Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b
mmmmr
■ ■ v mm? >

"tur:
m,
' ' T‘
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Cclovec-Klagenfurt, Gasometergassc 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 23. avgust 1957
Štev. 34 (799)
Zahodna Nemčija pred pomembno odločitvijo
V dobrih treh tednih bodo v Zahodni Nemčiji volitve z,a državni zbor, o katerih smo že svoječasno poročali, da jim pripisujejo velik pomen ne le v Nemčiji sami, marveč tudi v vsej svetovni javnosti. Prav tako smo tudi že ugotovili, da gre pri teh Volitvah v glavnem za, odločitev med dvema najmočnejšima strankama — med Adenauerjev^ krščansko-demokratsko zvezo ter socialnimi demokrati, torej V bistvu — gledano* s strankarsko-političnega stališča — za podoben problem kot pri nas v Avstriji.
Zato ni nič čudnega, da se tudi v volilni borbi poslužujejo podobnih metod. To velja zlasti za Adenauerja in njegove pristaše, katerih najtehtnejši argument je V tem, prikazati Volivcem morebitno' zmago socialnih demokratov kot na j Večjo nevarnost za Nemce1 in sploh za ves tako imenovani zapadni kulturni svet.
V bistvu krščanski demokrati pri teh volitvah nimajo prav nobenih novih konceptov: to velja tako' za vprašanja zunanje politike, kakor tudi za notranjepolitični program. Pač pa so' se poslužili za Nemce
povsem nove oblike pomoči v predvolilni kampanji: vere in cerkve. Prav po izkušenem avstrijskem vzoru je predsednik CDU Adenauer izjavil, dla gre pri teh volitvah za odločitev med; krščanstvom in komunizmom. In — kar je pri nas že stara navada — takoj mu je zvesto sekundirala cerkvena oblast v osebi miinsterskega škofa dr. Kellerja, ki je svoje ovčice poučil, da veren katoličan ne more zagovarjati pred svojo vestjo;, da bi glasoval za socialne demokrate.
To zlorabljanje verskih čustev v poli-
Jugoslovanski tisk ugotavlja:
Avstrija bo morala še mnogo storiti za izboljšanje položaja manjšin
Ustanovitev slovenske gimnazije v Ce-i°vcu ter temu ukrepu sledeča poostrena Slonja nepoboljšljivih nacionalistov proti slovenski manjšini na Koiroškem sta našli ^Vahen odmev tudi v slovenskem in jugoslovanskem tisku. Cela vrsta uglednih -listov v Sloveniji in ostali Jugoslaviji ter tudi v slovenskem zamejstvu jei posvetila tom, dogodkom obširne članke, v katerih je bilo- ugotovljeno dejstvo, da slovenska in hrvatska manjšina v Avstriji še vedno čakata na uresničitev člena 7 Državne pogodbe. Posebej je bila v tej zvezi poudarjena, protislovenska in protihrVatska gobja ter prikazana dvoličnost Avstrije v bi^njšinski politiki. O tem so1 — da orneni-bio le nekaj imen — posebno' obširno po-ročali beograjska Borba, ljubljanska Ljud-ska pravica in Slovenski poročevalec ter tržaški Primorski dnevnik. Pod naslovom
»Dvojno merilo« je v tej zvezi pisala Ljudska pravica med drugim:
Odnos do narodnostnih skupin ni nepomembna in osamljena zadeva. Nasprotno, pravilno in pravično ravnanje z njimi je izredno važen sestavni element splošne politike in orientacije sleherne sodobne države. Na ta nesporno resnico' se je sklicevala tudi Avstrija, ko so obravnavali položaj avstrijske skupine v Južni Tirolski. Avstrija, ki je aktivno podprla svoje rojake v Italiji v njih zahtevi po veljavi nemškega jezika pred sodišči, je razglasila, da gre tu tako. za zaščita zakonitih pravic skupine kakor tudi za perspektive razvoja prijateljskih stikov med Avstrija in Italijo. Mar ne velja isto tudi za položaj naših narodnostnih skupin v Avstriji? Mar je uporabo dvojnega merila sploh moč upravičiti?
Pri razorožitvenih razgovorih prevladujejo propagandna gesla
Prve tedne zasedanja pododbora za razorožitev, ki sel je pred petimi meseci začelo v Londonu, je kazalo, da bo' prišlo 1,1 e d stališči Zahoda in Vzhoda vsaj do delnega zbližanjai. Medtem pa je preteklo Po Temzi že mnogo' vode in v torek se je 29čel šesti mesec tega sestanka, ne da bi ^ kakršnem koli oziru prišli vsaj za korak baprej. Vse kaže, da gre pri londonskih izgovorih v glavnem le za propagandna Oesla, kajti resnih in stvarnih predlogov N bilo doslej obravnavanih še zelo malo.
Priznati je treba, da si je Sovjetska zve-,Za pri dosedanjem delu pododbora pridobila gotovo prednost zlasti si svojo za-btevoi po brezpogojni prepovedi nuklearnih Poskusov. Poleg tega pa ji mnogo koristi tudi neenotnost med zahodnimi delegacijami — Amerikoi, Anglijo, Francijo in Ka-Pado — katere že vseh pet mesecev, od-
kar se je začelo zasedanje v Londonu, pripravljajo' načrte za delno razorožitev, vendar še vedno brez uspeha. Tudi na svoje predloge, ki jih je predložila pred’ tremi meseci in pol, sovjetska delegacija še ni prejela odgovora.
Opazovalci menijo, da trenutno skoraj ni nobenih izgledov za kakršen koli napredek pri delu pododbora;, ker boido1 zahodne delegacije Verjetno; potrebovale še teden ali dva, dla1 odstranijo Vsaj največje medsebojne ovire. Ce jim bo to- uspelo1, nameravajo predložiti pododboru poseben »delovni dokument«, katerega, so' doslej že dvanajstkrat predelale, potem pa bi delo pododbora raje prenesli v New York, kjer se bo 10. septembra začelo, zasedanje Glavne skupščine Organizacije združenih narodov.
Anglija in Francija iščeta pomoč
številna pereča mednarodna politična ^Prašanja, ki ogrožajo mir v svetu, so se v zadnjem času nakopičila in jih je treba feševati pred mednarodnim forumom. Za-radi tegai je generalni sekretar OZN Ham-bbrskjold za 10. september,, za en teden Pred predvidenim začetkom rednih zase-ai*j, sklical Generalno; skupščino k prvi ,e«- Na prvem zasedanju naj bi obravnavi poročilo odbora petih dežel — Av-ralije, Cejlona;, Danske, Tunizije in Uru-5^aja — oi Madžarski in njenih lanskolel-,lh oktobrskih dogodkih. Poročilo; so. oblili letos* poleti in že takrat je; bilo iasno a bi uradna razprava o njem več škodo-Va kakpr koristila. Duhovi na Madžar-so. se že nekoliko pomirili, zato °T' negativno presojajo morebitno rajanje na proučevanju poročila o Mad-ski na posebnem zasedanju Generalne
kupščine.
Beograjska Borba je zadnji teden ponovno pisala o tem vprašanju ter pod naslovom »Težak položaj jugoslovanske manjšine v Avstriji« spet pokazala na dvojno moralo Avstrije v odnosu do. manjšin, ko se isti krogi, ki na; eni strani odrekajo slovenski in hrVatski narodnostni skupini V Avstriji enakopravnost in pravice, na drugi strani zavzemajo za večje pravice avstrijske manjšine v Italiji.
»Ta sovpadnost —• je med drugim rečeno v članku — vsekakor kaže na nelogičnost in nevzdržnost odnosa nekaterih avstrijskih krogov do jugoslovanskih manjšin. Ni težko ugotoviti, koliko zahteve po zaščiti avstriiske narodne manjšine v Italiji zaradi takega odnosa izgubljalo na svoji tehtnosti in resnosti. Koliko bi avstrijske zahteve po zboljšanju položaja avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem pridobile na tehtnosti in upravičenosti, če bi se manjšinama v okviru Avstrije dale vsaj najosnovnejše pravice, ki bi zagotovile njihov fizični in kulturni razvoj in obstanek. Avstrija bo morala še mnogo storiti za izboljšanje položaja manjšin, pa tudi v pogledu pobijanja tistih teženj, ki ne samo da manjšini osporavajo njene pravice, marveč tudi direktno raznarodovalno delujejo.«
tične namene je med nemškim ljudstvom izzvalo silno' ogorčenje in izgleda, da, tovrstna pomoč Adenauer j evi stranki ne bo preveč pomagala, Poleg tega pa mu dela težko če tudi njegovo; povezovanje Nemčije z vojaškim blokom NATO, kar je glavna, ovira, za zopetno združitev obeh nemških držav. Ravno v tem pogledu pa hodijo socialni demokrati povsem drugačno pot, kakor je razvidno' iz programskih točk, ki jih je SPD — kot je povedal njen predsednik Ollenhauer — izdelala za primer, da bi na podlagi izida bližnjih volitev zamenjala opozicijsko klop. z vladnimi sedeži.
Ollenhauer je namreč dejal, da bi bila glavna in, neposredna naloga, vlade, ki bi ji načelovala: SPD, doseči ponovno. združitev Nemčije in bi v ta namen predlagala sklenitev evropskega kolektivnega . varnostnega sistema, (za podobno rešitev se že dalj časa zavzema tudi Sovjetska zveza, — opom. ured.). Na zunanjepolitičnem področju se SPD zavzema za politiko, ki naj bi 70 milijonom Nemcev zagotovila mir in varnost, zato bi se prizadevala za to, da bi ponovno' združena Nemčija izstopila iz vseh vojaških blokov. V vprašanjih notranje politike je Ollenhauer napovedal, da bi socialdemokratska vlada ukinila; splošno' vojaško obveznost in se odločno' zoperstavila atomskemu oboroževanju. Poleg tega nameravajo socialni demokrati V slučaju, da bi zmagali pri letošnjih volitvah, uvesti tudi dalekosežne gospodarske ukrepe: dočim bi malo> in srednjo lastnino ščitili, bi vsa večja podjetja postavili pod javnoi kontrolo, da bi jim tako preprečili zlorabljati njihovo, gospodarsko moč v politične namene.
Zahodnonemški volivci so torej pred pomembno! odločitvijo, ali naj se izrečejo za. Več ali manj demagoško' pobarvano' politiko brezkompromisne povezanosti z interesi Zahoda pod vodstvom Amerike, ali pa za mnogo bolj stvarno postavljeni program, katerega uresničitev bi bistveno povečala upanje V zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom. Ravno v tem pa je tudi svetovni ali vsaj evropski pomen za-hodnonemških volitev dne 15. septembra.
Umazano je njih početje
Po drugi strani pa Velika Britanija upa, da pritožba arabskih dežel proti britanskemu napadu na Oman ne boi dosegla potrebne večine 7 glasov, da bi prišla na dnevni red Varnostnega sveta. Velika Britanija je odposlala svojega zastopnika v ZDA, da pridobi Amerikoi na, svojo stran, da bi prišla britansko-ameriška; solidarnost do izrazal tudi pri bližnjih razpravah o. teh kočljivih vprašanjih v Generalni skupščini.
Prav tako ima! slabo; vest tudi Francija zaradi svoje kolonialne' politike' v Alžiru. Tudi to; pereče' vprašanje bo; prišloi pred Generalno skupščino in Varnostni svet, kar je za francoske politike skrajno. mučno. Zato bc več uglednih francoskih predstavnikov odpotovalo v ZDA in Azijo, kjer bod;o skušali doseči, da bo petem v OZN zopet glasovalni aparat preglušil krik narodov, ki si želijo svobode in neodvisnosti.
Da so šovinistični in nemško-nacionali-stični krogi na Koroškem nepoboljšljivi, smot ugotovili že večkrat. Saj jih v njihovi mržnji do. vsega, kar je slovenskega, ne morejo pomiriti niti visoki in na.jvišji predstavniki dežele' in države, ki se vsaj včasih priborijo do spoznanja, dla s hujskanjem in širjenjem narodnostne mržnje ni mogoče reševati zamotanih manjšinskih problemov. Hujskanje je tem ljudem že tako daleč prešlo v meso; in kri, da brez pogrevanja obrabljenih in zlaganih fraz o nasilju slovenske manjšine nadl nemško, govorečo večino; sploh ne morejo; več izhajati.
Del koroškega tiska sicer za širjenje protislovenske gonje rad širokogrudno stavi na razpolago; sVoijei stolpce, vendar se pripeti, da soi tozadevni izrodki bujne fantazije včasih le preveč umazani in bi se znaloi zgoditi, da bi ta umazanija omadeževala tudi skrbno, negovano; domovinsko barvo' tukajšnjih listov. Zato' se duhovni očetje takih pamfletov od časa do časa raljei poslužijoi najrazličnejših časopisnih potaknjencev', katerih zlasti na Dunaju kar mrgoli in ki sol navadna tako »neodvisni«, da se jim ni treba; ozirati na lastnosti civiliziranega in kulturnega človeka, kot so; poštenost, ponos, čast in resnicoljubje.
Tudi najnovejšo, številko, »neodvisnega« Wiener Samstag krasi članek, ki je. na las podoben številnim v različnih listih objavljenim zmazkom in pri katerem ni tež-
ko. ugotoviti, na kakšnem zeljniku je zrasel. Preveč odkritosrčno namreč zveni iz pisanja slavospev na Karntner Schul-verein Siidmark — in njegove ugotovitve so preveč podobne »resnicam«, ki jih ta organizacija skupno, z ostalimi podobnimi združenji že Ves čas širi z namenom, da bi javnost naščuvala proti slovenski narodnostni skupini na Koroškem.
Zato se tudi vsebina članka v ničemer ne razlikuje od drugih že znanih proizvodov hujskaške druščine in prav tako; hoče prepričati svet O veliki nevarnosti, ki baje grozi patentiranim koroškim patriotom od strani nasilne in nenasitne slovenske manjšine, katera je — kakšna groza! — celo; tako predrzna, da ima lastno zadružništvo in lastno tiskamo, ter knjigarno. In če bi hotel človek verjeti pisanju takih listov, bi nujno) dobil vtis, da imajo, že vse celovške gostilne slovenske napise in da se v koroških uradih le še slovensko. uraduje.
Kaj, če bi se enkrat tudi dunajski tisk zanimal za, resnični položaj na Koroškem in potem resnici na ljubo ugotovil, da je početje, za kakršno se pusti zlorabljati od poklicnih hujskačev, silno umazano, in nečastno.. Ugotoviti bi namreč moral, da je ravno tako zlobno hujskanje v prvi vrsti krivo, da se na Koroškem,- še danes najdejo, elementi, ki zločinsko, in na žalost tudi nekaznovano, razbijajo, slovenske napise, razstreljujejo, slovenske spomenike in napadajo zavedne slovenske ljudi.

Spet govorijo o davčnih reformah
Sedanji finančni minister Kamitz, ki ga njegova stranka — DVP — ob vsaki mogoči in nemogoči priložnosti prikazuje kot največjega finančnega strokovnjaka in velikega dobrotnika najširših plasti prebivalstva naše države, menda spet pripravlja neke davčne reforme. Še ni tako; dolgo tega, ko nas je presenetil z glasno* opeva-
GOSPODARSKI DROBIŽ
Avstrija povečala tranzit preko Reke
Tranzitni promet prekot reške luke je vse večji in je v prvem polletju znašal že 440.000 ton blaga iz dežel podonavja. Na prvem mestu je bila v tranzitnem prometu preko Reke Češkoslovaška, sledili pa sta ji Avstrija in Madžarska. Avstrijski tranzit se je v tem času v primeri z lanskim letom potrojil in znašal 131.000 ton. Strokovnjaki domnevajo, da bo imelo reško pristanišče letos nad milijon ton tranzitnega prometa.
Atomska centrala tudi v Italiji
Italijanska vlada in Mednarodna banka sta se sporazumeli o finansiranju projekta za izgradnjo atomske centrale V Južni Italiji. Gradnja centrale, katere zmogljivost bo znašala 150.000 kilovatov, bo stala približno 40 milijard lir. Peti del gradbenih stroškov bodo finansirali privatni industrijci, izgradnjo pa bo prevzela italijanska družba za jedrsko energijo.
