OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 16, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 137
DomaČe vesti
Išče sorodnika
Pavla Korošec iz Ljubljane bi rada zvedela za naslov svojega strica Josipa Cavlovec in njegovega sina Gracijana Cavlovec, doma iz Metlike. Prosi, da bi ji pisala na naslov: Franc Korošec, ul. Stare pravde št. 4, otroška bolnica, Ljubljana.
Na obisku
Iz Detroita, Mich., so se nahajale Mrs. Jennie Vidmar in Mrs. Mary Volk na obisku pri sestri Mrs. Thomas I^egat na 6922 Hecker Ave. Svoječasno ste živele v Clevelandu. Prav dobro so se imele vse tri sestre za časa obiska.
Drzen vlomilec zajet
Policija v predmestju Willo-wick je snoči zajela in obstre-lila nekega drznega vlomilca, ki je včeraj podnevi vlomil v don; Johna Semona na #86 St. in odnesed od tam dragocene preproge in mnogo druge hišne oprepie, ki je bila kasneje najdena spretno skrita v bližnjem •gozdu. Policija je potem v bližini nastavila stražo in ko se je na licu mesta pojavil neki moški z tovornim avtomobilom, da ukradeno blago naloži, je bil dan ukaz, da se ustavi.. Voznik- je mesto tega avto obrnil in začel bežati.
Sledilo je streljanje, tekom katerega je bil vlomilec resno ranjen. Zdaj se nahaja v bolnišnici v East Clevelandu, kjer se je ugotovilo, da je drzni tat Arthur Kirkorian, star 28 Kt.
Amerika predlaga akcijo Z. N. glede sedanje krize v Grčiji
I
Sovjetski delegat ponovno za omejitev oboroževanja in za malo "svetovno armado" Z. N.
General Motors Co. zaprla tovarne
Kandidat, katerega je podprl Murray je zmagal
LAKE SUCCESS, N. Y., 15. julija—Zedin j ene države so danes v Varnostnem svetu zahtevale takojšnjo akcijo Združenih narodov v zvezi z "balkanskim problemom" in sicer zaradi "nujnosti vprašanja."
Ameriški delegat Hershel V.*"
Johnson je predlagal, da Varnostni svet potisne na strano vse ostale zadeve in da se bavi izključno samo z zadevami Balkana, dokler ne bo to vprašanje rešeno. Johnson je izjavil, da je svoj predlog postavil v soglasju z navodili iz Washingtona, kjer smatrajo, da je to vprašanje nujno.
Predsednik Varnostnega sveta dr. Oskar Lange je zagotovil Johnsona, da bodo vse seje Varnostnega sveta, ki se bodo vršile tekom tega tedna, posvečane vprašanju Balkana.
Ameriški delegat je svoj predlog stavil v zvezi z nujnim apelom grške vlade, da se pospešijo debate, tikajoče se Grčije.
Konferenca v Parizu je zaključena
Predvideva se. da bo Nemčiji dovpljeno sodelovati pri obnovi
PARIZ, 15. julija—Danes se je zaključila v Parizu konferenca glede Marshallovega načrta, katere se je udeležilo 16 evropskih držav. Možnosti so, da bo že do 1. septembra predložen Zedin jenim državam popolen načrt v zvezi z obnovo Evrope.
Italija je postala članica posameznih pododborov, dočim se pričakuje glede Nemčije, da ji, bo dovoljeno sodelovati pri obnovi.
Današnjo sejo je odprl zunanji minister Belgije, Paul Henry Spaak, ki je predlagal ustanovitev carinske zveze vseh držav, podobno oni, katero so sklenile Belgija, Holandija iri Lukseiti-burg.
Oče pravi, da ga je hči ogoljufala
Henry Nash, star 64 let, je včeraj vložil na sodni jI v Clevelandu tožbo za $4,100 proti svoji poročeni hčeri Mrs. Betty Stamas, ki stanuje na 324 E. 208 St. v Euclidu. V tožbi je rečeno, da je oče hčeri posodil $4,100, nakar je ona v zameno obljubila, da bo hišo, katero je kupila, zapisala na njegovo ime, česar pa ni nikoli storila, temveč da ga je celo zapodila iz hiše, ko je vztrajal, da svojo obljubo izpolni.
Oče, ki sedaj živi pri svojem sinu na 876 Lakeview Rd., tudi trdi, da ko ga je hčer vrgla iz hiše, je dve noči spal na travi blizu garaža.
Hči vse očetove tožbe zaniku-je. Včeraj" je rekla, da sta ona in mož hišo kupila s skupnimi prihranki in da ni res, da bi bila očeta vrgla iz hiše.
