrekamo vsem znancem, prijateljem in društvom našo najglobokejšo zahvalo.
Žaluioii ostali.
A. K.:
Žrtev zveste ljubezni
Zgodovinski roman
»Dober nasvet ii dam, Don Juseppo. Če ne želiš imeti enega sovražnika več, ne govori slabo o polkovniku pred Don-ik>, mojo hčerjo; ona vidi v njem vzor svojih sanj, drugega Cida in Albo.«
»O, da bi ta Cid, ta Alba stopil kdaj pred mene, oko v oko, prsa ob prša, da bi se hotel z menoj pomeriti, pa bi videli, Donna, francosko junaštvo in osebno hrabrost. Samo kadar jih je v*2č, uspejo in včasih zmagajo; kjer pa so z nami enaki, se ne morejo meriti niti z našim slabo oboroženim in slabo izvež-banim kmetom.«
Gospodično polije živa rdečica. Njo samo bi še lahko kdo nekaznovan zbadal in žalil; toda gaziti vero njenega srca, rogati se uajsvetejšim čuvstvom, tega ne more oprostiti, zato odgovori ponosno m ujedljivo:
31
»Če bi se Don Juseppo na vsak način rad pomeril s polkovnikom, če bi hotel okusiti ostrino njegovega meča in preizkusiti njegovo odločnost, se lahko to zgodi preje, kakor si misli. Še danes bo prispel sem.«
Kakor v potrdilo besedam razžaljene Španke zatrobi glasno na grajski cesti poštni rog.
»To je on, to je on!« vzklikne Španka iti skoči k oknu. Hidalg grof di Medina vidno prebledi, zadrhti in se prične nehote umikati proti vratom.
Dekletovo veselje pa ne traja dolgo; njen zaročenec še ni prišel, poslal >2 samo pismo. Dekle hitro prelomi pečat; pismo je bilo pisano s tujo roko, v njem pa bere to-le:
»General Lewinski sporoča gospodič-
ni, da je bil v nedavni bitki z vstaši na gori Guadeinazi tanjen in ne more na njen rojstni dan priti v Mirabello. Gospodična bo verjela, da ga to bolj boli, kakor njegovo rane. Življenje mu ni v nevarnosti, tako vsaj trdijo mestni zdravniki.«
V	pismu je še več napisano, a dekle ga ne more citati dalje; kri ji zavre, nato $1 zopet zledeni. To pa ne traja dolgo: nevarnost, ki preti njenemu zaročencu, vrne Španjolki zavest, odločnost in prirojeno smelost.	.
»Teresitta! Toresitta!«
»Ukazujete, gospodična?«
»Pripravi vse, kar je potrebno za potovanje; čez nekaj časa 'odpotujemo.«
»Kam, sennora?« vzklikne Don Juan.
»V Madrid, dragi Don.«
»Kako to? Ti sama, v tem času?«
»Stanislav je vendar težko bolan, hudo ranjen.«
Široko čelo grofa di Mendoza preorjejo globoke brazde, goste obrvi se mu stisnejo. S strogim naglasom reče:
»Ali veš, kaj hočeš storiti?«
»Bolan je, mogoče že umira.«
»Ti, grofica di Mendoza, moja edina hčerka, ti otrok Iberije in Kastilije! Ali veš, kaj bodo govorili ljudje? Za Francoza, za sovražnika naše zemlje. Ne, to ni mogoče, sramota večna sramota za me. za vse prednike in sorodnike. Ne, prepovedujem ti, ne boš šla.«
Dekle zadrhti, pade hidalgu k nogam, vije roke in vpije:
»Oče, usmilite se, usmilite se me, umorili me boste.«
»Ah, umoril te bom, praviš? Torej dobro, pa umri; bolje je, kakor da oblatiš moj rod, moje sive lase ...«
Bil je prizor, ki ga ni mogoče opisati. Gnev, sramota in ponos prevlečejo hi-dalgovo lice z živahno rdečico in razplam te njegove oči; zdvojenost in muke nesrečne deklice so brez konca in kraja. Valja sc po tleh in objema očetove noge.
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani, Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
'	,	prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. ...