Zvišana produkcija železa v Jugoslaviji
Proizvodnja surovega železa v Jugoslaviji se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta dvignila na 225.328 ton nasproti 194.232 tonam v istem časovnem razdobju minulega leta. Proizvodnja jekla je narasla od 283.128 ton na 331.512 ton, valjanega železa pa od 145.520 ton na 198.132 ton. Prav tako zavzema tudi izvoz železa vedno* večji obseg. V prvem četrtletju letos so* ga izvozili 47.000 ton, pri čemer je predvsem udeležena železarna Zenica. Železarsko podjetje V Zenici so* v zadnjih letih zelo razširili.
nim znižanjem dohodninskih davkov, vendar se je izkazaloi, da je bilo to znižanje kljub zveneči reklami posebno pri mezdnem davku sila nežnatnoi, ali drugače: koristilo* je več ali manj le tistim, katerih zaslužki in dobički bi bili tudi kljub višjim davkom še vedno kar zadovoljivi. Koristi od Kamitzeve davčne reforme je imela le peščica velikih dobičkarjev, medtem ko je imel njegov širokogrudni ukrep* za delovnega človeka le* simbolični pomen.
In spet govorijo o predvidenih davčnih reformah in ponovno se je treba bati, da bo* znižanje davkov, kakor ga predvideva minister Kamitz, praktično koristilo le majhnemu krogu, dočirn se bodo* morali vsi ostali zadovoljiti z lepimi besedami ter nekaj groši, ker si bodo* šilinge prihranili le tisti, katerih mesečni dohodki odnosnO dobički znašajo deset- in stotiso-če šilingov. Zato je v tej zvezi zelo; zanimiv predlog, ki sO ga sprožili socialisti,
ko so predlagali izplačiloi 13. otroške doklade namestoi predvidenega znižanja doi-hodninskega davka. Svoj predlog so* utemeljili s* tem, da bi predvidena davčna, reforma za ljudi z majhnim zaslužkom sploh ne imela pomena, ker je njihoV delež na plačevanju davkov že zdaj razmeroma majhen, dočim bi izplačilo* 13. otroške doklade koristilo zlasti družinam z majhnimi dohodki.
Kakor je razvidno iz dnevnega tiska, si je ta predlog končno* osvojil tudi finančni minister, vendar je pripravljen pristati le na polovično mesečno* doklado. Zdaj se je med obema vladnima strankama razvila prava borba za strankarsko-politični uspeh te reforme: socialisti upravičeno branijo svoj renome, da so* oni sprožili predlog za 13. otroško doklado. DVP pa bi čudo rada prepričala javnost, da je bil finančni minister Kamitz tisti, ki je pristal na polovično! mesečno dokladol
Letos rekordna žetev v Jugoslaviji
Po več kot sedmih »suhih letih« je bila letošnja žetev pšenice po vsej Jugoslaviji izredna dobra. Računajo, da je letošnji pridelek pšenice eden od najboljših V zadnjih dvajsetih letih, saj znaša nad 3 milijone ton ali 300.000 vagonov.
Tudi povprečni hektarski pridelek se je v zvezi z novimi merami za pospeševanje kmetijstva in nagradnim tekmovanjem za čim večje* donose znatno* povečal. Prav tako* so vplivali na povečanje hektarskih donosov tudi ugodni vremenski pogoji, izpopolnjena uporaba agrotehnike ter uporaba novih vrst pšenice. Pa tudi umetnih
gnojil so letos porabili kar dvakrat več kot lani, namreč 42.000 vagonov.
Pri povečanju hektarskega donosa* prednjačijo kmetijska gospodarstva (na zadružni. podlagi — opom. uredi.) in kmetje v Vojvodini. Tako je kmetijski obrat Be-lja »Zeleno polje« dosegel 50 stotov pšenice na hektar, kmet Žarko Isakov iz Ale-ksandirovca 57 in kmetijsko* gospodarstvo »Razsadnik« iz Subotice celo 70 stotov na hektar. Pa tudi v Sloveniji so' bili hektarski donosi letos mnogo večji kot v prejšnjih letih. Mnogi kmetje iz mariborske in celjske okolice so* dosegli hektarske pridelke nad 40 stotov na hektar.
Borba med Beogradom in Zagrebom
Čeprav je Beograd glavno mesto* jugo-slavije, mu dela hrvatska. prestolnica Zagreb že od nekdaj ostro konkurenco!, v nekaterih pogledih pa ga je sploh že prehitel. Tako ga je na primer prekosil že glede razsežnosti: medtem ko* se razprostira Beograd na. površini, ki meri »samo« 18.245 ha, se* mestno* področje Zagreba razteza na 22.560 ha površine. Tudi glede števila ulic je odnesel prvo* mesto* Zagreb s svojimi 1586 ulicami, dočim jih je v Beogradu 1452. V pogledu na, zeleno površino je Zagreb sploh daleč prehitel svojega »večjega,« brata in ima kar dvakrat več
zelene povTŠinei kot Beograd, namrecj 4911 ha, Beograd, pa, 2254 ha.
In še dve primerjavi: Zagrebške bolnišnice razpolagajo; s 6526 postelj almi, dočim jih imajo v Beogradu 5964. Zagreb je tudi že od nekdaj prvo* industrijsko; mesto v državi in ima danes 117 industrijskih podjetij, V katerih je zaposlenih 54.600 delavcev, Beograd pa ima 111 podjetij s 43.460 delavci.
Že teh nekaj podatkov zadostuje, da bi Zagrebu v marsikaterem pogledu lahko prisojali prvo mesto med vsemi jugoslovanskimi mesti.
Tujska legija — avantgarda francoskih kolonialnih sil
Tudi iz naših krajev je lepega dne zginil ta ali oni mladenič, ki mu življenje v domačem kraju ni več prijalo in po* krajšem ali daljšem času je bilo slišati, da je odšel V tujsko; legijoi. Beseda »tujska legija« je za marsikoga sila neznan pojem in si le malokateri more predstavljati, kaj se res skriva za, toi ustanovo*.
Tujska legija, katere uradni naslov se glasi »La iegion etrangere«, je avantgarda francoskih kolonialnih sil. Da si Francija lahkol zagotovi red in Varnost v prostranih kolonialnih posestvih, potrebuje poleg navadhih vojaških sil še posebne edinice, ki so za take naloge* dobro* izurjene ter podvržene najstrožji vojaški disciplini; to je tujska legija, ki je znana po vsem svetu ne le zaradi svojevrstne ureditve, marveč še bolj zaradi svojih posebnih nalog, ki jih ima v borbi za interese Francije.
Kakor so svojevrstne* naloge, ki jih ima tujska legija, tako morajo biti svojevrstni tudi pripadniki te edinice. V glavnem so to prostovoljci, povečini tujci, zato tudi ime »tujska legija«. V tujskoi legijo se prijavljajo! taki, ki ne* premislijo daljnosežnih posledic svojega koraka; večino*-ma jo tvorijo« mladinci, ki se podajajo v to »avanturo« iz, opravičljivih, še večkrat pa iz neopravičljivih vzrokov. Kaj je gnalo te mladince, da so zapustili domove in se podali v usodo*, ki jo* odsluženi legionar imenuje »zemeljski pekel«? Poleg pustolovcev, katerim je bilo> domače življenje preveč enolično, je med njimi tudi mno-
go razočaranih; ta je doživel neuspeh v ljubezni, onemu je spodrsnilo* v šoli, tretji je bil v težkem premoženjskem stanju ali brezposelni itd. Ne manjka pa tudi navadnih kriminalcev, ki so* se zatekli v legijo pred roko pravice.
Po raznih zahodnoevropskih državah je več ilegalnih zbiralnih središč (v tisku je bilo že večkrat čitati, da ima tujska legija tudi v naši državi svoja zastopstva), kjer vabijo mladince z laskavimi obljubami ter jih potem skrivaj pretihotapijo! čez mejo*. In potem, šele se prične- trnjeva pot legionarja, katere* prva etapa je v Marseillu, kjer mora novi prišlec izpovedati vse o sebi in še* posebno* vzroke, ki so ga privedli do tega koraka
Za sprejem v tujsko* legijo* imajo; prednost razni politični begunci, sprejemajo pa tudi navadne kriminalce. Tudi veliko številoi vojaških ubežnikov, med katerimi je visoko število bivših pripadnikov nacističnega »Afrika-Korps« ter raznih drugih fašističnih in nacističnih pustolovcev, je našlo* tukaj svoj novi delokrog. Formalnosti pri sprejemu so zelo stroge in polagajo* naj večjo pažnjoi na zdravstveno* stanje bodočih legionarjev; zato na zdravniškem pregledu zavrnejo vsaj četrtino prijavljenih. Od preostalih treh četrtin, po dveh tednih posebno trdega vojaškega življenja še kakih 15 °/o zaprosi z,a* odpustitev, medtem kot za ostale sledi pogodba in vkrcanje v Afriko*. Takrat se pričenja za legionarja novo življenje, potem ko je
za seboj pustil domovino, družinoi in sploh vso* preteklost.
Glavni štab tujske legije je v malem alžirskem mestecu Sidi Bel Abbesu, kjer čaka nove legionarje* še nekaj časa posebno* stroga vojaška služba brez oddiha ter še druge, Večkrat, absurdne* obveznosti, ki imajo le namen, da legionarje fizična in duševno popolnoma spremenijo, ter jim pomagajo, da pozabijo na svojo* preteklost. Vsemu temu pomagajo* še* afriško okolje, odtrganost od sveta ter enolično življenje. Zato je razumljivo, da se* tukaj pričenja za legionarje razočaranje, posebno* za tiste, ki so se podali v legijoi iz želje po bogastvu. Legionarjeva plača je namreč razmeroma, nizka in še ta denar mu ostane le malo časa V žepu, ker mu ga kmalu izvabijoi lokali, ženske*, igralne karte in druge podobne vrste* zabave.
In še ena posebnost tujske legije: Med vsemi francoskimi edinicami ima: legija, največ vojaških odlikovanj, to; pa zato*, ker legionarji polagoma spoznajo, da ne bo*doi bogati in jim ostaja edina, želja, da si pridobijo* čim več vojaških časti in odlikovanj — seveda s posebno hrabrostjo.
Tistim legionarjem, ki ostanejo po* odsluženem roku še pri življenju, izkazuje Francija bore malo priznanja in zahvale. Deloma jim preskrbijo! kakšno* slabo službo*, ali pa jih pošljejo* v razne »hiše počitka«, katerih pa je* največ v Afriki, ker si Francozi sami želijo čim manj stika z odsluženimi legionarji. Odslužili so*, zato je njihova lastna krivda, da še živijo*...
Karači. — Maroški zunanji minister Ahmed Belafrej, ki se mudi na uradnem obisku v Karačiju, je izjavil, da se Maroko zavzema za konferenco muslimanskih dežel, na kateri bi proučili vsa skupna vprašanja*. O možnosti, da bi sklicali tako konferencoi, se* je maroški sultan razgovarjal že s kraljem Saudije, minister Belafrej sam pa: z, iranskim šahom.	^
Washingto*n. — V Združenih državah Amerike je* bilo* lani v zaporih 188.730 ljudi ali 3661 Več kot eno leto poprej.
Na 100.000 civilnih prebivalcev v ZDA pride* 114 zapornikov. Število zapornikov iz leta; V leto; raste.
New York. — Ne samo* v evropskih deželah vlada brezposelnost, marveč tudi v ZDA, v deželi, o; kateri marsikdo sanja, da, je obljubljena, dežela!. V juliju je biloi tu zaposlenih 67,2 milijona, brezposelnih pa 3 milijone ljudi.
Kjobenhaven. — V ponedeljek so se začele skupne vaje pomorskih enot Zahodne Nemčije in Danske, ki bodo* trajale še nekaj dni. Z nemške strani sodeluje 10 enot prve* flotilje za čiščenje min, z, danske strani p*a minoloVci, polagalci min in druge pomorske enote. Te pomorske Vaje so priprave za velike pomorske manevre v jeseni, ki jih bodo imele enote Atlantskega pakta v ča- ' su od 19. do* 28. septembra.
Kairo. — Funkcionarja britanskega finančnega, ministrstva sta začela '» egiptskimi predstavniki pogajanja oi britanskem premoženju, ki so* ga, bili zaplenili po britanskem napadu na Egipt lani v jeseni. Kakor je izjavil egiptski predstavnik, bo* britanskim, funkcionarjem vsestransko* omogočeno*, da dobita vpogled v zaplenjeno* britansko premoženje.
Hamburg. — Kol je zahodnouemški obrambni minister Strauss govoril na predvolilnem zborovanju v Hamburgu* ki ga je organizirala Demokrščanska unija,, je začela skupina ljudi s klici protestirati proti oboroževanju Nemčije* tako da je moral Strauss prekiniti svoj govor. Nekaj podobnega se jel dogodil Straussu tudi v Munchenu, ko* je med njegovim govorom prišlo* do* demonstracij. Tedaj je bil prisiljen, da se* je pod varstvom policije umaknil z zborovanja«
Washington. — Sodna komisija predstavniškega: doma je zavrnila, predlog predsednika Eisenho'werja, naj bi 25.000 madžarskim beguncem dovolili, da bi se ■ za, stalno* naselili v Združenih državah Amerike. Po* tem sklepu madžarski begunci za sedaj ne bodo* mogli postati naturalizirani ameriški državljani.
Pariz. — Pretekli teden je pariška p0" lici j a ponovno zaplenila številko* komunističnega glasila »Humanite« zaradi članka, v katerem je list kritiziral alžirsko* politiko* francoske vlade. »Humanite« je poudaril, da je »nasilje edini kriterij pomiritve v Alžiru.« Resnica paC boli.
Ankara. — Tu so* obsodili 42 komunistov na zaporne kazni od 1 do* 6 let. * Turčiji je Komunistična partija prepovedana, deluje pa ilegalno*. Obsojene komuniste* so aretirali pred štirimi letl skupno* s 125 njihovimi tovariši, ki s° jih že obsodili. Kljub temu pa spada Turčija: med dežele »svobodnega sveta««
Peking. — V Ljudski republiki Kitajski so od letošnjega aprila dalje demo-bilizirali 6^0.000 vojakov. Vsi demob*' liziranci so sedaj zaposleni v različn' industrijskih krajih ter V kmetijstvu« Demobilizacij e v kitajski armadi se še nadaljujejo.
Moskva. — Načelnik japonske del®' gacije za prepoved jedrskega; orožja >n podpredsednik generalnega sveta jap011' skih sindikatov Imamura je izjavil so delavcu »Pravde*«, da so on in člani de legacije »prijetno presenečeni nad: tr nim stališčem sovjetske vlade glede Pre povedi poizkusov z jedrskim, orožje*11 in popolne prepovedi orožja samega«* Japonska delegacija bo1 obiskala tu Anglijoi in ZDA-

Ivan Zorman, pesnik izseljencev, umrl
KULT VRNE DROBTINEm
Mnoge Slovence je že v desetletjih pred zadnjo vojno doletela usoda, da so' morali zapustiti svojo domovino in si v tujem svetu poiskati dela in zaslužka,. Niso pa zapuščali domovino! samo delavci in revni imetje, ampak tudi študirani ljudje, ki so Pravtako v tujini izpopolnjevali svoje znanje in nadaljevali svojo ustvarjalno- dejavnost, njih dela pa: so se razširila tudi v domovini.
Med v tujini živeče slovenske kulturne delavce in ustvarjalce je spadal tudi pes-nik in prevajalec Ivan Zorman, ki je umrl v začetku avgusta tega leta. Umrl je v I'ajve:čjem centru slovenskih izseljencev, v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Strla ga, je dolgoletna bolezen, rak, 'n 9a v starosti 68 let iztrgala iz plodnega delovanja in ustvarjanja.
Ivan Zorman se je rodil 1889. leta v Omarju pri Ljubljani. ZaTadi težkih raz-*le,r se jei Zormanov oče že letal 1893 odpravil preko velike luže v Ameriko!. Si-Cer se je še Vrnil v domovino', vendar se ie kasneje dokončno naselil v ZDA. Mla-d> Ivan je preživel mnogo let V različnih todarskih krajih ZDA, dovršil gimnazijo 'n nato še filozofsko' fakulteto. Ker pa je
bil izredno nadarjen za glasbo, je obiskoval tudi glasbeno šolo in jei med slovenskimi izseljenci nastopal kot nadarjen pianist, predavatelj in glasbeni Vzgojitelj.