Groiniko predlaga malo "svetovno armado"
Sovjetski delegat in zastopnik zunanjega ministra Andrej Gromiko je odprl debate v zvezi s predlogi za ustanovljenje svetovne policijske sile Združenih narodov in izjavil, da podpira ustvaritev male sile. Izjavil je, da bo potre^bna le mala sila, da ohrani mir, če bodo Združeni narodi uspeli v svojih naporih, da omejijo oborožen je v svetu.
Rekel je, da ne veruje, zakaj bi njegov načrt o prispevanju enakega deleža za svetovno armado, ne bil uspešen.
(Po sovjetskem načrtu bi vsaka od petih velikih sil prispevala enako število ljudi, ladij in letal za "svetovno armado". Toda ostale sile zagovarjajo "primerjalno" prispevanje, kar pomeni, da bi država, ki ima največ letal, prispevala največji del letal, tista,, ki ima največje število vojaštva, bi prispevala največ mož, tista pa, ki ima največ ladij, bi odstopila za svetovno armado največ ladij.)
Ameriški delegat Johnson je izjavil, da sovjetski načrt ni "praktičen".
*
Jugoslavija o poročilih iz Grčije
LAKE SUCCESS, N. Y., 15. julija — Na seji Varnostnega sveta, pri kateri so Zedinjene države urgirale, da se odložijo vse druge zadeve in se začne z diskusijami le v zvezi z novim položajem v Grčiji, je jugoslovanski delegat izjavil, da so poročila, ki prihajajo iz Grčije, brez podlage in da položaj ni tako težak, kot se ga poskuša prikazati.
Albanski delegat, Nesti Ke-renxhi je v Varnostnem svetu izjavil, da so vesti o tako imenovanih "mednarodnih brigadah" le ponavljanje prejšnjih poročil, ki so jih širili člani grške vlade.
duhovnik umrl, ko
je opravljal mašo
FREMONT, O., 15. julija. — Danes je tukaj med opravljanjem maše umrl Rev. Gerard Gerdity, star 34 let, ki je bil doma iz Clevelanda. Zadela ga je srčna kap. V Clevelandu zapušča starše in pet bratov.
DETROIT, 15. julija — General Motors Co. je danes odredila, da se vse njene tovarne, v katerih dela 180,000 oseb, zapre za teden dni. Za razlog se je navedlo abnormalne razmere v industriji jekla, oziroma ker še ni na razpolago dovolj jekla, da bi se mogla redna produkcija nadaljevati.
, Velika korporacija, ki izdeluje okrog polovico vseh avtomobilov v Ameriki, je bila k temu koraku prisiljena, ker so zaloge jekla padle tako nizko, da je normalen obrat postal nemogoč.
Ta položaj se pripisuje položaju v premogovniških revirjih v začetku tekočega meseca, ko so bili rudarji na "prazniškem oddihu," ki je trajal, dokler ni bila podpisana nova delovna pogodba.
Senatni pododbor odobril St. Lawrence Seaway projekt
WASHINGTON, 15. julija — Senatni pododbor za zunanje zadeve je danes odobril zakonsko predlogo, ki se nanaša na zgo-tovitev St. Lawrence Seaway projekta.
Predsednik pododbora Alexander Wiley je izjavil, da je to velik korak k dovršitvi projekta, ki je življenjskega pome^/ na za Zedinjene države in Kanado. V svojem poročilu je pododbor izrazil prepričanje, da bo projekt "brez vsakega dvoma materialno prispeval k obrambi Severne Amerike."
Nova zakonska predloga mora biti odobrena tako v senatu kot v kongresu, predno bo to vprašanje definitivno rešeno, Skupina armadnih inženirjev sodi, da bi za dogotovljenje projekta bila potrebna vsota ,$674,-707,000.
nemci so navdušeni vsled spremembe ameriške politike
FRANKFURT, 15. julija — Nemški voditelji so danes z navdušenjem pozdravili spremembo ameriške politike v zvezi z Nemčijo. Izjavili so, da je ta sprememba nadaljni korak "pri postavljanju Nemčije na eno mesto v svetu."
Ludvik Metzger, ki je predsednik izvršnega odbora pred kratkim ustvarjenega ekonomskega sveta za angleško in ameriško okupacijsko zono Nemčije, je izjavil, da je nova ameriška politika "jasen znak, da se namerava Nemčiji dovoliti vstop v svetovno ekonomijo."
ČRNEC "ZADEL" AVTO, S KATERIM PA SE NE BO NIKOLI VOZIL
AHOSKIE, North Carolina, 15. julija. — Harvey Jones, %3-letn: zamorski farmar, je kupil srečko Ki-wanis kluba, ki je dal na žreb Cadillac avtomobil, in ko se je žreb izvršil, je bilo odkrito, da je avto "zadel" Jones.