Vedno pa je gojil izredno1 ljubezen do svoje prave' domovine ter se intenzivno zanimal za slovensko' literaturo in umetnost, gojil slovensko' besedo s svojo ustvarjalno' močjoi, predvsem kot pesnik. Svoje pesmi je najprej objavljal v slovenskih izseljeniških časopisih, kasneje jih je zbral in poslal v Slovenijo, da; jih pregledajo in ocenijo slovenski kritiki in literati. Prva njegova pesniška zbirka je izšla že leta, 1919 pod, naslovom »Poezije«. Sledilo je še Več zbirk. Nekaj slovenskih pesmi je Zorman posredoval tudi Američanom s tem, da je V posebnem izboru zbral in prevedel Vrstoi slovenskih pesmi. Vse njegove pesmi so- izraz življenja, kakršno: je pesnik živel in kakršno še danes živijo njegovi rojaki.
Zato- pomeni smrt Ivana Zormana veliko izgubo* posebno za ameriške Slovence, med, katerimi je Vsa, leta Vodil kulturno delo in jih povezoval z domovino, jim ob različnih kulturnih prireditvah posredoval tisto, kar ljudi povezuje, slovensko pa-
novejše madžarske likovne ustvarjalnosti iz 19. in 20. stoletja. Iz različnih začasnih skladišč so' v velikansko poslopje blizu parlamenta prenesli že 3000 oljnatih slik, grafik in kipov madžarskih umetnikov medtem ko bo V stalni zbirki končno razstavljenih 15.000 grafičnih del, mnogo kipov in okrog 6000 slik. Galerija bo' imela 70 prostorov in bo: predstavljala osrednjo madžarsko umetniško' in razstavno ustanovo'. Letos oktobra, torej eno leto po revolucionarnih dogodkih v Budimpešti, se boi predstavila galerija madžarski javnosti in svetu z, reprezentativno razstavo madžarskega slikarstva v 19. stoletju.
nega materiala in zvišanje delavskih mezd. Nekateri strokovnjaki pa celo: dvomijo1, da bo zadostovalo: 140 milijonov in računajo s tem, da bodo, dejanski stroški za gradnjo gledališča znašali kar 180 milijonov šilingov, torej 70 milijonov Več kot prvotno: predvideno. Čeprav posojilo za gradnjo: gledališča, ki je bilo razpisano, zdaleka ne bo krito' gradbenih stroškov, na Vsak način hočejo- Vztrajati pri zasnovanem projektu, o katerem smo podrobneje že poročali.
sem, slovensko besedo, ki jo' je tudi sam znal mojstrska uporabljati in povezovati V verze. Njegova pesem »Izseljenec« nam razodeva občutja izseljenca v Ameriki:
Začuden gleda svojo rojstno vas.
Obhodil je vse meje in stezice, poljubil s srcem polja in gorice,
, poslušal ptice sred zelenih jas.
In srečal je prijatelja soseda, tovariša iz davnih mladih dni.
Z besedo ne ujema se beseda, nekdanjega sozvočja v srcih ni.
Nič več ni to njegova vas domača, nič več njegovi niso to ljudje — skrivnosti svoje živo se zave: čez ocean k uspehom duh se vrača.
In vendar žge ga pelin-cvet, bridkost, vzdihuje:, kje je srečni dom privida, ki vabi vanj nevidna lepa Vida?
Nikjer več? To bila je le mladost? ...
Iznova v trušču tujega sveta mu trudna misel v daljno vas hlepi in pesem večnih romarskih želja, bolestno v srcu ranjenem zveni.
Zdaj mu odpeva dvoje domovin in med obema se mu tre življenje, k obema vabi, kliče hrepenenje — v obeh je zemlje sin brez korenin.
A naj nestalna, trudna misel roma, hlepi zdaj onstran, zdaj tostran morja, bedi spomin ob mladi sliki doma, kot večna luč svetlika v dnu sred.
ZGODE IN NEZGODE KRALJEVEGA DVORA — Mladinska knjiga v Ljubljani je izdala prelepo' mladinsko knjigo — pol satiro:, pol pravljico: — slovenskega pisatelja Milana Šege, katerega poznajo mladi čitatelji že po njegovi uspeli mladinski knjigi »Zgodbe o živalih«. Junaki te njegove zgodbe sol otroci in lutke, Veliki pomen knjige pa jei nedvomno' v tem, da mladim bralcem razlaga ustroj nekdanjega svetal ter jih seznanja, z današnjim življenjem. Knjiga je tudi lepo ilustrirana in je slike ter opremo oskrbela akademska slikarka Melita, Vovkova.
UPANJE — Okvir tega romana je španska državljanska vojna, katere se je avtor, Andre Malraux, udeležil kot prostovoljec. Zato tudi iz lastnega doživetja pozna do-
Moskovski balet v ZDA
Čeprav so' glede kulturnih izmenjav med Sovjetsko' zvezo in Združenimi državami Amerike še vedno' težkoče, je kljub temu vendarle: uspelo angažirati za spomlad prihodnjega leta turnejo moskovskega Bolšoj-baleta, po1 Združenih državah Amerike, kar vsekakor pomeni korak naprej k zbližanju med obema deželama.
Gradiščanski Hrvatje v Opatiji
V Opatiji ob Jadranskem morju je bil zaključen tečaj srbohrvatskega književnega jezika, ki ga je obiskalo' 18 študentov iz Gradiščanske. To je bil že drugi tečaj, ki ga je organizirala Matica hrVat.skih izseljencev za gradiščanske Hrvate, da hi takoi pomagala širiti hrvatski književni jezik med pripadniki hrvatske narodne manjšine v Avstriji. Gradiščanski Hrvatje doslej še vedno uporabljajo svoje narečje, ki je staro: že okoli 400 let.
Mladi kiparji razstavljajo v Parizu
Pariz priredi vsako' leto v znanem Rodi-novem muzeju razstavo kiparskih del kiparjev mlade' generacije. Razstava je zanimiva predvsem zato, ker pokaže, kam peljejo: poti mladih kiparjev in kaj obetajo posamezniki v prihodnosti. Skulpture so deloma razstavljene tudi v lepem vrtu okoli muzeja,. Letošnja, razstava kaže vse smeri sodobnega likovnega prizadevanja, od akademskega, naturalizma do ekstremnih abstrakcij.
Mussolinijev dnevnik odkrit
Italijanska policija' je odkrila v mestecu Vercelliju deset zvezkov Mussolinijevega dnevnika. Baje pogrešajo še dvajset zvezkov. V najdenih zvezkih je zapisal Mussolini svoje mnenje1 o: visokih fašističnih funkcionarjih, ki ni bito' ravno' rožnato, nadalje kritike na račun fašističnih generalov in admiralov in končno: kritične pripombe o Hitlerju in njegovih najtesnejših sodelavcih.
godke, ki so' se razvijali pred skoraj dve-mi desetletji v Španiji, zato je njegovo pripovedovanje toliko bolj zanimivo. Roman, ki je izšel pri Državni založbi Slovenije, je prevedel priznani prevajalec Janez Gradišnik.
KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV — Ta
roman enega največjih sodobnih italijanskih pisateljev je povest o majhnih, revnih in ubogih ljudeh in se dogaja v času, ko' je prihajal fašizem na oblast. Avtor Vasico Pratolini je zanj prejel mednarodno nagrado, prevedeno' pa je bilo delo v Ameriki, Angliji, Danski, Češki, Nemčiji, Franciji, Švedski, Poljski, Norveški, Argentini in drugih deželah.Slovenski nre-vod je izšel pri Državni založbi Slovenije.
Madžarsko kulturno življenje v ponovnem razmahu
Lanski oktobrski dogodki na Madžar-skem so povzročili, da je prišlo vse kultur-110 življenje do zastoja. Danes pa je kulturno življenje zopet normalizirano, zlasti ha prireditvenem in založniškem področju. Vlasti so operne in operetne' prireditve ria Ptostem zelo dobro obiskane.
Madžarska metropola' pa bo' v bližnji Prihodnosti dobila novo, pomembno kulturno ustanova — Narodno' galerijo. Bu-rtirnpešta ima že muzej z dokaj lepo zbirku umetniških predmetov, nova galerija Pa naj bi bila V zgradbi nekdanje Kurie, hajvišjega deželnega sodišča predvojne Madžarske. Tu bodo zbrali produkte naj-
Proračun za gradnjo gledališča je bil prenizek
^ Obveščeni dunajski krogi menijo, da bo-
0	stroški za gradnjo novega poslopja salzburškega gledališča za slavnostne igre P° načrtu avstrijskega arhitekta Hokz-theistra najmanj za 30 milijonov šilingov
lsjir kot je bito prvotno- predvideno1.
rvotni proračun je znašal 110 milijonov
1	lmgov, dočim bodo po novih proračunih ^hašali stroški 140 milijonov šilingov.
_ecje stroške utemeljujejo z nepredvide-hiini tehničnimi težkočami, kakor so, razmejevanje skalovja na prostoru, kjer bo Stal°' novo' gledališče, podražitev gradbe-
MED NOVIMI KNJIGAMI
0r" Mirt ZWITTER	32
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrljskega sporazuma v Parizu)
Zakoreninjena kmečka tradicija
Že zgoraj smo omenili, da v Južni Tirol-1 kmetijstvo še danes predstavlja najmočnejšo- skupino poklicev.29) Predvsem Pa le Južna Tirolska po' vsem značaju pre-ezno dežela srednjih kmetij, katerih veli-.°ft se močno: razlikuje po, njihovi višin-1 legi in s tem povezani različni Vrsti toizvodnje: V vinorodnih in sadjarskih edelih pomeni posest petih hektarjev že Judnjo' kmetijo, v visokih gorskih legah Pašništvom in gozdovi pa tudi 50 hektar-havadno! ne pomeni prekoračenja te stitve. Takšna posestna struktura nudi °cini kmetov gospodarsko' trdnost in
tem
neodvisnost. Po oblikovanosti ozem-
se)-*n. P° h3”1111 dodelitve zemljišč ob na-: 1 narekovana oblika posameznih etij je še dodatno povzročila močno
') Pripomba: Po štetju z dne 4. no erubra 1951 pripada od skupnih 146.372 za 4jS()enjk kmetijstvu in gozdarstvu 62.366 al
težnjo po' samostojnosti in po neodvisnosti.30)
K temu je prispeval še poseben zgodovinski razvoj dežele, saj je bila ob naselitvi Bajuvarcev obmejna: pokrajina proti karantanskim Slovencem na Vzhodu, na jugu proti gospodarjem furlanskega Ogleja in Benečije, na zapadu pa je mejila na gorska področja, ki so jih tedaj še naseljevali v pretežni meri predniki današnjih Retoromanov vzhodne Švice. Interes zavarovanja v dobi državne skupnosti rimsko-nemškega cesarstva življenjsko važne prometne zveze med Nčmčijo' in Italijo: je nasvetoval cesarjem izročitev oblasti nad odločilnimi prelazi v Alpah cerkveni gospodi, istočasno: pa zavezništvo in oporo v množici prebivalstva kot protiutež. Tudi po' prehodu oblasti na plemiške škofovske upravnike v poznejši dobi jei ostala ta težnja enaka. Zaradi teh posebnih ce-
30) Pripomba: Te lastnosti so značilne tudi za gorsko prebivalstvo drugod. Primerjaj -Prežihove „Samorastnike“ pod Peco, Tolmince, Bovčane itd.!
sarskih interesov ni čudno, da so tirolski kmetje uživali delno drug položaj, kakor kmečki tlačani iste dobe V sosednih pokrajinah iste države. Tudi tirolski kmetje v srednjem Veku sicer niso bili neodvisni lastniki svoje zemlje, čeprav so že izza 12. stoletja skoraj samostojno odločali O' upravljanju in koriščenju skupne lastnine soseščine, O' pašniških pravicah, o: ukrepih proti požarom, in povodnji, oi vzdrževanju potov in mostov in podobnem. O teh pravicah sol odločali na letnih zborovanjih srenje ter na ta način, uživali že neke vrste občinsko samoupravo:. Tudi tlake V pravem pomenu in obsegu besede na splošno nisoi bili dolžni, marveč le stalno, Vnaprej določeno: davščino cerkveni ali svetni gosposki. Od 13. stoletja naprej se v Tirolski sploh razvija posebna pravna ureditev kmečke posesti: Večina kmetov je‘ podložna neposredno: deželnemu knezu kot nasledniku nekdanjih deželnih grofov in upravnikov cerkvene posesti. Pravice kmetov postanejo: dedne, so prosto prenosne in brez osebnih omejitev in obvez. Kot opora proti plemstvu in cerkveni gospodi kmetje Vtalno pridobivajo na svoboščinah in je tlačanstvo ob koncu 15. stoletja V bistvu odpravljeno:. Leta, 1502 pa cesar Maksimilijan kot tirolski grof sploh spremeni za vse deželnemu knezu podložne kmete- podložnost v neke vrste dedni in prenosni zakup.
Pa tudi politične pravice ljudstva v Tirolski se razvijajo že zgodaj. Že leta 1342 obmejni grof Ludovik ob prevzemu oblasti v deželi nrizna V posebnem »Pismu svoboščin« tudi svobodnim kmetom vpliv na zakonodajo: in razdelitev davščin. Leta 1363 so: zastopani na deželnem zboru ob predaji dežele po Marjeti Maultasch Habsburžanom med deželnimi stanovi poleg duhovnih prelatov, plemičev in meščanov tudi izvoljeni odposlanci kmečkih občin. Tudi »Deželni red« iz leta 1404 navaja omenjene štiri stanove, ki združeni na deželnem zboru enakopravni skupno: z deželnim knezom odločajo v najvažnejših zadevah zakonodaje in uprave. Tako uživajo- tirolski kmetje že V tedanji dobi ustavne pravice, stoletja pred kmeti sosednih de žel.
Te za tedanjo: dobo- dalekosežne svoboščine in ustavne pravice imajo svoj izvor tudi še V posebni obliki Vojaške organizacije V tirolskih deželah. Oh pogostih sporih nemških kraljev z rimskim papežem, med svetnimi in cerkvenimi oblastniki ter deželnim knezotn se je iz dolžnosti tirolskih kmetov, da na poziv deželnega kneza služijo' vojsko- v obrambo dežele v posebnih krajevnih odredih, rodila posebna vojaška ustava dežele s pravico- nošnje orožja za kmete in obrtnike.
(Nadaljevanje prihodnjič)

23. avgust 1957
Opozorilo naročnikom
Današnji številki smo spet priložili poštne položnice za plačilo naročnine. Naročniki, ki imajoi naročnino v redu poravnano, naj tega ne smatrajo kot opomin, naročnikom pa, ki so z naročnino: v zaostanku ali pa jo hočejo poravnati v naprej, pa hočemo s položnico ustreči, da jim olajšamo nakazilo naročnine.
Doslej so se naročniki vedno marljivo posluževali priloženih položnic in prosimo, 'da storijo tako tudi tokrat. Izdajanje lista, ki vam prinaša vsak teden kolekcijo koristnega in pestrega branja, je seve združeno s stroški, ki jih je treba poravnavati in smol prepričani, da bolno zato tudi pri naročnikih našli blagohotno razumevanje.
Posredujemo vam dobro! čtivo — vi pa list podprite z rednim plačevanjem naročnine. Kdor list plačuje sproti, v malih presledkih, lažje odrajtuje znesek, ki je za vsakega zmogljiv.
Uprava Slovenskega vestnika
Francoski študent utonil v Vrbskem jezeru
V Porečah se je mudil na letovišču tudi 20-letni študent Jacques Mesnard iz Pariza. Nastanjen je bil v hotelu Werzer in užival lepe dneve svojih počitnic ob jezeru. Kakor večkrat se je tudi minulo soboto šel kopat in je na zračni žimnici plaval po jezeru. Komaj kakih deset metrov* od obrežja je nenadoma prišel pod vodno gladino in ljudje so kmalu zapazili prazno* žimnico. Trajalo je kakšnih dvajset minut, preden so ga potegnili iz jezera iz globine okoli šest metrov. Hitro so poklicali zdravnika in uvedli poskuse oživljanja s pomočjo aparata za kisik. Toda vse prizadevanje je bilo* zaman, mlado* življenje* je ugasnilo*.
Pri prehitevanju prometna
nesreča
Pri Dolini V grabštanjski občini v bližini gostilne Korpitsch sta se motociklist Gerhardi Mejošek iz Podgore in spremljevalec na spremnem sedežu Janez Schum-ler iz Borovelj pri prehitevanju hudo* ponesrečila. Z motornim kolesom sta hotela prehiteti osebni avtomobil, vendar sta pri tem zadela vanj in strmoglavila na cesto. Mejošek si je zlomil spodnje in zgornje stegno, Schumler pa spodnje* stegno. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico v Celovec.
Tatove v kabinah ob Hod iškem jezeru so prijeli
Dva tedna so neznani vlomilci vdirali V kabine ob Hodiškem jezeru ter kradli denar in druge predmete. Skupno: vrednost ukradenih predmetov cenijo* na okoli 16.000 šilingov. Končno je žandarmerij-skim uradnikom v Ribnici uspelo1, da so prijeli tri mladoletne celovške nepridiprave v starosti od 17 do 18 let, ki so zakrivili vlome in tatvine v kabinah. Pri mladih zločincih so našli še. znesek 10.300 šilingov; fante so* izročili sodišču.
Deželni svetnik Sader je od 15. do 31. avgusta na dopustu. Med tem časom ga zastopa deželni poslanec Rohr. Prihodnji sprejem strank pri deželnem svetniku Ra-derju boi dne 5. septembra.
Koroška deželna vlada je podelila gozdarskemu pomočniku Adolfu Prešernu iz Tihoj pri Zitari vesi »Koroški častni križ za zasluge na področju ognjegasne in reševalne službe«. Imenovani je 18. avgusta t. 1. na Gostinskem jezeru rešil gotove smrti nekega kopališkega gosta, katerega je potegnil iz globine kakih 4 metrov. Po-topljenec je bil že nezavesten, ko* se je Prešernu v skrajnem naporu posrečilo, da ga je* spravil na okoli 30 metrov oddaljeno obrežje. Na. suhem so* nemudoma pričeli s poskusi oživljanja ter so imeli na srečo tudi uspeh. Na ta način je Prešeren s svojim pogumnim dejanjem postal rešitelj človeškega življenja in prejel zasluženo odlikovanje.
V neki šupi pri Vajnkarti so pred nedavnim v jutranjih urah našli in prijeli
Št. Primož ▼ Podjuni
V	izseljeniško družino!, p*, d. Voglovo v Št. Primožu v Podjuni, jei V zadnjih letih zaporedoma posegala smrt in iztrgala iz njene srede najprej očeta, nato* mater, V sredo minulega tedna; pa sina, 54-letnega Valentina Piceja, ki je podlegel dolgotrajni mučni bolezni. S pokojnim je odšel v Večnost mož, ki ga je poznala širša okolica, saj je v Voglovih prostorih dObro vodena! domača! gostilna ter obnovljena dvorana za vsakovrstne prireditve. Pri Voglu so vedno! radi dali na razpolago! dvorano za slovenske odrske, pevske* ali dramatične nastope, kakor tudi za potujoči kino Slovenske prosvetne* zveze. V tol dvorano* ljudje iz bližnje in daljne okolice vedno radi prihajajo* na prireditve in se z veseljem zadržujejo v gostoljubnih prostorih domačega gostišča.
Znano je, da: je Voglova družina neomajno narodno1 zavedna v besedi in, dejanju, zato ni čudno*, da so* tudi to družino v času nacističnega nasilja zasovražili takratni rjavoisrajčni mogotci in sol se je hoteli kakor stotin drugih slovenskih družin na Koroškem, iznebiti za vedno. Ko je leta 1942 spet korakala piomlad s krepkimi koraki V deželo, ko je sonce odtalilo* premrle ude in vlivalo novega poguma in upanja, ko je pričela po* poljih brsteti mlada rast, so prihrumeli SS-ovski kamioni v vas in brezsrčno, kruto in nasilno tlačili slovenske družine v vozila, da jih odpeljejo* v pregnanstvo* v mrzlo* tujino*. Nihče si ne more predstavljati bolesti, kdor tega sam ni doživljal, kaj se pravi biti iztrgan od domačije, domačih polj in travnikov, pokopališča svojih dragih rajnih, skratka zapustiti in pustiti vse, kar je vsakemu človeku najdražje — in to* po nedolžnem. Človek zatisne* oči, ko* pomisli na one črne dneve.
Vso to kupo* bridkosti je moral z ostalo Voglovo* družinol Vred izpiti do* dna tudi pokojni Valentin Picej. V izseljeniških taboriščih Frauenaurach in Eichstatt je pokojni z mnogimi drugimi sotrpini prestal hudo* preizkušnjo* junaško in možato, v neuklonljivi veri v končno* zmago resnice in pravice ter vrnitev v domovino. Vera se mu je izpolnila, tudi Voglova družina se je* vrnila v svoj ljubljeni in lepi domači kraj.
V	petek minulega tedna pa smo* vaien-
Ii o roški velesejem
Deset velesejmskih dni je miniloi in v nedeljo ponoči so zaprli vrata na Koroški velesejem 1957. Zadnji dan velesejma proti pričakovanju ni bilo* posebno* številne udeležbe*, čeprav je* biloi vreme* ugodno. Promet na veseličnem prostoru pa je na večer kvarilo* deževno vreme. Ugotavljajo, da je v nedeljo obiskalo* velesejem 22.924 oseb, skupno* število Velesejmskih obiskovalcev pa znaša letos 286.215, kar je za
dve 17-letni deklici, ki sta zbežali z doma nekje v Rožu. Obe deklici so tako* dolgo zadržali v policijskem prostoru, da so* prišli ponje starši.
V	Celovcu so* izsledili 47-Ietnega moškega, ki so* mu dokazali, da je* pri gradbeni tvrdki Ko*watsch v Hans-Sachs-Ga.sse trikrat vdrl s ponarejenimi ključi v prostore in kradel denar. Pri zadnjem vlomu je bil posebno* predrzen. Pritihotapil se je V sprednje prostore in pred pisarno* zakričal »gori!«. Mojster je v naglici zapustil prostor, da bi pogledal, kaj bi bilo* in kje da je ogenj. Med tem časom pa je zlikovec Odprl s ponarejenim ključem pisarniška Vrata in Odnesel 700 šilingov.
V	času med 12. in 18. avgustom so v
Celovcu pokradli 18 koles, med: temi 17 nezaklenjenih. V istem časovnem razdobju so varnostni organi spravili na varno* tudi 17 koles, ki so jih lastniki prej prijavili, da so bila ukradena. Ukradenih je bilo tudi šest motornih koles*, ki pa so jih varnostni organi našli in vrnili lastnikom.
tina Piceja ob udeležbi številnih žalnih gostov spremili na njegovi zadnji poti k trajnemu počitku v ljubljeni domači zemlji. Zveza slovenskih izseljencev je prejela žalostno sporočilo* o* smrti sotrpina-izse-Ijenca šele dopoldne na dan pogreba, zato* se ni mogla na! pogrebnih svečanostih z oficielnim zastopstvom oddolžiti pokojnikovemu spominu. V ta namen je namesto venca podarila ustrezajoči znesek Slovenskemu dijaškemu domu.
Pokojni Valentin naj si spočije V miru, žalujočim sorodnikom pa izrekamo naše globoko* sožalje!
Šmihel nad Pliberkom
V prvih dlneh tega meseca, smo* na domačem pokopališču položili k Večnemu počitku vzomoi ženo*, Elizabeto1 Čebul, p. d. PašoVnikovo* mater. Pašovnikovi materi je bilo vse življenje, dosegla je 74 let posvečeno* delu in žrtvi za družino1 in okolico. Pokojna je* bila doma, v Stefanu pri Globasnici in se je mlada poročila z Valentinom Čebulom v Šmihelu. Ko* se* jima je rodilo* devet Otrok, je skrbnega moža in dobrega očeta zgubila v prvi svetovni vojni. Težko* breme skrbi in dolžnosti je morala prevzeti na svoje rame: skrb za duševno in telesno prehrano* številnega mladega* naraščaja. Svojo* nalogo* jel izpolnjevala z zglednim pogumom, potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Svoje otroke je vzgajala vzorno. Eden njenih sinov, Avgust, je* danes! župnik pri Sv. Lenartu pri sedmih studencih ter je znan kot koroški slovenski slikar, katerega umetnine uživajo priznanje.
Lik takšne slovenske matere, kot je bila pokojna, ki je* bila dobra kot kruh in je izgorevala kot sveča V izpolnjevanju življenjskih nalog, bi moglo* opisati in približno ozrcaliti le pero* kakšnega Cankarja, o katerem je znano*, da je svojo mater neizmerno* ljubil ter ji posvetil nedosežne umotvore svoje umetniške* pisateljske ustvarjalnosti.
Ogromna množica žalnih gostov je prisostvovala pogrebnim svečanostim. Med posmrtnimi nagovori je spregovoril poslovilne besede tudi sin pokojnice, župnik Čebul, in ponazoril njeno žrtev in ljubezni polno* življenje*, ki ga je sam, najbolje dojel. Blago Pašovnikovo mater bomo ohranili V lepem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo naše odkrito* sožalje.
je zaprl svoja vrata
1288 obiskovalcev več, kakor lani. Zadnji dan je Koroški velesejem obiskal tudi minister za kmetijstvo* Thoma, ki se je* o razstavi zelo* pohvalno: izražal.
O kupčijskih sklepih med velesejmom poroča velesejmski tiskovni urad, da so ob povpraševanjih pri reprezentativnih razstavljavcih dobili ugodne izjave o rezultatih. Pravijo*, da na Koroškem velesejmu lahko* ugotavljajo normalen, pri nekaterih strokah celo* nadpovprečen trgovinski promet v nasprotju s frekvenco na drugih tu- in inozemskih velesejmih, ki letos ni bila najživahnejša1. Končnih uspehov letošnjih kupčijskih sklepov pa tik ob koncu velesejma še niso ugotovili.
Obrtno gibanje v Celovcu
Tiskovni urad celovškega magistrata javlja, da je obrtni oddelek meseca julija podelil 28 novih obrtnih dovoljenj, 5 dovoljenj za podružnice in 6 dovoljenj za razširitev obratov. V istem časovnem razdobju je črtal 22 obrtnih dovoljenj. Nadalje je obrtni oddelek dovolil, da Vodi v enem primeru obrat vdova,, v trinajstih primerih je dovolil premestitev obratov, v sedmih primerih obratne naprave, v enem primeru spremembo* tvrdke in V dveh primerih podaljšanje učnega časa. Poleg tega je dve prošnji za obrtna dovoljenja odklonil, podelil tri licence, spregledal v enem primeru najnižjo* starost, v štirih primerih pa dokaz o sposobnosti, odobril v sedlmih primerih poslovodje, v dveh primerih pa pristal na razrešitev poslovodij in izstavil šest legitimacij za trgovske potnike.
Kotmara ves
V	soboto minulega tedna smo na domačem pokopališču položili k zadnjemu po-čitku Matijo* Bajta, p. d. Hlabina v Črez-dolu. Pokojni je dosegel starost 78 let ter mu je bilo vse življenje* izpolnjeno* z marljivim delom. Doma je1 bil pri Mežnarju v Kotmari vesi. Ob pogrebnih svečanostih sol pokojniku domači pevci zapeli ganljive žalostinke. Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje*!
Preteklo nedeljo se je* pri p. d. Kranjčiču v Čahorčah primerila precej huda de- j lovna nesreča. Domača hčerka Zofi Aich-holzer je* s srpom drobila zeleno* krmo* za krave. Nesreča je hotela, da se je* z orodjem vsekala, v levo roko in se precej močno* ranila,. Ponesrečenka se je morala podati v bolnišnico* za nezgode v Celovec. Upamo*, da jo* bodoi kmalu ozdravili, kar Zofiji tudi iskreno* želimo.
Vrba
V	četrtek minulega tedna se je* v Vrbi primerila huda prometna nesreča!, pri kateri je mlad vojak Franc Eigner izgubil življenje, ko je z motornim kolesom zavozil v osebni avtomobil. Nesreča se je primerila takole : Franc Holdmoser iz Graza je privozil z osebnim avtomobilom s stranske ceste in tako neprevidno* zavil na glavno cesto*, da se* motociklist, ki se je v istem trenutku pripeljal po* cesti, ni mogel več izogniti ter je zadel v avtomobil* Eigner in na spremnem sedežu vozeča, se Štefanija. Leitner iz Vemberka, sta strmoglavila, pri čemer se je motociklist tako v hudo* ponesrečil, da je težkim poškodbam podlegel. Hudo se jei ponesrečila tudi njegova spremljevalka, trije potniki v avtomobilu pa so odnesli težje ali lažje* poškodbe.
Bače
Ko* je pred nedavnim dvanajstletni šolar Rudolf Loser zavil s kolesom na krožno cesto* ob Baškem, jezeru, je zadel V osebni avtomobil, ki ga je vodil neki trgovec iz Kolumbije. Fanta je* vrglo na motorni za-krov, nato* pa: skozi vetrobransko* šipo v notranjo*st vozila. Fant se je občutno poškodoval.
Vpisovanje v obrtne in trgovske poklicne šole
Vpisovanje za obvezno* obiskovanje poklicnih šol za vse vajence ter za prostovoljno* obiskovanje* pouka o* gospodinjstvu bo* na koroških obrtnih in trgovinskih šolah dne 4. septembra od 8. do 12. tet od 14. do* 17. ure*.
Pri vpisovanju je treba predložiti: Učno spričevalo ali potrdilo* delodajalca, zadnje šolsko* spričevalo*, rojstni list ter dokaz 0 državljanstvu pri novo vstopivših učencih* Za učne pripomočke je treba plačati 50 šilingov za šolsko leto.
Za* vzgojo pristojni (starši, skrbniki, delodajalci) so* odgovorni za pravočasni vpis obveznikov v poklicne šole* in je* opustite^ ali zamuda prijave kazniva. Pričetek po11' ka bodo* naznanili na dan vpisovanja.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote, 24. avgusta do četrtka, 29. aV’ gusta 1957 film
»Osvobojeni drhali«
(Von Bandi ten befreit)
V	soboto*, dne 24. avgusta, ob 21.00 uri v Št. Primožu pri Voglu,
V	nedeljo, dne 25. avgusta, ob 15.00 uri v Beli pri Sorgerju,
ob 20.00 uri v Šmihelu pri Šercerju,
v torek, dne 27. avgusta, ob 20.30 uri v Škofičah pri Schiitzu.
HGSBBHHHIi
Petek, 23. avgust: Filip Ben:cij Sobota, 24. avgust: Jernej Nedelja, 25. avgust: Ludvik IX. Ponedeljek, 26. avgust: Ceferin Torek, 27. avgust: Jožef Kal.
Sreda, 28. avgust: Avguštin Četrtek, 29. avgust: Ob. Jan. K.
Razne vesti iz Koroške
Voda je izredno važna za življenje
Letos, ko je bila povsod, velika vročina in je skoraj povsod začelo, primanjkovati osvežilnih pijač, je bilo mnogo* govora o žeji. Toda žeja še ni žeja, dokler imamo pri roki vodovodno pipoi ali Vodinjak z osvežilna vodo. O žeji lahkot govorimo šele takrat, ko je grlo že popolnoma izsušeno', sonce pa: žge nad glavo, ko lahko človek od žeje poblazni.
Ob žeji take stopnje se najprej osuši ustna, votlina, nato se počasi osuši jezik do korena. »Suša« prehaja Vzdolž požiralnika in stisne »usta« želodca. Tedaj začne človek dobivati privide in blazneti.
Zaradi nenehnega izgubljanja vode pri
Tisoč funtov za noč strahote
V znanem muzeju Voščenih figur »Ma-dame Tousseau« imajo v naravni velikosti vse pomembne osebnosti od članov britanske kraljevske hiše do* svetovno znanih športnikov in filmske igralke Lol-lobrigide. Zraven je tudi takoimenovana »dvorana strahot«, V kateri so voščeni kipi najhujših ubijalcev in zločincev vseh časov, med njimi tudi enega najhujših krvnikov, zaradi katerega je umrlo na milijone ljudi, Adolfa Hitlerja. Muzejska uprava je obljubila 1000 funtov tistemu, ki bi prebedel noč v tej dvorani strahote. Mnogi so poskušali, pa, jim ni uspelo, premagal jih je spanec ali bujna domišljija, tako da nisd zaslužili tistih tisoč funtov.