Toda namesto da bi se avto izročil dobitelju, so ob poldveh ponoči na Jone-sov dom prišli šerif Charlie Parker in dva odvetnika in ga obvestili, da je bil žreb samo za "bele ljudi". Povedali so mu tudi, da on kot črnec ni mogel biti navzoč na plesu, kjer se je vršilo žrebanje, dasiravno na srečki ni bilo rečeno, da bi dobitelj moral biti navzoč, ko se bo žreb izvršil.
"Pojasnili" so Jonesu, da žal avtomobila torej ne more dobiti in mu vrnili dolar, katerega je plačal za srečko.
Potem se je šerif z odvetnikoma vrnil na ples in vršilo se je novo žrebanje, pri katerem je novi Cadillac zadel upokojeni zdravnik dr. Charles Townes, ki že ima en sličen avtomobil.
Ameriški Grki bodo poslani kot
pomoč
MOSKVA, 15. julija—Uradni časopis komunistične stranke "Pravda" je danes obtožil Zedinjene države, da se vmešavajo v grško civilno vojno, češ, da je ameriška vojaška misija v Atenah stavila predlog, da se v Grčijo pošljejo ameriške čete in sicer pod krinko "prostovoljcev," ki bi jih tvorili ameriški Grki.
Ruski časopis je citira) vest, ki je bila priobčena v monarhi-stičnem grškem časopisu ''Ele-nikon," ki pravi, da "grški nacionalisti" v Zedinjenih državah nameravajo sestaviti vojaške oddelke, ki naj bi se borili proti gerilcem.
GRADUANTINJA
IF/' r'''
Miss Leona Malnar
Z odliko je 19. junija gradui-rala na John Hay High šoli mladenka Miss Leona Malnar, 18-letna hčerka poznanih Mr. in Mrs. Anton Malnar iz E. 74 St. Miss Malnar je dovršila steno-grafski tečaj.
Kot so delavni in aktivni njeni starši, tako je tudi hčerka pridno vztrajala pri učenju, da so jo učiteljice že leta 1945 izbrale za delo v uradu šolskega odbora, kjer je delala po nekaj ur po soli vsaki dan, in sedaj je tam stalno zaposlena. Nadarjeni mladenki naše čestitke!
Zedinjene države spremenile svojo . ' glede Nemčije; zahtevajo ekonomsko močan rajh
Ruski komentarji v zvezi z novim položajem v Grčiji
"Amerika in Anglija sodelujeta v civilni vojni,' pravi radio Moskva
LONDON, 16. julija — Moskovski radio je danes napadel Zedinjene države in Anglijo, da sodelujeta v grški civilni vojni.
Radio je citiral poročila sovjetske agencije Taas, ki poroča, da je "mednarodna brigada," o kateri trdi monarhistična grška vlada, da deluje v severni Grčiji, dejansko "grupa grških partizanov, ki napredujejo iz področja Gramosa proti jugu."
Istočasno je moskovski radio oddal poročilo voditelja grških partizanov, generala Markosa, ki je obtožil angleške letalce, da so sodelovali pri zračnih napadih na grške gerilce."
"Vmešavanje Amerikancev in Angležev ne samo, da obstoja, ampak zavzema obliko direktnega sodelovanja v civilni vojni, ki jo monarho-fašisti vodijo proti grškemu ljudstvu," pravi poročilo na radio.
General ■ Markos je v svojem poročilu izjavil, da se ameriški častniki udeležujejo vseh posvetovanj in diskusij grškega gene-ral-štaba in da vsled tega "grški gerilci ne morejo delati nobene razlike med grškimi vladnimi četami in anglo-ameriškim sodelovanjem v operacijah proti demokratična armada."
*
LONDON, 16. julija — Uradnik angleškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da Anglija vrši preiskavo glede grških poročil o "mednarodni brigadi," da pa doslej ni mogla potrditi resničnosti poročil.
Novi program bazira na domnevi,
da je stabilna in produktivna Nemčija potrebna za okrevanje Evrope
WASHINGTON, 15. julija—Zedinjene države so danes naznanile nov program glede Nemčije, čigar bistvena misel je, da je "stabilna in produktivna Nemčija" potrebna za okrevanje Evrope.
Sprejem novega programa po-*----
meni, da se je zavrglo vse, kar je ostalo od starega tako ime-novega "Morgenthau-ovega programa", po katerem je imela postati Nemčija v prvi vrsti poljedelska država. (Iz raznih izjav pokojnega predsednika Roosevelta med vojno se more sklepati, da je tudi on imel v mislih Nemčijo brez velike in močne industrije, kar pa je sedaj zavrženo.)