Novi meteorji
Sovjetske meteorološke postaje so ugotovile, da.se je v zadnjem času znatno zvišalo številoi meteorjev v zemeljskem ozračju, in sicer zato, ker je velika eksplozija na soncu letos 4. julija porinila velik roj meteorjev proti Zemlji s hitrostjo 30 km na sekundo. Za: odkrivanje teh novih meteorjev uporabljajo' sovjetski znanstveniki posebne radarske naprave, ki oddajajo' v vesolje impulze na valovnih dolžinah od štirih do desetih metrov. Ti impulzi prodrejo v gornje plasti zemeljskega ozračja, to je v višino od 100 do' 1000 km, tam pa trčijo ob gmote ioniziranih pli-Uov in se odbijejo nazaj na zemljo.
Takšna sovjetska radarska postaja je Uedavnoi zaznamovala, da, jel V eni uri šlo skozi zgornje zračne plasti več sto meteorjev.
Z instrumenti za fotografiranje meteorjev je baje mogoče natančno, določiti višino, v kateri se pojavljajo, in hitrost, s katero drvijo skozi vesolje. Vse te podatke uporabljajo za preračunavanje pritiska, 9ostoite in raznih drugih značilnosti zrač-uih plasti v višinah od 70 do 110 kilometrov.
dihanju in drugih naravnih funkcijah organizem stalno zahteva dovajanje novih količin vode. Ce tega ne nadomestimo,, dobimo občutek žeje. »Center za žejo« je v zadnjem delu hipofize (zaščitne žleze), endokrine žleze V možganih, od koder »alarmira« sluznico v ustih.
Vse te stvari seveda niso važne za tiste, ki čutijo žejo,. Vsekakor pa, jih morajo, poznati zdravniki in drugi, ki imajo, opraviti z ljudlmi, katerim je zaradi žeje otekel jezik in jih je žeja privedla na rob blaznosti. Takim ljudem seveda ne smemol diati Vode, kolikor bi je hoteli. Danes, zdravijo, žejo, take vrste z injekcijami, ki jih imenujejo »fiziološki searum« in Vsebujejo iste elemente kakor dober izvirek. Te izkušnje je prinesla, vojna in s »fiziološkim serumom« so prenekaterim vojakom, ki jih je na smrt izmučila žeja, rešili, življenje.
Začetek in konec
Kaj pomeni Voda, za: organizem, ni treba posebej povedati, saj je znano,, da, telo, odraslega človeka sestoji iz 60 do 62 odstotkov vode, novorojenčka iz 67 do 68 odstotkov, medtem ko, vsebuje zaplodek kar 93 odstotkov Vode. Ob teh številkah je kar smešna, trditev nekaterih ljudi, ki pravijo,, da že vrsto, let niso zaužili vode. Vodlo, za uživamo vedno, v vsaki hrani. V litru Vina je je 850 do 900 kubičnih centimetrov.
Voda je v našem življenju nepogrešl jiva predvsem tudi zaradi soli, ki so, v njej raztopljene. Brez njih bi bilo, življenje nemogoče. Tako, lahko rečemo,, da je, tudi najčistejša voda nenadomestljivo hranilo. Skratka — voda je za našo zemljo, začetek in konec. Voda je hranilo,, nekakšen regulator telesne toplote, spojina, ki zagotavlja vsem živim organizmom, rastlinam, živalim in ljudem potrebne soli, ki so nujne za ohranitev in razvoj življenja.
Še očitnejša pa je nenadomestljivost vode, če pomislimo,, kaj bi bilo, z našim planetom, če na njem ne bi bilo vode. Podnevi bi bila: na zemlji neznosna vročina, noči pa, bi bile ledeno mrzle,. Zemeljska površina bi bila prašna: in skalnata, puščava:, v milijon letih pa bi tudi skale prekrila debela plast peska in prahu. Nebo bi bilo prazno, brez slehernega oblačka, ki nas sedaj — po veliki vročini, ki nas je pestila pred kratkim — kar naprej preganjajo.
Neki kitajski filozof je nekoč takole opisal vodo, ko je svojim poslušalcem narisal krog: »Na katerikoli točki tega kroga lahko najdemo začetek in konec vodnega: čudeža. Voda se lahko, začne, v nebu ali v oceanu ali v trdni materiji.« Tako je opisal večno kroženje vode, ki se dviga v obliki pare v nebo,, jadra v oblakih,
dokler ne postane pretežka in začne padati v obliki dežja ali snega:, da se potem ves proces začne znova.
Ne poznamo, pa le ene Vrste, vode. Več vrst jih je in razlike med njimi so zelo velike, čeprav vse vrste vode označujemo z enotno in znano formulo, H2O, to je zveza dveh atomov vodika in enega atoma kisika. S to, formulo označujemo, vodo vseh oceanov, čeprav se vode po, svoji sestavi razlikujejo že v majhnih zalivih, isto, formulo, za vodOi rek in jezer, pa tudi za mineralne vode, četudi so, si poi okusu zelo' različne.
»Osuševanje« vzrok staranja
Kakor smo videli, pomeni voda osnovni element življenja!. Izgubimo je lahko, le določeno količino; prekomerno izgubljanje vode utegne postati usodno,. Ko, vodo, pijemo,, prehaja V kri in s, krvjo v tkiva:, ki so1 pravzaprav nekakšen vodni rezervoar v našem telesu. Del vode, torej vskladiš-čimo, dal ostane na razpolago, organizmu, medtem ko ostali del izločamo, pri dihanju, s potenjem in iztrebljanjem,.
Po, mnenju nekaterih ameriških zdravnikov, ki je precej »moderno« v zadnjem času, povzroča kap nenormalno osuševanje ožilnega tkiva. V neki newyorški bolnišnici so ugotovili, da; kapi najpogosteje podležejo, kadilci. Nikotin je tipičen strup za živčne ganglije in refleksivno, vpliva na ravnotežje vodne izmenjave v organizmu. Tako je nevarnost kapi zaradi »oSušitve« veliko Večja. To tezo, potrjujejo, tudi statistični podatki. Najpogostejši primeri kapi sO med Američani, ki veljajo, za najhujše kadilce, nato med Angleži, ki pijejo mnogo, alkoholnih pijač, ker ima! alkohol prav isti učinek kot nikotin.
Odrasel človek potrebuje za vsak ki-
Sovjetski znanstveniki se že dolgo časa ukvarjajo, z raziskovanjem razmer, na katere bodo, naleteli prvi potniki v vse-mirje. Zato, pošiljajo, z raketami v velike Višine poskusne živali: miši, podgane,, opice, in pse.
Tako ima na primer znanstvenik Aleksej Pokrovski na razpolago celo vrsto »vsemirskih psov« za te vrste poskusov. Psa zaprejo V poseben prostor V sprednji del rakete. V celici vzdržujejo normalen zrak. Avtomatski merilni aparati zaznavajo temperaturo, in pritisk zraka v kabini, temperaturo, psa, njegov utrip in dihanje. Njegovo, obnašanje je filmano. Na ta način so poslali devet psov več kot 100 km visoko, ne da bi utrpeli le naj-
logram telesne teže v 24 urah približna 35 gramov Vode. Skratka: človek potrebuje vsak dan približno tri litre, nenadomestljive tekočine. Približno tretjino, jo užije z hrano,, ostali dVe tretjini pa s pijačami. Vsakih 100 kalorij hrane da približno .15 gramov Vode,.
Vsaka voda ni enako, pitna. Higiensko dobra voda mora biti bakteriološko, čista, razen tega mora imeti tako kemično sestavo, da jo lahko organizem prenese oz. da jo lahko, uporabimo, v gospodinjstvu. Voda ne sme biti trda, torej ne sme vsebovati ob drugih snoveh raztopljene kalcijeve soli in magnezija.
Ali znamo piti vodo?
H koncu še ena: ugotovitev: Čeprav pijemo vodo,, odkar pomnimo, je pogosto ne znamo piti ali pa ne poznamo vseh njenih Vrednosti.
Naj torej zapišemo nekaj nasvetov: Priporočljivo1 je piti vsako, jutro, en kozarec vode, kar bo zlasti kOristnol naši prebavi. Nikoli ne uživajmo, preveč hladne, in le-denomrzle vode, zlasti ne, na tešče. Kadar nismo prepričani, če je kakšna voda pitna ali ne, pijmo rajši prekuhano, ali druge pijače. Napačno je, tudi misliti, da so vse gorske vode čiste. Tudi še tako čisti studenčki lahko, včasih tečejo, mimo, pašnikov. Nikoli ne pijmo postane Vode, ki se je zbirala: čez noč. Ko, zjutraj odpremo pipo, pustimo,, da nekaj Vode1 odteče v lijak, šele nato, si jo natočimo V kozarec. Če imamo vročino, pijemo kar največ vode, pri potenju izganjamo, s. tem toksine iz organizma. Nikoli pa ne zaužijmo preveč vode, ali kake druge, tekočine. Prekomerno, uživanje vode lahko povzroči povečane motnje v prebavi, enako) povzroča prebavne motnje prekomerno, uživanje vina in drugih alkoholnih pijač. Prav iz teh razlogov bodimo pri uživanju vode zmerni.
manjše poškodbe. Zapazili so le manjše spremembe v dihanju in utripu.
V drugi vrsti poskusov zaprejo, v eno kabino po dva psa, napravljena v nepredušno! obleko in opremljena z aparati za umetno dihanje. Raketo spustijo, v višine nekaj pred sončnim vzhodom. Ko doseže višino, 110 km, se odlepi sprednji del rakete s prvim psom.. Do, višine 80 km prosto pada, nato se pa odpre padalo in nadaljnje spuščanje na zemljo, traja eno, uro,. V tem času je žival izpostavljena vsem atmosferskim vplivom. Drugega psa pa pustijo padati do višine 3000 do, 4000 metrov in se mu šele tedaj odpre, padalo*. Poskusi uspešno, potekajo, in bodo znanstvenikom prav'gotovo, mnogo* koristili za nadaljnje študije poletov v Vsemirje tudi za ljudi.
Vsemirski psi
r- *. FINŽGAR
iCp
sVOBODNIM
SONCEM
PRVA knjiga povest davnih dedov
..................
34
Azbad je naročal, da pride šele ob enajstih, tačas naj sami izvajajo lahke vaje kampu. Ob enajstih naj se zbero vsi lastniki z vojaki vred pred vojašnico*.
Veselo so, odlagale čete, težko opravo, vreče z ječmenom in lopatke ter lahnih nog odkorakale na vežbališče. Stotniki in častniki so ugibali, kaj jim pove magister equitum.
Edini so bili v mislih, da odrine velika Večina vojske V Afriko ali v Italijo* nad Gote. Po Bizancu so bile raztresene razne vesti, Belizar je na svoje stroške nabiral novake, in to je bilo vsekako pomenljivo znamenje.
Iztok se je nekaj veselil, nekaj pa ga je zelo skrbelo. Veselilo ga je, da se vrne Prej domov in se čimprej snide z Ireno, skrbelo pa, če se utegne sum častnikov uresničiti. Vse silne vaje dolgo pomlad so naznanjale resne čase. Če* Azbad pre-
ere carjevo povelje, da ta in ta stotnija
odrine takoj in se vkrca, potem je beg nemogoč in ločen bo od Irene za vedno. Da bi se vrnil živ iz vojne, še mislil ni. In če se vrne, kje bo Irena? Ali jo bo čuval Epafrodit? Star je, lahko umre, lahko ga napade Teodora in mu jo ugrabi. Čedalje bridkejše so bile njegove misli; neizmerno se je kesal, da ni že ponoči izginil z Ireno.
Ure na vežbališču so se vlekle. Sonce je stalo kakor prikovano in Iztok je mislil, da ne učaka enajste ure. Napisal je list Epafroditu, v katerem ga prosi, naj mu pošlje Numido s čolničem do prevoznih bark v vojno luko*, ako bi ga ne bilo domov. Sklenil je za trdno, da plane v morje in ubeži, če ga pošljejo na ladjo, da bi šel v Italijo,.
Med odmorom je pozval starega Slove-na, ki se je boril s Svaruniči zoper Hil-budija,
»Slaven, ali si govoril o begu s tovariši?«
»Jasni centurio*, govoril! Solze so kropile ožgana lica, ko so zvedeli, kaj nameravaš. Vse gre za tabo. Tudi Gotje so z nami!«
»In če me varaš? Na pravdo tvojega očetnega ognjišča, ne prizaneso ti bogovi!«
»Naj me uničijo, če nisem govoril resnice.«
»Verjamem, Sloven. Verjamem, ker nisi Bizantinec. Več je vredna naša beseda kakor bizantinskih krščenikov prisega..«
»Ne vseh, centurio! Pravi krščeniki so zlato*.«
»Da, pravi, resnico govoriš.«
1 Iztok se je domislil Irene.
»Pravi krščeniki so biseri!«
»Med Vandali sem našel dragulje človeških src!« —
»Dobro, Verjamem ti. Torej poslušaj!«
Skrbno se je ozrl, ali ni koga blizu, da bi ju slišal. Pokazal mu je z roko na sosedne griče, kakor bi mu razlagal načrt o naskoku.
»Dnevi mojega bivanja v Bizancu so šteti. Odidemo prav gotovo v osmih dneh.«
SloVenu je šinilal od radosti kri v lice, da je posinel dolgi obronek na Čelu.
»V osmih dneh, pravim. Povej jim, naj bodo pripravljeni. To se pravi, kadar dobiš pismo od mene ali sporočilo, ali kar koli — morda od nekoga drugega, ki naroča v mojem imenu, tedaj pojdite na večer vsi v Bizanc, kakor da greste v pivnice, brez orožja. Na Teodozijevem foru krenite z Osrednje, ceste v desno* ozko ulico, in ko dospete blizu morja, pridete k velikemu hlevu. Tam potrkajte — odpre se vam — in me počakajte! Drogo* vse zveste*. Razumel?«
»Razumel, centurio1. Še nocoj poiščem oni hlev, še nocoj, da se ne zmotimo. To je hlev onega gospoda, pri katerem bivaš; bogat je in vilo« ima. Slovit je po' vsem Bizancu!«
»Veš resnico. Pojdi, delaj in molči!«
Posamezne stotnije so izvedle šei nekaj Vaj in nato odkorakale pred Vojašnico čakat Azbada in skrivnostne novice.
Natanko ob enajstih je prijezdil magi- • ster equitum. Lep je bil na iskrem arab-cu v pozlačeni opravi. Kakor žarek je švigal v veselem diru po1 široki cesti. Pojez-dil je med vrstami vojakov gor in dol in nazadnje obstal pred zborom stotnikov in višjih častnikov. Azbad je potegnil izza pasa zvito listino, jo razmotal in z neizmerno, mogočnim pogledom ošinil zbor pred seboj. Hotel je, da mu bero iz oči, v čigavem imenu bo govoril.
>)V imenu despota, zmagalca narodov, imperatorja zemlje in morja ...«
Vsem je zamrgolelo po životu. Eni so se prestrašili, drogi razveselili. Jasno je bilo1, da carski reskript razglasi vojsko in odhod. Zato strah onih, ki se jim je — gizdalinom — prilegalo bizantinsko življenje, in veselje tisith, ki so si želeli boja in ropa v tujih deželah.
»Vsemogočni despot je obljubil po zmagi nad Vandali sijajno mesto v svoji vojski tistemu, ki bo prvi mojster lokostrelec v hipodromu.«
Častniki so se ozrli na Iztoka. Njemu pa se je zgrozilo pred očmi. Ce ga je carica zatožila, da zavaja poštene dvorjan-ke — in ga v trenutku zgrabijo in obso-
o — štev. 34 (799)		Ohmm	a NAPREDNIH GOSPODARJEV	23. avgust 1957
				
				
Po novem Icia bo preveč prašičev na trga
Številoi prašičev, ki poi znanem ciklusu poldrugo do dve leti narašča, da potem spet isti čas pada,, se poi letu 1953/54 približuje svojemu najvišjemu številu. Pri štetju 3. junija t. 1. so V državnem merilu našteli za 18.500 brejih svinj Več, kakor leto dni poprej. Ta porast, ki znaša 14 °/o, bo povzročil, da bo prišlo v prihodnji pomladi na trg okoli 100.000 pitancev več, kakor jih je prišlo) letos spomladi. 2e sedaj pa krije ponudba pitancev v povprečju 97 % povpraševanja.
Največji je številčni porast brejih svinj na Zgornjem Avstrijskem (7.600), procen-tualnoi pa na Solnograškem, kjer je njihov odstotek narasel za 21,3 %; s 5,7 °/o pa ima najnižji porast Gradiščanska.
Čeprav porast števila brejih svinj na Koroškem ni tako visok, kakor na primer na Zgornjem Avstrijskem in Solnograškem, moramo) tudi pri nas računati s padcem cene že kmalu po novem letu. Od Dunaja, ki je eden glavnih odjemalcev naših pitancev, smo najbolj oddalje-
ni in je vsled tega pričakovati, da bodo naši pitanci — koi se prične prekomerna ponudba, dosegli v državnem povprečju najnižjo ceno.
Ta ponavljajoči se razvoj v avstrijski prašičereji boi povzročil, da bo v prihodnjem letu rentabilnoi pital le tisti, ki bo pital z domačim krompirjem in žitom in
ki bo svojoi krmoi pridelal z najnižjimi proizvodnimi stroški. Ob dokupovanju krme pa bo le redko kdo* prišel na svoj račun.
Nastali položaj v prašičereji zapoveduje omejitev števila plemenskih svinj, kakor tudi števila pujskov, ki so namenjeni za pitanje.
f>elovczz2je žirozdne žleze vpIiVa na m&lznost
Tiroidna, žleza je precej znana; od njenega delovanja pri ljudeh je odvisnoi, ali ima človek golšo ali ne, prav tako pa; tudi, ali je bister ali pa celol slaboumen. V Ameriki zdaj raziskujejo), kako je s tiroidna žleza pri kravah; ugotovili so namreč, da je zveza med delovanjem: te žleze
kraVa. Do-nenavadno
in količino) mleka, ki jo daje gnali so), da sol kravei imele mnogoi mleka v dneh, koi je bilo delovanje tiroidne žleze živahnejše. Do' podobnih ugotovitev so prišli tudi pri ovcah. Jagnjeta ovac, ki so) imele živahno delujočo ti-roidnoi žlezo, so hitreje rasla.
V Franciji bodic zvišali kmetijske proizvodnjo
V Franciji hoče vladal poi »kmetijskem načrtu« v prihodnjih petih letih povečati proizvodnjo za 25 °/o. Značilno v tem načrtu je, da zahteva prehod francoskega kmetijstva od žit, korenčnic, sladkorne pese, krompirja in vina na meso, mleko, sadje in fino zelenjavoi, se pravi prehod od navadnih kmetijskih pridelkov na po-žlahtnjene kmetijske pridelke.
Vlada računa, da, boi Francija od svoje proizvodnje lahko izvozila 15 °/o v ino-zemstvoi.
Skladno s tem kmetijskim načrtom bodo v Franciji posvetili vsoi pozornost kmetijski pospeševalni službi in ji dali — kar pri nas brez dvoma manjka — tudi potrebno ekonomsko osnovo'.
ZA GOSPODINJO IN DOM
Pranje finega perila
Visoka mclzncsl nemških krav
Letna molznost kontroliranih krav v Nemčiji je s 3775 kg mleka na kravo in leto in s 3,73 °/o maščob bila za 1075 kg mleka in 0,11 °/o maščob boljša od nekontroliranih. Koncem leta 1956 je bilo v Nemčiji pod kontrolo 1,7 milijona krav ali 30,4 »/o skupnega števila. Nad 77 % vseh kontroliranih krav stoji v hlevih z manj kot 10 kravami.
Veliko spremembe v švedskem kmetijstvu
Od 275.000 kmetov zapusti na Švedskem svojo kmetijo letno* 10.000 kmetov in gre s svojo' družino* v druge* poklice. V istem času se odloči 4.000 oseb za prevzem kmetije. 6.000 kmetij se razdeli za okrepitev posestev s premalo zemlje.
To je kratek prikaz razvoja v švedskem kmetijstvu, ki je tržno in socialnopolitično V dosti boljšem položaju, kakor naše kmetijstvo). Na Švedskem zastopajo' mnenje, da s prenehanjem tega razvoja zaenkrat ni računati, nasprotna se utegne število zapuščenih kmetij še povečati.
Plemenski sejem v Cienzu
V petek, dne 30. avgusta 1957 s pričetkom ob 9.30 uri bo v Lienzu plemenski sejem za krave in breje telice pinegavske pasme. Na sejem bo prignanih okoli 20 krav in 120 telic, ki so preiskane na tbc.
Med fino perilo* štejemo' perilo iz volne, umetne svile, perlona oziroma nyloha in razne drobnarije, kot so) nogavice', rute, šali, ovratniki in podobno). Med te' vrste perila spadajo tudi razni okrasni prtiči, zavese, preobleke za Vrhnje blazine in podobno.
Pred pranj emi to perilo) preberemo in denemo; belo, svetlo* in temno vsako* posebej. Zelol umazano* izločimo*, ker ga tudi posebej peremo).
Pri novih, še nikoli pranih kosih preizkusimo pred pranjem obstojnost barve. Bolj skrit delček tkanine, ki pri nošenju ni viden, namočimo) in 'malo pomencamo V milnici oziroma, drugi pralni raztopini. Zmočen del zavijemo* v čisto, belo* krpo* in dobro) stisnemol. Perilo*, ki pri tem poskusu nalahno pobarva krpo, peremo* posamič, tisto pa, ki zapusti močnejši barvni odtis, pa damo) raje) kemično) čistiti.
Volnene stvari in tudi take, ki se pri pranju rade razvlečejo ali skrčijo, pred pranjem zmerimo (širino', dolžino' rame, dolžino rokavov itd.). Mere si zapišemo*, ker nam bodoi potrebne* pol pranju, da po njih ponovno, izoblikujemo oblačilo) po prvotnih merah, bodisi z ravnanjem ali likanjem.
S perila odstranimo pred; pranjem gumbe, ki rjave ali ne prenesejo) tople' Vode, razne sponke (pri steznikih in pasovih), odpravimo tudi drugobarvne obrobke, ki niso* stalnih barv.
Finega perila ne namakamo*, izjemo naredimo le pri zelo umazanih kolsih, pa tudi pri teh naj ne traja namakanje dalj kot 15 minut.
Če* Vzamemo) za pranje milne luske ali sintetično pralno' sredstvo, jih oziroma ga dobro* razpustimo; v majhni količini vode, nato) zlijemo raztopino' v posodo) z mlačno vodo, ki naj ima 30 do) 35° C. Pri pranju s posameznimi sredstvi se* moramo držati navodil, ki jih dobimo' pri nakupu, oziroma na; zavitku. Pri tkaninah občutljivejših barv se odločimo) raje* zal sintetično pralno* sredstvo). Vodi dodamo) nekoliko kisa,. Vsa oblačila iz nylo*na, in perlona operemo', če je le' mogoče, Vsak: dan. Pri belem, perilu iz teh vlaken je lahko temperatura, Vode malo* višja) in sicer od 50 do 60° C.
Pri pranju ne smemo) tkanin mencati, temveč let nalahko stiskati in premikati po Vodi. Posebno umazana mesta namažemo) ali potresemo s; pralnim sredstvom, s katerim peremo). Volnene tkanine so' za mencanje* še posebno občutljive.
Perilo* iz umetne svile* je mokro* zelo občutljivo*; če ga; pretrdo' ožemamo, se nam nitke rade pretrgajo*.
Najprej operemo manj umazane in svetle kose, za njimi bolj umazane svetle, nato' temnejše. Kol se pralna raztopina ne peni več, joi moramo) premenjati.
Pisano* perilo operemo hitro', ne dajemo ga na kup, temveč vsak koš zase.
Izpiramo, v enako) toplih vodah, le zadnje sol lahko) hladhe. Za tkanine* občutljivejših barv dodamo) vodi za izpiranje* nekoliko kisat.
Občutljivejše tkanine zavijemo V čiste brisače in šele na pol suhe* obesimoi.
Oblačila iz tkanega nylo*na' ali perlona obesimo kar mokra, ne, da bi jih tudi nalahno stisnili. Tako ostanejo* brez gub.
Preden perilo* obesimo', sei prepričajmo, če je) Vrv čista. Kose*, kot soi na primer bluze, srajce*, najlepše posušimo* na obešalih, ki jih prej obložimo' s čistimi belimi krpami.
Volneno) oblačilo* uravnamo) na položeni brisači V prvoten kroj in to po* zapisanih merah. Nato ga zavijemol v brisačo in zvitek narahlo* stisnemol, da: izločimo* čimveč Vode*. Pri Večjih kosih to ponovimo* s še eno* suho* brisačo*. Tako' naj kos leži tako dolgo, da se popolnoma posuši. Zrak mora tudi od spodaj do njega,.
Če nimamo tehtnice ...
Mala na novo* ustanovljena) gospodinjstva, so, često* brez tehtnice, ker s*o nabavni stroški zanjo* še, precej visoki. Prav tako) je nima marsikatera zaposlena žena, ki se V glavnem hrani zunaj, včasih pa si vendarle napravi kak priboljšek tudi doma.
Kako si pomagamo*, če* nimamo tehtnice, kadar hočem,oi natančno odmeriti živila po kuharskem navodilu. Vzemimo določeno' posodoi, kozarček, lonček, skodelico in stehtajmo pri sosedi ali dobri znanki, koliko tehta polna posoda moke, sladkorja, zdroba itd.
Manjše količine: odmerimol kar z žlico*. Zravnana; kavna* žlička soli tehta 5 g, pecilnega praška) 3 g, polna jedilna žlica zdroba tehta 12 g, sladkorja, 18 g, moke 9 g, ovsenih kosmičev 9 g, sesekljanih orehovih jederc 16 g, masti 14 g.
Polne 4 jedilne* žlice vsebujejo' Vie L 8 polnih žlic Va 1 tekočine.
dijo... Oklenil se* je trdno ročnika na težkem meču.
»Znano vam je, kdo* je bil tedaj zrna-galec!« Azbad je obmolknil in gledal na častnike. Ti so V en glas vzkliknili:
»Mnoga leta, Iztoku!«
»In kakor je oseba despota sveta, tako je sveta njegova obljuba. Ni bila obljubljena čast centurija zmagalcu, toda ker je bil on barbar in neuk vojne, se ni mogla izpolniti obljuba. Sedaj se je izkazal dobrega Vojaka, dobrega poveljnika in danes se izpolnjuje sveta carska obljuba: Iztok, ki se poslej ne nazivlje več barbarski, temveč po naše Orion, je od danes magister peditum!«
Častniki so) za trenutek onemeli, nato so vsi po vrsti čestitali Iztoku in mu izkazali vojaške časti.
Azbad sam ga je pozdravil, vzel zlatega orla, znamenje magistra peditum, in mu ga obesil na prsi. Ko* je razglasil še nekaj povelj, je velel Iztoku, da takoj nocoj nastopi častno službo; poveril mu je nadzorstvo straž v vojašnici, v pentapirgu in v carski palači.
Nato je Azbad odjezdil v mesto.
Takoj za njim je zasedel konja Iztok in hitel k Ireni. Njegovo srce je vriskalo, zakaj prepričan je bil, da se* je Epafrodit varal. Carica je držala besedo in s tem dostojanstvom mu je posula pot za beg kakor z rožami.
Ko je razgrnil doma plašč in pokazal Ireni in Epafroditu zlatega orla na prsih, se je Irena vzradovala), Grku p*a se je zmračilo čelo*. Šel je v peristil; gledal dolgo v šumeči vodomet, udaril nato* z noge ob mozaik in Vzkliknil:
»Če mi da carica čoln biserov ali nimb z glave, Epafrodit ji ne zaupa in ne verjame!«
TRIINDVAJSETO POGLAVJE
Odkar je Iztok raztrgal Teodori mreže, v katere ga je hotela zaplesti njena sla, je bila kakor od besnosti na pol blazna. Večerov ni prirejala, častniki, senatorji in patriciji sO čakali dneve* pred njenimi vrati, toda pričakali niso srečne ure, da bi smeli pred despojno. Edini Azbad je zahajal Vsak dan k njej. Zakaj on je moral biti sedaj njen zaupnik, njena desna roka za krutol maščevanje.
Ko je spodletel napad na Ireno), je še iste noč sporočil Azbad V despojnine dvore*, kako se je izjalovila zlobna nakana. Tedaj je Teodora v srdu vzkliknila, da je zadonelo po slonokosteni sobi: »Epafrodit, pomni, kdaj si prečrtal račune* deh spojni!«	(
Poslej ni bilo Več milosti v njeni duši, ki je Vrela kakor vulkan, da bi pogoltnila Vse tri V divjem maščevanju. Predobro je vedela, da bi barbar Iztok ne bil toliko previden, da bi jemal s seboj sužnje* za
spremstvo1. In on sužnjev nima, Torej je vmes roka lokavega Grka, starega lisjaka. Sedaj mora tudi on občutiti, kake se maščuje despojnal zemlje in morja.
Zamišljena) je hodila po dvoranah, posedala sama;, bila zlovoljna, da je* vzbada-la z zlatimi iglami sužnje*, ki ji niso mogli ustrdči z naj Večjo* pozornostjo in vda,-nostjoi. Pomislila je najprej, kaj ko bi Iztok, naščuvan od Epafrodita, mislil na beg. Njemu velja prvo* maščevanje*, zato* ga je treba varati in se* potajiti. Ponaredila je sama carski ukaz, s katerim ga je odlikovala in dvignila, dol magistra peditum. Da bi ji utekla Irenai, se ni prida, bala. Menišič je, preveč preprost, si je* mislila, utekel je slučajno* Azbadu; pride že čas, ko jo) odredb ta strastni kragulj ter ji izkljuje tisto pobožno' rdečico z lic in izpije tiste nedolžne oči. Toliko* bolj joi je mučil Epafrodit. Ves, Bizanc ga; je poznal, čislal ga je* dvor. Upravda mu je bil hvaležen, ker ni skopušil z zlatom, kadar se je napravljala armada na vojsko*. Za tega je treba iztuhtati duhovit načrt, da ga uniči.
Po zabavi in razkošju hrepeneča) ženska se je odrekla vsemu Veselju, da, je mogla, snovati in kovati načrte.
Za Epafroditovo pogibel je bilo treba kakor koli že pridobiti Upravdo*.
Ure so ginile, despojna je posedala po kipečih blazinah, zrla ponoči na zvezde,
kakor bi v njih hotela, razbrati duhovito* misel. Klicala je vražarice, da so* ji prerokovale; Vse so ji govorile o prozornih kapljicah, ki brez sledu iz,tirajo dušo iz telesa). Mislila je nazadnje, da ne pojde drugače1, kakor da podkupi kakega sužnja,, ki bi za Vdal Epafroditu.
Toda s* to* mislijo se ni mogla sprijazniti. Z drobno) pestjo si je trkala na čelo* in klela svojo* pamet, da ji je kar nenadoma odrekla pomoč.
Slednjič pa ji je zažarelo), prav tisto popoldne, ko ji je prišel poročat Azbad, da je Iztok — Orion — neizmerno Vesel odlikovanja in da ni misliti na beg. »Ukrenil sem pa,« je dostavil, »da bo še nocoj tukaj!«
Pokazal je s prstom navzdol, kjer soi bile pod palačo večne ječe, pripravljene z vso grozoto za tiste, ki so zaigrali njeno milost.