Novi program predvideva Nemčijo, ki bo posedala veliko in izdatno industrijsko produkcijo.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Chicago. — Dne 5. julija je naglo umrla vsled kapi Agnes Fabian, stara 63 let, članica KSKJ. Zapušča moža, osem sinov in poročeno hČer v Colora-du. — V bolnišnici Walter Memorial se nahaja John Rabetz St., ki se je moral podvreči operaciji. V bolnišnici se nahaja tudi Anna Zidarich.
Joliet, 111. — Dne 25. junija je umrl Nikolaj Russ, star 79 let, doma iz Giršice pri Podzemlju v Beli Krajini, v Ameriki, ves čas v Jolietu, okrog 60 let, član KSKJ. Zapušča dve hčeri, tri sinove in dva vnuka. — Dalje je umrl Joseph Russ, star 57 let, doma od Radovice, Bela Krajina, v Ameriki 43 let, član DSD. Zapušča ženo, dva sinova, poročeno hčer, brata Johna in tri vnuke. — Dne 28. junija je po kratki bolezni umrl Joseph Papesh, rojen tukaj, star 41 let. Zapušča ženo, šest nedoraslih otrok, starše, poročeno sestro, tri brate in več drugih sorodnikov. — Poročila sta se Martin Uremovic in Mary Frankovich, kakor tudi Frank Sheid in Mary Popek, Anton Petek in Mary Dampsy. ,
Okupacijske izkušnje so baje temelj nove politike
Nova politika glede Nemčije, ki je bila podana v obliki navodil ameriškemu vojaškemu go-vernerju v okupirani Nemčiji, generalu Lucius D. Clay-u, izhaja iz skušenj, katere je dobila ameriška oblast tekom dveletne okupacije, pravijo a m er i š k i vladni krogi.
Ti krogi pravijo, da so se zanj odločili, ker so skušenje pokazale, da se štiri velike sile nikakor ne morejo zediniti glede enotnega programa za Nemčijo, kar je postalo očitno zlasti po neuspehu zadnje konference zunanjih ministrov v Moskvi.
Medtem ko je bil novi program v delu še predno je bil objavljen "Marshallov n&črt", pa se v formalnem nažnanilu formalno priznava zvezo med obema, kajti v njem je med ostalim rečeno, da "je Evropa, v kateri bosta vladala red in blagostanje, nemogoča brez gospodarskih prispevkov stabilne in produktivne Nemčije."
Potsdamski sporazum je splaval po vodi ...
Nova direktiva gen. Clay-u tudi jemlje v poštev nedavno spojitev ameriško-britskih zon okupacije v Nemčiji, ampak še vedno pušča odprta vrata drugim okupacijskim silam, da se pridružijo načrtom za enotno gospodarsko politiko v Nemčiji.
Zastopniki državnega depart-menta izjavljajo, da je temeljni cilj Zedinjenih držav še vedno ekonomska spojitev Niemčije kot je bila predvidevana v Potsdam-skem sporazumu štirih velesil.
Novi program je bil naznanjen samo dva dni pred drugo obletnico konference v Potsda-mu in podčrtava že dolgo znano dejstvo, da sporazum, ki je bil dosežen na omenjeni zgodovinski konferenci, ni bil nikdar dejansko izveden.
Nemci naj dobijo tako vlado, ki jo sami hočejo
Novi program med ostalim naroča gen. Clay-u, da Zedinjene države "ne želijo vsiliti Nemčiji niti svoje forme demokracije in socialne organizacije niti nočejo, da bi ji bila vsiljena kaka druga oblika, temveč Nemci naj
imajo priliko razviti tako vlado, kakršno sami želijo."
Indirektno je Amerika s tem programom dala vsem članom Združenih narodov tudi jasno razumeti, da Zedinjene države ne bodo financirale nemških reparacij s povečanjem svojih stroškov v poraženi Nemčiji.
CIO odločila o izidu volitev v Marylandu
BALTIMORE, 15. julija—Navzlic določbi Taft-Hartleyevega zakona, ki zabranjuje unijskim časopisom agitacijo v političnih kampaniah, je pri volitvah za župana Baltimore zmagal kandidat, katerega je podprl predsednik CIO, Phillip Murray. Balti-morski demokrat Edvyard A. Garmatz je z veliko večino glasov premagal svoja dva nasprotnika. Dobil je 12,179 glasov, dočim je republikanski kandidat Edward Panetti dobil vsega skupaj 3,776 glasov.