»Izvedi Varno, brez hrupa! Doibodi zanesljive ljudi! Ko se stvar izvrši, pošlji na vse kraje tekače, češ naj ulove ube-glega SloVena! Pojdi!«
Azbad se je čudil Teodori, ker je bila nenavadne dobre volje. Ko se je sklonih da, bi ji poljubil nogo, ga, ni utegnila čakati ampak ponovila:
$>Po*jdi, izvedi varno! Nagradim te!«
(Nadaljevanj? sledi)
iEa oddih IN RAZVEDRILO
JAMES HILTON:
£©vec biscrcv
Kanak je privil potapljaško čelado, nakar se je Sung Lo — kakor že morda deset tisočkrat v svojem, življenju — rahlo spustil V toplot morje. Počasi se je skozi prosojno zeleno Vodo pogrezal V globino. Bil je čudna1, čeprav v teh Vodah česta pojava!: s svojo potapljaško čelado, napihnjeno obleko iz jadroVine in gumija, držeč v golih rokah signalno vrv in mrežo1 za školjke.
Sung Lo! jih je imel šele enaindvajset, pa je delal že Več let kot potapljač. Rojen je bil na plantaži gumija na Sumatri, od koder ga je po neki slabi letini zaneslo na jug, kjer je pri belcih upal najti stalen zaslužek. Vedel je le tol, da s, svojim plazenjem po morskih globinah pri lovu bisernih školjk lahko zasluži denar, ne glede Ha, možnost, da! slučajno najde kak biser. Nekajkrat se mu je to že posrečilo.
Ni Vedel, da znesek, ki sol ga izplačali njemu, ni znašal niti stotine končne cene, katero« je biser dosegel v draguljarnah Pete avenije. Ni slutil, da je njegov avstralski podjetnik z dve stol odstotnim dobičkom delal za neko ameriško« firmo, ki je sama, prav toliko zaslužila. Ni vedel, da ga je kitajski lastnik lokala!, kjer so prodajali pivo« in kanserve, načrtnoi goljufal. A ker je bilo toliko« preprostih stvari, ki jih ni vedel, morda ni bilo presenetljivo, da ni mogel razumeti nenadhega padca cen biserov na svetovnem trgu, kakor tudi ne iz tega izvirajoče nujnosti, da se bo moral dvakrat Več potopiti in za isto plačilo prinesti Ven dvakratno množino školjk.
A vendar je bilo nekaj stvari, ki jih je Sung Lo« vedel. Tako je poiznal geografijo svojega koščka morskega dna ne« daleč od Thursdayskih otokov tako dobro, kakor pozna, večina ljudi svoje mesto« ali svojo« vas. Vedel je za čeri in brezdanje globine tega fantastičnega podvodnega sveta, za zeleni somrak koralnih votlin, za senčne podobe« pošastnih živali, ki jih je s svojimi besedami koimaj mogel popisati. Večkrat je stopil na; rob brezna in strmel v temnol neizmernost. Potem mu jel bilo«, ko da je to« njegovo«, samo« njemu pripadajoče odkritje, in ko« se je pozneje« spet povzpel na površje, ga, je, ta misel tolažila tudi, če je vsebina njegove« mreže dosegla raz-očarljivo ceno.
Iz izkušnje je« Vedel, da mu prikaplja kri iz nosa in ušes«, če se prenaglo* potopi ali ostane« predolgo spodaj, in da ima občutek, ko da mu je železen obroč prikovan o«koli čela. Ampak o tem niti razmišljal ni. To je pač spadalo« k njegovemu poklicu. Na tihem pa je gojil dvoje sanj -— prve« so bile« praktične narave, da bi privarčeval dovolj denarja, druge pa, da bi se vrnil na sever in se poročil z deklico svo«jega plemena. Ampak ta cilj se mu je vedno hitreje Odmikal v daljavo, kajti njegov zas«lužek je komaj do«hajal kitajsko iznajdljivost lastnika lokala, pri katerem je njegov račun stalno umetno« naraščal. Čudno, naj si je še« tako' prizadeval, Sung Lo nikakor ni mogel povsem zlesti iz dolgov pri zvitem kitajskem trgovcu, a dokler je bil dolžan, ni smel zapustiti Thursdayskih otokov.
Bil je zadovoljen, kadar je čutil, da so se njegovi debeli gumijasti podplati dotaknili koralnih tal. ČudloVite« ribe« s«o« plavale mimo njega kakor fosfoirescirajoči žarki v Somraku. Korakal je po« morskem, dnu in signaliziral z vrvico«, dočim mu je visoko nad njim sledila barčica v smeri toka. Imel je nenavadno« srečol: njegova mreža je« bila! polna: školjkinih plošč, Velikih kakor krožnik za juho*. Sklenil je, da danes ne bo« šel več v globinoi. A prav tu, sredi utrujenega zadoivoljstva je zdajci začutil, da je Vse njegovo« telo p*revzela ponorvna, napetost spričo« pogleda, ki je* iz oddaljenosti nekaj korakov strmel vanj. Bila je nemima senca največjega! morskega volka1, kar jih je kdaj videl.
Sung Lo« je« bil seveda že večkrat zadel ^a te neprijetne pošasti. Vedel jei, da le redko napadejo« poipolnoma opremljenega potapljača, ker jih plaši njegova grozeča Pojava in neprestano« vrvenje zraka iz iz-pustne zaklopke. Vendar je po«tapljač pre-
viden v njihovi bližini. V slu p«o mesu je vedno« nevarnost, da hudobno šavsne po goli roki.
Koi se je ropar približal, je Sung Lo« odprl svojo izpustno zaklopko in sprožil v vodo salvo po«kajočih zračnih mehurčkov. To' bi pri nekoliko sreče« moglo preplašiti roparja. Riba pa! je bila spet za njim s podvojeno* radovednostjo in joi je moral ponovno« plašiti z raketo zračnih mehurčkov. Sung Lo« je Vedel, da je njegovo« življenje najbrž odvisno« od te borbe« med strahom in radovednostjo«.
Zdajci je planil volk na njega,, začutil je, kako so žagasti zobje* zdrknili ob ko-vinasti čeladi. Sung Lo* je sunil z nožem, ki ga je* imel z;ai odkrhavanje« školjk, in zadel na očitno« trd, neprediren oklep*. Vzlic temu je bil učinek tak, da« je* nenadoma postal ves podlVodni svet živ od! poskakujočega in prevračujočega se besa. Njegova prisebnost ga ni zapustila. Vedel je, da mora sredi vsega tega vrenja paziti na tanko ceV, ki mu dovaja; zrak v pljuča. Čakal je, na pol slep, z iz-
Ivan se* je jezil, Ana je jokala. Trpela sta oba.
Ferjane se je spravil na sina takoj nato«, ko* mu je kmet povedal, kaj govori Blažič, Ivan mu jel zagotovil, da to« ni res. Oče« je verjel le na pol.
Ob mraku tistega dne, kol se je« vršil na vasi prepir, je stopil Ferjane v Klančar-jevo« izbo«. Pri luči je Ana sejala moko«. Večkrat je prišel sosed k njim, a nocoj je vstopil tako čudno, hitro in trdo«, da! se je Ana zdrznila. Čutila je, -da se je ob Fer-jančevem prihodu napolnilo« ozračje z nečim, hudim.
»Ali je res, kar raznaša Blažič?« je« vprašal z ostrim glasom.
Klančar je« vstal s klopi ob peči in pogledal začudeno« soseda. Ani so« roke obstale. Molk.
»Povej, deklina, ali je res?«
»Kaj je? Nič ne vem«. Ana je izgovorila besede* V strahu. Klančar je molčal in gledal kot v uganko.
Jože Šivic:
»Pravi, da si se vlačila z našim. Po grmih da si se vlačila«.
TRETJI
»The Smo«ky Bar« je noisil toi ime po pravici. Znotraj je* bilo« mračno in zakajeno«, da si komaj opazil redke* pare na plesišču in tiste, ki so raje* sedeli v še temnejših separejih. Godba, trobenta, boben in klavir, trobentač pa je« po* po«trebi prijel tudi za saksofon ali klarinet, je zdolgo'časeno* tolkla že obrabljeno »Kadar si poleg mene«.
Sicer pa je v večini barov tako« v spodnjem Manhattanu. Le« v malokaterem go«-rijo« mo«čne žarnice — zakaj pa bi, ko porabijo preveč« elektrike in bodejo* utrujene oči gostov jutranjih ur. Smoky, kot smo mu pravili, p*a, je imel še to« prednost, da je bil v neposredni bližini pristanišča, civilnega in mo«mariškega. Poln ni bil nikdar, zatol pa, tudi nikdar ni bil prazen, zmeraj je bilo* v njem nekaj parov, ki so se poslavljali. Pozimi so* se mornariške temnomodre« obleke* še* bolj skrile v modrikasti svetlobi, poleti pa so* bele« postave do*bivale> sko«ra,j pošasten lesk.
Tisti večer sem bil pozen. Po* prijetni zabavi v zgornjem Manhattanu sem bil spremil domov dekle, ki je* stanovalo* onkraj Hudsona!. Na vzhodu se je« že svetlikalo, ko* sem prišel spet nazaj na preob-ljudeni otok betona,, zabavišč in avtomobilov. Stopil sem k Smo«kyju. Nedelja je bila, pa še deževna povrhu.
Sedel sem na visok stolček poleg točilne mize. John — ne« vem, zakaj pravijo newyorškim barmanom Jo«hn — mi je prinesel -vrček piva s Šilcem whiskyja. Sedel sem, pil, gledal.
tegnjenim nožem v roki. Potem pa se je v nenadnem besu zagnal naprej in začel divje mahati okrog sebe — kakor to* delajo mnogi njegovega plemena na kopnem.
Uro pozneje se je« na krovu ladje« Avstralec nagnil nad stegnjenim telesom Sunga Loa. Na krov sol gai privlekli nezavestnega, čeprav očividno* ni bil ranjen. Mrežo* za školjke je bil izgubil.
Sung Lo« se jei zbudil iz nezavesti. Toda o* morskem volku ni Avstralcu ničesar povedal. To je spadalo med stvari, ki bi se ji bil Avstralec smejal in ki bi jo* le n4 pol verjel. Le to* je rekel v svoji po-kvečeni angleščini: »Spodaj Veliko« Velikih školjk. Morda jutri iti ponje.«
Toda zjutraj je* bil Sung Lo* mrtev. Umrl je za srčno* kapjo*. »Večino jih zadene prej ali slej,« je Avstralec hladnokrvno* razlagal nekemu o«biskova;lcu s kopnega. »Vsi ti fantje* ostajajo« predolgo* spodaj in se prenaglo* potapljajo« — nič ne pomaga, če jih opozarjaš, ne« poznajo« no«bene« previdnosti ... Čeprav Malajec, ni bil nezmožen, ampak butec, v -splošnem...«
»Moj Bo«g!« Dekle se je sesedlo* na klop in skrila obraz V predpasnik. Zahlipalo je.
»Si se?«
»Ne, ni res! — Na Grebenih sVa bila. Sedela sva in se pogovarjala; a to, kar pravi Blažič, ni res«.
Zdaj je prišel do« besede* Klančar. Zagrmel je nad hčerjo.
»Ni res«, oče!« Stara dva sta obstala.
»Po* pravici govori!« je dejal mirneje Ferjane.
»Drugače ne morem«.
»Kaj pa raznaša okoli!«
»Kaj raznaša?« je vprašal Klančar.
Ferjane je povedal vse.
Ana je zajokala v predpasnik, vstala in odšla: proti vratom. »Ni res!« je« rekla še, nato* zapustila izbo*.
Moža sta ostala sama!.
»Prekleto!« je zarenčal Ferjane.
»Prekleto!« je« pritrdil Klančar.
»Tudi naš pravi, da ni res«,
»Ne boi res«.
»Mladi tajijo«.
»Oba skupaj primiva!«
»Prav«. Ferjane je odšel. Koj nato« se je
O
Pet parčkov je bilo v baru in dve vešči. Ogledali sta si me, ko pa se nisem zmenil zanju, sta* me pustili pri miru. Na plesišču je bil samo* mlad mornar s svojim dekletom. Oklepala sta se drug drugega, kot hi hotela Večnol ostati tako. Nihče« ju ni motil; bila je Vojna in vojaški dopusti so* se iz neznanih razlogov končali ob sedmih zjutraj. Nato bo mornar odšel in Atlantik ni bil med najbolj varnimi lužami med drugo svetovno« vojno. Pa tudi ladje so ostajale zdoma po dve leti in dalje.
V kotu tik za seboj sem opazil štirinajstega gosta. Mlad mornar je spal, sloneč na mizi. Bela, okrogla kapa mu je bila padla na tla in iz dlesnega — spodnjega — kota; ustnic se« mu je* cedila slina. Brez skrbi je spal. Med vojno so* bili mornarji celoi v takšnih beznicah razmeroma varni. Jo«hn pa ga bo še pravočasno zbudil, da ne bo zamudil svojo ladjo.
Kmalu nato pa so se vrata s treskom odprla in zaprla. V bar sta stopila dva mornarja, ki sta se komaj držala na nogah. Jo«hn ju je pozorno* pogledal; zdaj, tako« zgoidaj zjutraj po mirni noči, res ne bi hotel kakšnih neprijetnosti. Opazil sem, da imata drugačni uniformi. Na okroglih, napetih mornarskih čepicah sta imela rdeča co*fa na levi strani prs pa rdeč« lorrainski križec. Bila sta Francoza z enega izmed rušilcev/ ki so« pripeljali »Richelieuja« v newyorški dok. Slišal sem že* bil — kljub vojnim tajnostim v New Yorku takšnih stvari ni mogoče skriti — da bodo Francozi odpluli.
Postavila sta se prav blizu mene*, toda
Črtomir Šinkovec:
džemi n- p&lel^i
Stara dobričina sonce,
kakor mož bodro mežika na zemljo,
stara dobričina sonce*,
pije dišave, ki puhti jih seno.
Sredi pokošenih dobrav
čutim se kakor čebela na cvetju.
Polne noči soi opojnih dišav, brez sramu se predajam spočetju, v šumne se vtapljam besedei, v šumne besede niham ko veja, rastem kot klas, rastem v en glas, v enO sozvočje, ko mi ob možu je zemlja eno samo naročje ...
vrnil z Ivanom. Klančar je po«klical Ano. Jokala je še Vedno*.
»Zdaj se izpovejta!« je velel Ferjane.
»Blažič laže!«
»Laže!«
»Kako* more govoriti, če ni res?«
»Laže!« sta Odgovorila oba.
Moža sta bila ob orožje.
»Potem ga primemo! drugače«.
»Lahko*: Midva nimava; ničesar na Vesti«.
Ferjane in Klančar sta odšla v vežo*.
Ivan pristopi k Ani. »Kaj bi jokala!«
»Joj sramota!«
»Kakšna sramota, ako« nimava! ničesar na vesti?«
»Ne zbriševa je več«.
»Zbrisali jo bomo«. Dokazal boi«.
»Madež ostane«.
»Preveč sva pokazala, da se imava rada. Tako bi bila morala ravnati kot drugi«.
»Če* nisva mogla?«
»Mo«rala bi bila«.
Ivan in Ana sta čutila, kakor da ju je Blažič razdvojil, odtujil. Skoro* o«čitala sta si, češ, ti si kriv, da je tako«; ti si kriva, da je tako«. Silila sta se, da bi bila prijazna drug z drugim, a ni šlo«. Besede so ostale hladne. Razšla sta se* v mrzlotnih občutkih.
Ivan se je poslovil. — »Ne pridem Več,« si je mislil.
Ana je ostala sama. — »Najbolje je, da ne pride več«.
Dolgo ni zaspala Ana tisti večer. Mislila je na mladeniča, zaradi katerega je zdaj trpela.
Odlomek iz povesti »Listi bele marjetice«.
razumel nisem niti besedice, kar sta govorila. Knjižna francoščina, kakršne so me učili v šoli, ni prav nič pomagala pri narečju, v kakršnem sta govorila. Uganil sem le, da se skušata sporazumeti, kaj bosta pila. in da je enemu ime Jean, drugemu pa Cecil. Naposled je eden izmed njiju naročil šampanjski cocktail. »Tri kozarce«, je pokazal s prsti.
John je skomignil z rameni, se obrnil, nekaj mešal, nato* pa postavil prednju tri kozarce«. Dolgo« sta jih gledala in molčala. Tako dolgo«, da sem postal že nestrpen. Nato* je spregovoril Cecil:	»Andre!«
»Andre!« je odgovoril drugi. Izpila sta. do dna vsak svoj kozarec in storila nekaj nepričakovanega: treščila sta vsak svoj kozarec na tla. Eden je pogledal še tretjega«, ga; prijel in ga polnega prav tako treščil na tla.