Kampanji, ki ji je bil v začetku pridan lokalni značaj, je bila posvečena večja pozornost, ko je na pozornico stopil Philip Murray in podprl Garmatza. Mur-rayevo podpiranje novega župana je bilo v obliki uredniškega članka priobčenega v glasilu CIO. (Predvideva se, da bo vsled tega postavljena na preiskušnjo določba Taft-Hartleyevega zakona, ki zabranjuje unijskemu tisku sodelovanje v političnih kampanjah).
Republikanski kandidat Edward Panettija, ki je bil katastrofalno tepen pri volitvah, je Murray označil za "med delavstvom ozloglašenega človeka, ki je znan zaradi svojega stališča proti unijam."
DELAVSKI MINISTER KUBE REŠUJE PROBLEME S SABLJO
HAVANA, 15. julija—Navzlic temu, da so dvoboji v Kubi z zakonom prepovedani, se kubanski minister za delavstvo, Carlos Prio Socarras, poslužuje sablje, da rešuje "delavska vprašanja" dežele.
Minister je pozval na dvoboj senatorja Eduarda Chibasa, ko je slednji ostro kritiziral ministrov radio govor v zvezi z vladno delavsko politiko. Dvoboj se je vršil v prostorih državnega kapitola.
Sekundantje so bili senatorji in kongresniki. Oba, senor Socarras in senor Chibas (ki je imel že več dvobojev v preteklosti), sta dobila lahke praske.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
STRAN 2
. ENAKOPRAVNOST
16. julija 1947
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) —-
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$7.00 -.4.00 - 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki;:
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)......
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta) -
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
VATIKAN IN DEMOKRACIJA
(Spqdaj prinašamo v prevodu članek, ki ga je spisal za znano revijo "The Nation" njen urednik za evropske države, Alvarez del Vayo. Članek je bil priobčen v izdaji z dne 12. julija in ker se nanaša na poslednje dogodke v zvezi s političnimi aktivnostmi Vatikana, smatramo, da je umestno, da, se naši čitatelji z njegovo vsebino seznanijo. Pisatelj članka, Alvarez del Vayo, je posebno znan komentator dogodkov v fašistični Španiji. — Op. ured.)
Serija člankov "Osservatore Romano" (uradno glasilo Vatikana), ki jih je spisal njegov urednik grof Dalla Torre in ki se nanašajo na odnosa je med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo, so povzročili, da je več komentatorjev predvidevalo temeljito spremembo politike Vatikana. Ker se je serija člankov pojavila v sredini, kjer je proti-komu-nistično stališče tradicionalno, in ker je svarilo naj postaneta bolj "objektivna" in da naj zavržeta svojo "ideološko borbo," ki lahko vodi samo v vojno, bilo naslovljeno tako na Washington kot na Moskvo, so ti članki bili smatrani za ohrabrenje. Članki so bili napisani v vzvišenem tonu, v tistem oblastnem tonu, ki ga vatikanski časopis, ki govori za silo, katere kraljestvo ni od tega sveta, zna zelo dobro zavzeti v takih svečanih trenutkih. To je bil glas za kompromis, ki je pozival naj se z isto vljudnostjo obravnava novega ljubljenca, Zedinjene države, kot deželo "anti-Krista," Sovjetsko zvezo.
Zelo žal mi je, da moram v to nadepolno tolmačenje teh člankov kaniti nekoliko kapi dvoma. Lahko soglašam na eni točki—da članki v vatikanskemu glasilu odražajo naraščajočo bojazen papeža. 2e preteklega marca sem slišal v Rimu od diplomata, ki je til zelo.dobro obveščen o zadevah Sv. stolice, da napetost med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo skrbi papeža Pija XII bolj kot vse, skozi kar je šel v teku vojne.
Glavni razlog za to papeževo bojazen je dejstvo, da se Vatikan nahaja v Italiji. Italija pa je še vedno ena evropskih držav, kjer je revolucija globoko ukorenjinjena, ne glede nato, kaj de Gasperi s podporo zaveznikov lahko stori, da jo prepreči. Vsako poslabšanje odnosa j ev med Moskvo in Washingtonom ima takojšnje posledice na notranjo politiko Italije in če bi do obračuna prišlo sedaj, bi komunisti bili gospodarji položaja. Leto 1947 ni baš pripravno leto za obračun. Vatikan se nadeja, da se bo z odlašanjem volitev do prihodnje spomladi, koalicija desnice stabilizirala, tako da bo v stanju za stalno držati komuniste izven vlade. Tako bi komunisti naglo gubili vpliv.
Mislim, da je to varljiva nada. Kot sem že na tem mestu rekel, verujem, da bodo komunisti in socijalisti ne pa krščanski demokrat je zmagali pri volitvah. Toda Vatikan misli drugače in vsled tega* je bil de Gasperi prisiljen, da ostane, navzlic temu, da je položaj premier j a za njega teško breme vsled njegove fizične utrujenosti ... To je bila zahteva Vatikana. Verniki pa ne prezirajo glas Boga.
Skupaj z oslabljanjem italijanske levice, Vatikan se nadeja, da bo v teku enega leta proces za izolacijo Rusije završen. Pri temu se računa predvsem na nestrpnost in vznemirjenost dežel, ki bodo največ trpele prihodnjo zimo. Baš v času, ko je Osservatore Romano urgiral pomiritev, je vsaka beseda, ki jo je spregovoril papež, bila namenjena, da vrže vso odgovornost za sedanjo bedo Evrope na Sovjetsko zvezo. Zelja, da se prepreči konflikt ko je še vse proti Vatikanu, se da pojasniti tudi z drugimi bolj stalnimi interesi. Po člankih Osservatore Romana, tako sedaj kot prej, sladki sen Vatikana je še vedno, da bo sovjetski režim zginil in da se bo preprečilo ustvarjanje socijalistične Evrope. Toda Vatikan ima tisoč let skušenj v svetovnih zadevah in Pacellijeva (sedanji papež) miselnost je bolj tankočutna kot pa miselnost tistil], ki nadvse druge ideje, polagajo svojo zadnjo nado v atomsko bombo.
To je vprašanje strategije ne pa osnovnega stališča. Skozi stoletja so papeži vedno bili na strani reakcije. Sam sistem papeževe hijerarhije nasprotuje pojmovanju demokracije; ta hijararhija (duhovna gosposka) je zgrajena od zgoraj navzdol Nikoli se ni modernizirala. Nasprotno, postala je še bolj samovladna. Valovi svobode, ki so zalivali človečanstvo in potegnili s seboj stare privilegije raznih vrst, so se lomili pred vrtovi Vatikana. Z objavo o nezmotljivosti papeža, v zadevah verovanja in morale, ki jo je
UREDNIKOVA POSTA
Lep obisk
Pred odhodom nazaj v Novo Mehiko, se želimo prav lepo zahvaliti vsem našim sorodnikom in prijateljem za prijaznost in gostoljubnost, ki so jo nam izkazali v teku našega obiska v Glevelandu.
Z veseljem smo si ogledali razne zanimivosti v veliki slovenski naselbini, katero smo to pot prvič obiskali. Prav posebno nam je ugajal velik Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. in muzej. Tudi Delavski dom v Collinwoodu in Društveni dom v Euclidu sta l&po urejena. Kot je videti vsi lepo napredujejo in posečajo jih naši rojaki v obilnem številu. Poleg tega so naši sorodniki razkazali tudi druge zanimive dele velike metropole, kar nam bo vedno ostalo v prijetnem spominu.
V naše kraje smo odpotovali v četrtek 10. julija. Z veseljem smo prišli v Cleveland na obisk k sestri Ivanki Renko na 1016 E. 76 St. in k njeni družini. Radi bolehnosti, žal, ni mogla nas spremljati na razgledu, toda njen soprog John Renko, ki je zastopnik Enakopravnosti že od početka, pa se je potrudil; da je nas spremljal po mestu do številnih znancev in prijateljev, s katerimi smo se po tolikih letih prav prisrčno pozdravili.
Torej, bodi vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam bili na uslugo in nas tako prijetno pogostili v tem času, izrečena topla zahvala. Upamo, da bo i vam enkrat dana prilika, da nas obiščete, kjer vam bomo povrnili vašo prijaznost v dani moči.
Torej, še enkrat lepa hvala in na zopetno svidenje!
Tony in Frances Kalčič, v Brilliant, Nova Mehika, in William ter Jessie Krajačič in sin Ronald.
Darovi pri podr. Sans 48
Mrs. J. Milavec je izročila pri omenjeni podružnici SANSa $30, katero vsoto so prispevali prijatelji in sorodniki mesto vencev v spomin njenemu pokojnemu soprogu. Prispevali so sledeči:
Po $5: Mr. in Mrs. John Svar-ca, Mrs. Longfoot, Mr. in Mrs. Jos Mramor, Mr. in Mrs. Frank Sirsel, Mr. in Mrs. Frank Pič-man, Mr. in Mrs. Frank Klaus.
V imenu podružnice št. 48 SANS vsem prav lepa hvala!
J. F. Durn, tajnik.
Letni izlel društva št. 59 SDZ
Cleveland, O. — člani in članice društva "Cerkniško jezero" so se odločili za poletni izlet v nedeljo 20. julija in sicer na farmi naše prejšnje tajnice Mrs. Rose Duša Bradach, ki se nahaja v Mentor C. na Plain Rd. Do farme se pride a k o vzamete Lake Shore Blvd. do ostrega ovinka, ki vodi v Mentor on the Lake. Od tam naprej pa vzamete natlakan Plain Rd., ki vodi narvnost naprej do trgtje farme na levi strani Plain Rd. Pazite na napis No. 59 S. D. Z.!