Potem sta plačala in odšla. Toda še preden sta odšla, sem opazil, da imata oba solzne oči.
John je prišel s cunjo« in vedrom ter pospravil po tleh. Prav nič se ni razburjal, bil je« vajen že vsega.
»Ti Francozi«, mi je rekel, ko* sem poravnaval svoj račun, »so pa res od sile. Samo zato«, ker sta tam. preko* zgubila svojega' prijatelja,, mi morata razbijati kozarce«. Kam bi prišli, če bi to* vsi počeli!«
Od takrat nisem več šel k Smo*kyju. Ne vem pravzaprav zakaj, toda zdi se mi, da mi je postal John neprijeten. Sicer pa tudi nisem bil več dolgo v New Yo*rku. Knialu sem bil tudi sam na poti tja preko,
CIRIL DREKONJA’:
Globni jeziki
K-O-Z-A-R-E-C
Dunaj kot mednarodno atomsko središče
Nad 4000 podjetij na dunajskem jesenskem velesejmu
Pripravljalna komisija za ustanovitev posebne mednarodne agencije za jedrsko energijo! v civilne namene je- zaključila prvi del svoje naloge, ko jei izdelala program te novel ustanove. Iz poročila, ki ga je objavila o svojem delu, je razvidno, da bo prvenstvena naloga imenovane agencije v tem, da bo pospeševala razvoj uporabe jedrske energije v civilne namene. Včlanjene dežele bo podpirala, da si bodo njih kadri pridobili potrebno tehnično znanje za izkoriščanje in miroljubno uporabo! jedrske energije. Znaten del svojega dela bo agencija posvetila ukrepom za zaščito zdravja in varnosti ljudi, skrbela pa bo tudi za poroštvo, da jedrske snovi ne bodo uporabljene v vojne namene.
Kot središče mednarodne agencije za jedrsko energijo je pripravljalna komisija
predlagala Dunaj, na kar je tudi že pristalo' potrebno število držav in je s tem zagotovljeno, da bo postala avstrijska prestolnica pomembno središče Vseh, ki se bavijo z atomi in atomsko energijo. V ta namen na Dunaju že iščejo primerne zgradbe, še' prej pa: morajo pripraviti vse potrebno' za prvo' atomsko konferenco, ki se bo ob udeležbi kakih 70 delegacij z 2000 člani začela oktobra letos.
Pripravljalna komisija, se je bavila tudi že s finančnimi problemi ter soi prišli ’do zaključka, da, boi mednarodna agencija že V prvem letu svojega delovanja potrebovala kakih šest milijonov dolarjev. Bolj podrobno o tem pa se bodo pomenili na prihodnjem sestanku V začetku septembra na Dunaju, kjer bodo! obravnavali tudi personalna in proračunska vprašanja.
Tiskovna služba dunajskega velesejma javlja, da bo na letošnjem jesenskem Velesejmu udeleženih 2715 tuzemskih podjetij. Pri tuzemskih podjetjih prednjači Dunaj z 2259 razstavljavci. Dunaju sledi Nižja Avstrijska s 163, Zgornja Avstrijska s 102, Tirolska z 61. Štajerska z 48, Salzburška z 38, Predarlska s 24, Gradiščanska z 2 in Koroška z 18 razstavljalci.
Tiskovni urad zveze za gozdno zaščito prinaša vznemirljivo poročilo, da sečnja lesa na Koroškem daleč presega normalno količino, ki se lahko- izkorišča brez nevarnosti za obstoj gozda. Iz poročila je1 razvidno, da je sečnja lesa V zadnjih treh letih presegla normalno količino sečnje za 83 odstotkov. Po doslej ugotovljeni gozdni površini bi na leto- lahko normalno posekali 1,01 milijona kubičnih metrov lesa. Dejansko pa so leta 1954 posekali nad 1,95 milijona kubičnih metrov, leta 1955 1,82 milijona kubičnih metrov in leta 1956 1,77 milijona kubičnih metrov lesa. Prekomerna sečnja lesa, ki je presegla lani
Iz inozemstva se je na dunajski jesenski velesejem prijavilo 1471 tvrdk. 919 razstavljavcev bo zastopalo naslednje države: Zapadno' Nemčijoi, Belgijo, Dansko-, Nemško demokratično republiko1, Francijo, Anglijo, Irsko', Italijo, Jugoslavijo, Holandsko-, Norveško, Portugalsko-, Švedsko, Švico1, Špansko-, Češkoslovaško', Madžarsko in Združene države Amerike. Oficielne ko>-lektivne razstave bo priredilo 17 držav.
še vedno 75 odstotkov znosne količine, pomeni resno ogrožanje obstoja naših gozdov.
Živahno zanimanje nemških turistov za Jugoslavijo
APA poroča, da je potniški promet v Jugoslavijo na državni meji pri Šp-ilju na Štajerskem zelo živahen. V primeri s prejšnjim letom je letos turistični promet zelo narasel. Dnevno povprečje motornih Vozil, ki vozijo preko' meje, je znašalo Več tednov pol 200. NajVečji delež potnikov, ki potujejo V Jugoslavijo predstavljajo turisti iz Zapadne Nemčije in skandinavskih dežel.
Zmanjšanje dobav nafte SZ pomeni olajšanje
za Avstrijo
IR! Al D 1)01 IP RlOjGlR A Mi
li
Prekomerno izkoriščanje lesa na Koroškem
Inštitut za gospodarsko raziskovanje no-roča, da je Avstrija v skladu z določili Državne pogodbe tudi v drugem letu 1956/57 v polni meri izpolnila sVojei obveznosti do Sovjetske zveze, čeprav so nekatere avstrijske firme težko dohajale z dobavami. Za tretje dobavno leto 1957/58 je bilo do konca julija oddanih že za 24,3 milijona dolarjev naročil. Cene in drugi dobavni pogoji so tudi za prihodnje leto ostali skoraj nespremenjeni. Večja odlašanja je pričakovati samo pri dobavah nafte.
Kakor je znano', se je Avstrija s podpisom Državne pogodbe obvezala:, da bo Sovjetski zVezi kot odškodnino za bivša USIA-podjetjd letno dobavila 1 milijon ton nafte ter za Vrednost 200.000 ton nafte različnega drugega blaga. Sovjetska zveza pa je kontingent dobavel petroleja za leto 1957/58 zmanjšala za nadaljnjih 100000 ton in bo namesto- tega vzela različno blago-, predvsem pločevine. Dobavne obveznosti so- se zmanjšale predvsem tudi za-
radi tega, ker je Avstrija v prvem dobavnem letu dobavila 100.000 ton nafte več, da bi tako izravnala zaostanek v dobavah industrijskih produktov, ki pa jih bo-do- v prihodnjem gospodarskem letu nadoknadili.
Po drugi strani je Avstrija: v drugem letu dobavila Sovjetski zvezi industrijskega blaga samoi v Vrednosti 130.000 ton nafte. Sovjetski odlog dobave 100.000 ton nafte ni bil v celoti izkoriščen. Ostanek kontingenta za leto- 1956/57, to- je 200.000 ton nafte, mora; Avstrija dobaviti dto- konca leta 1957.
V tretjem dobavnem letu mora. torej Avstrija dobaviti razen običajnega milijona ton nafte le še različnega industrijskega blaga V vrednosti 70.000 ton nafte. Zmanjšanje dobav nafte je za avstrijsko1 gospodarstvo velikega: pomena, ker domača produkcija nafte pada. V prvih petih mesecih tega leta so pridobili 1,6 milijona ton nafte, kar je za 6 °/o manj kot v istem času lani.
Vpoklic 15.000 novih vojakov
Obrambno ministrstvo sporo,ča, da bodo 1. oktobra vpoklicali 15.000 vojaških obveznikov v aktivno službo-. V teh vpoklicih je zajet p-rvi del letnika 1938, kakor tudi pripadniki letnika 1937, ki so bili začasno oproščeni vojaške- službe. Rekruti bodo prejeli poZivnice V vojaško službo v času med 30. avgustom in 3. septembrom.
Največ novincev bo vpoklicanih k in-fanteriji, namreč 6810, nadalje k oklop-nim četam 2810, k artileriji 1880, k sanitetnim oddelkom 560, pionirjem 1060, telegrafski četi 890, oddelku za motorna vozila 20, preskrbovalni četi 1150 in 1000 k letalstvu. Drugi del vojaških obveznikov letnika 1938 bodo predvidoma vpoklicali 10. marca 1958. Novačenje pripadnikov letnika 1939 pa se bo- pričelo! 25. marca 1958. Stanje avstrijske vojske bo- 1. oktobra znašalo- okoli 35.000 mož.
Nova ustanovitev v avstrijski zvezni vojski je zračnozaščitna pionirska četa, kakršne doslej še ni bilo. Ta enota bo- so-
delovala predvsem v borbi proti požarom, V reševalni in obnovitveni službi, pri pionirskem delu ter pri reševanju pri poplavah in drugih katastrofah.
Letos manj brezposelnih kot lani'
Sredi avgusta je znašalo število pri avstrijskih delovnih uradih javljenih brezposelnih 64.819, od tega je bilo- 26.021 ali 40,1 °/n moških in 38.798 ali 59,9 °/o žensk. V primeri s, koncem, julija se je število brezposelnih zmanjšalo- za 740 oseb ali za 1,1 %>.
Na Koroškem je bilo v tem času 2643 brezposelnih.
Število- brezposelnih se je zmanjšalo predvsem na račun Večje zaposlitve V konfekciji in gradbeništvu. Letos je število brezposelnih V Avstriji za 2478 oseb nižje kot lani ob istem času. Zato- je- biloi lansko-najnižje stanje brezposelnih za 515 ali 0,8 °/o preseženo-.
Tovarne motorjev v Halleinu bodo preselili
Tovarne motorjev v Halleinu bodo v treh mesecih pričele s preseljevanjem oblata v Kottingbrunn na Nižjem Avstrijskem. Podjetje je- v Kottingbrunnu kupilo 3000 kvadratnih metrov obsegajoče zemljišče bivšega železarskega obrata. Na tem zemljišču nameravajo v dveh gradbenih etapah zgraditi nove tovarne. Najprej bodo- preselili tovarne vozil, nato pa tovarne! motorjev.
Poleg zemljišča je tovarna kupila bivši filialni obrat Klockner-Humboldt-Deutze-ve tovarne traktorjev. Direkcija podjetja se nadeja, da bo- mogla stroške za nove
gradnje kriti iz sredstev za odkupne dobave traktorjev Sovjetski zvezi. V ta namen pa bodo- morali tovarni priključiti tudi proizvodnjo Dieselo-vih motorjev.
Halleinske tovarne so- se za preselitev odločile zaradi tega, ker podjetje ni v stanu da bi stalno obratovalo- v najetem tovarniškem objektu. Halleinska tovarna z 900 zaposlenimi je največja na Salzburškem:. Za stanovanjske možnosti pri tovarni zaposlenih bodo še letos napravili načrt za 200 stanovanjskih enot v Katting-brunnu.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski ljoncert — 18.00 Sami štagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 24. avgust:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate —
15.30	Oddaja za naše letoviščarje — 15.45 Koroška dobrodošlica — 16.15 Veselo za konec tedna — 17.10 Odlični izbor — 18.15 Za prijatelje zborovskega petja — 18.45 Originali iz koroškega ljudskega življenja — 20.16 Odlomki iz gledaliških del.
Nedelja, 25. avgust:
6.10 Vesele melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.00 Veselo petje — veselo igranje —
13.00	Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate
—	16.00 Sosed človek — 17.05 In zdaj za ples — 18.45 Športna poročila — 19.30 Salzburške slavnostne igre 1957.
Ponedeljek, 26. avgust:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Glasbeni utrinki. .. (slov.) — 16.00 Brali smo za vas
—	16.15 Sodobni avstrijski komponisti — 17.15 Popoldanski koncert — 18.30 Gospodarski komentar — 18.45 Za našo vas (slov.)
—	20.15 Zvoki iz Raimundovega časa — 20.45 Bolje je hvaliti kot grajati.
Torek, 27. avgust:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Zaščitna medicina — 14.00 Poročila, objave. Ob romanjih (slov.) — 17.15 Popoldanski koncert — 18.25 Radijska prijateljica — 18.45 Četrt ure delavske zbornice — 20.16 Slavnostne igre v Bregenzu „Operni ples“.
Sreda, 28. avgust:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. K 208. obletnici rojstva J. W. Goetheja (slov.) — 14.30 Mi predstavljamo — 16.00 Oddaja za žene
—	16.20 Znameniti umetniki — 16.45 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.15 Popoldanski koncert — 18.15 Pesmi in melodije iz Koroške — 18.45 Za ženo in dom (slov.) — 20.00 Salzburške slavnostne igre: deseti orkestralni koncert.
Četrtek, 29. avgust:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Avstrijci v inozemstvu. 14.00 Poročila, objave. Gregorčičeve pesmi poje zbor „Lojze Bratuž" iz Gorice (slov.) — 14.30 Aktualna reportaža — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Popoldanski koncert
—	18.45 Oddaja za kmete — 20.16 Nočni čuvaj od sv. Florijana. Povest — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 30. avgust:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Mlada setev (slov.) — 16.00 Lepa pesem — 16.15 Otroška ura — 16.45 Znanje za vse — 17.15 Mladinski koncert — 18.15 Mladina in gledališče —
—	18.25 Koroške narodne pesmi — 18.45 Okno v svet (slov.) — 20.20 Priestley: ,,Zlati dež“, komedija.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 24. avgust:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Češke narodne pesmi — 8.35 Lepe pesmi — znani napevi — 9.00 Utrinki iz literature — 10.10 Zabavna matineja —
11.00	Za dom in žene — 12.00 Opoldanski koncertni spored — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke iz Montmartra — 13.15 Klavir v ritmu — 13.30 Od arije do arije — 14.20 Življenje ob našem morju — 14.35 Voščila — 15.40 Nove knjige — 18.45 Okno v svet — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 25. avgust:
6.00	Veder nedeljski jutranji pozdrav —
7.35	Zabavni zvoki na tekočem traku — 9.09 Jaz bi rad rodečih rož... — 9.45 Zapiski kovinarja — 10.15 Kar radi poslušate —
13.30	Za našo vas — 14.00 Voščila — 16.00 Srečno, zlata Praga! — 16.30 Glasbeni mozaik — 20.00 Malo od tu in malo od tam.
Ponedeljek, 26. avgust:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Jutranji divertimento — 9.00 Prebujenje — 9.20 Glasba iz filmov in revij — 10.10 Odlomki iz čeških oper 11.00 Pojejo priljubljeni ansambli — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Za staro in mlado — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.00 Kulturni pregled — 20.00 S festivala v Dubrovniku.
Torek, 27. avgust:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Regiment po cesti gre... — 10.10 Zabavne melodije — 11.00 Za dom in žene — 11.15 Mojstri svojih instrumentov — 12.00 Šopek slovenskih narodnih — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pisan spored opernih melodij — 14.20 Radijski leksikon — 14.35 Voščila — 18.00 Športni tednik — 20.00 Umetne in narodne pesmi-
Sreda, 28. avgust:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Zabavni mozaik — 9.30 V narodnem tonu — 10.10 Od popevke do popevke — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Srbske, makedonske in dalmatinske narodne pesmi — 14.00 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 16.00 Koncert p° željah — 20.00 Pojo in igrajo solisti Plesnega orkestra Radia Ljubljana.
Četrtek, 29. avgust:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Godba na pihala —
9.00	Utrinki iz literature — 9'.20 Zabavna glasba — 10.10 Dopoldanski koncert — 11.15 Pesmi za naše male — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Narodne pesmi in plese izvaja „Kolo“ — 14.20 Šport — 14.35 Voščila —
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 30. avgust:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Jutranji divertimento — 9.00 Utrinki iz literature — 9.20 Tomc: Stara pravda — 10.10 V zabavnem ritmu — l2.au Kmetijski nasveti — 13.15 Za vsakogar nekaj — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila
15.30	Pesmi slovenskih avtorjev — 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Slovenske narodne — 20.00 Bronasti jezdec.