Vsi člani, ki nimajo vozila, ali pa če se jim zdi, da bo to farmo težko najti, naj se zberejo pred Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd. ob 12:30 popoldne od koder se bomo skupno odpeljali na prostor izleta.
Vsa družina društvenih članov kakor tudi prijatelji so vabljeni, da se udeležijo tega izleta. Prinesite s seboj jedila. Mehka pijača in pivo bo pa na račun društvene blagajne.
To je po dolgih letih naš prvi izlet, zato odbor želi, da bi udeležba bila res velika. Zabave bo za vse dovolj! S društvenim pozdravom
John Rozence.
Romantično "romanje" društva "Vipavski raj"
Cleveland, O. — Velike množice ljudstva se že pripravljajo na romanje to nedeljo in sicer gor v Shardon na prostore SNPJ, da počaste našega svetnika "svetega ječmenovca".
Vsem moškim je* bilo naročeno, naj prinesejo največji križ, kar ga imajo v hiši s seboj (ta "največji križ" pomeni vsak svojo žsno).
Predsednik društva Božič in tajnik Strancar pravita, da vse dobrine, s katerimi se bo razpolagalo, kar letijo skupaj, kot da bi jih angelčki prinašali. (Zakaj pa ne, ko gre.-v dobre namene?)
Kamor prisluhnem, vse kaže, da bo romarjev kot listja in trave. Saj drugače ne more biti, ker se jim proža garancija div-nih odpustkov in vstop v dolino rajskega veselja.
Tukaj gor po Holems Heightsu se širijo govorice tudi med članstvom drugih društev, da iz firb-ca hočejo biti ^eležni vseh ceremonij in da hočejo videti, kako znajo Vipavci hruške peč.
Moja s ta desne strani, ki me
leta 1870 sprejel rimski svet, so vsi izgledi za demokratizacijo znotraj propadli. Leta 1918 so bile sprejete nove postave in totalitarsko papeštvo je sprejelo svojo končno obliko. S pozornim proučevanjem slovite enciklike "Immor-' tale Dei" (od leta 1885), ki je bila uporabljana, da dokaže liberalizem cerkve, se da ugotoviti, da celo "socijalističen" papež Leon XIII ni verjel v vlado ljudstva, od ljudstva in za ljudstvo. Nikoli ni v Vatikanu bilo nekega Lincolna.
Ce je potrebno svežih dokazov, da senzacijski članki grofa" Dalla Torre ne pomenijo bolj progresivno stališče Vatikana, se lahko pokaže na žaljivo pro-fašis|ično demonstracijo španske duhovne gosposke v prid Franca. Vsak ve, da je plebiscit, ki se je vršil v Šjoaniji bil farsa; tako mo-narhisti kot republikanci so odločili, da ga bodo sabotirali. Da bi preprečil to potezo, se je diktator obrnil za pomoč k cerkvi. Cerkev seje vedno opravičevala z nevmešava-njem v državne zadeve. Toda, ko se je plebiscit bližal, se je z vso vnemo vrgla v političnb kampanjo. Pričelo se je z apelom kardinala Enrique Pla y Daniela, nadškofa To-leda, ki je v jezuitskem duhu izjavil; "Cerkev ne pristopa eni ali pa drugi strani, toda smatra za potrebno, da apelira na vernike v trenutkih, ki utegnejo biti tako usodepol-ni kot so bili leta 1936." Leta 1936 so španski nadškofi in škofi odprto podprli Francov upor; tako je bilo opominjanje leta 1936 ukaz, naj se voli za Franca. Temu vzgledu so sledili škofje Siguenze, Granade in Salamance. Zadržanje cerkvene gosposke je bilo škandalozno in jaz osebno poznam zelo iskrene katoličane, ki jih je popadla groza zaradi tega podpiranja Franca. To vse se je zgodilo samo dva tedna predno so se pojavili omenjeni članki grofa Dalla Torre v Osservatore Romano. To potrjuje moje prepričanje, da so članki le proračunan manever, ne pomenijo pa, da je Vatikan sprejel principe demokracije.
spremlja po vseh rožnatih in trnjevih potah, pa je še odločila, da bi šel dan poprej, da bi bil ja siguren udeležbe romantičnih ceremonij — jaz pa s pobožno gesto zatrjujem, da sem zagotovljen in da hočem mar-šir&ti le poleg mojega ta večjega križa. K temu pa pristavim še to, da je več vreden dan veselja, kot pa sto žalostnih dni.
Torej na svidenje prihodnjo nedeljo na božji poti v Shardon.
A. Skapin.
Slovenski demokratski klub 32. varde	'
Nedavno se je vršila seja in volitev novega odbora pri gori omenjenem klubu. Vse kaže, da se moramo poslužiti naših državljanskih pravic, sicer nam bodo politični mešetarji vse zapravili, kar smo si pridobili. Zato so prošeni člani kluba kakor vsi zavedni Slovenci, da poseti-jo sejo kluba v Slov. domu na Holmes Ave. v četrtek 17. t. m. zvečer. Važne spremembe zahtevajo od vsakega državljana pozornosti in le v močni skupini nam je možno izvojevati pravične rezultate, ko se nam bližajo volitve v par mesecih.
Na svidenje!
M. I. Lah.
Otvoritev dveh preurejenih trgovin SZZ in piknik
Cleveland, O. — Direktorij Slovenske zadružne zveze v Cle-velandu oziroma v Collinwoodu se veliko trudi in skrbi za prenovljen je svojih trgovin. Tako je v zadnji polovici lanskega leta in v tem letu prenovil tri trgovine. Prva je bila temeljito preurejena in povečana trgovina podružnice št. 3 na 7l2-14 E. 200 cesti, tako da je sedaj ena največjih trgovin v vsej tisti okolici. V nji se sedaj prodaja po novem sistemu samopostrežbe (Pick-an-Pay). ^
Otvoritev te trgovine je že izvršena. Po tej trgovini se je direktorij lotil preurejenja in povečanja trgovine št. 2 na 16201 Waterloo Rd. In tudi tu je način prodajanja urejen kot v trgovini št. 3.
Lahko se brez pretiravanja reče, da je tudi ta "trgovina ena najlepših v svojem okrožju.
Končno se je direktorij lotil še glavne trgovine št.l na 667 E. 152 St., katera je sedaj v pre-novljanju in povečanju in bo skoro gotovo dogotovljena do otvoritve 1. avgusta. Otvoritev se prične 1. in 2. avgusta in na njo vabi direktorij vse delničarje in dosec^nje odjemalce pa tudi vse, ki ste iz enega ali pa drugega vzroka, prenehali biti odjemalci pri naši Zadrugi. Pridite, če ne drugo, da si vsaj ogledate naše prenovljene in preurejene trgovine, glavno št. 1 na 667 E. 152 St, št. 2 na 16201 na Waterloo Rd., in št. 3 na 712—14 E. 200 cesti. Pazite na velike oglase pred odprti jo v časopisih Enakopravnosti, Ameriški Domovini, Prosveti in v lokalnem angleškem tedniku. Prečitajte dobro te oglase in po-služite se te izredno lepe in koristne prilike!
Za zaključek pa se vrši veliki piknik dan po odprtiji in sicer 3; avgusta na lepih prostorih (farmi) Clevelandske federacije SNPJ. Za te prostore menda že vsak ve. Najbolj važno na tem velikem pikniku bo, da se bo oddalo, odnosno izžrebalo deset nagrad. Glavne nagrade bodo pralni stroj, bicikelj in "pressure coifer". Nadalje dobitki so gnjat, 25 funtov sladkorja, 25 funtov moke itd. Vedite še, da so vsi ti dobitki, odnosno sreč ke, brezplačni! To se pravi, da jih dobite v vgeh štirih zadružnih trgovinah pri nakupu jest vin. Sklenjeno je bilo, da se na pikniku teh srečk ne bo dajalo, kot se je to delalo v preteklosti.
Nadalje bo preskrbljeno za dobro godbo in vsestransko postrežbo z jagnjetino, ker brez koštrunovega mesa ni pravega
piknika. Pa tudi drugega prigrizka bo dovolj. Tudi naši to-čaji in kuharice so že pripravljeni. Tisti, ki boste želeli balin-cat, imate na farmi kar tri igrišča.
Torej vse je, ali pa bo pripravljeno, samo pridite v senco košatih dreves, da se zabavate v družbi veselih zadrugarjev. Torej še enkrat: 1. in 2. avgusta pridite na odprtijo dveh trgovin, a 3. avgusta v nedeljo na veUki piknik.
S zadružnim pozdravom
Anton Jankovich,
član direktorija.
Danes za šalo, jutri zares
življenje Laponcev je tesno združeno s severnimi jeleni. Z živinorejo se Laponec ne more pečati. Kajti v njegovi domovini traja poletje le štiri mesece. Pomladi in jeseni pa skoro ni, tako da traja zima osem mesecev, med katerimi je par mesecev, ko vlada skoro popolna tema. V takih krajih bi živina ne mogla živeti.
Tudi Laponcu bi življenje v teh krajih ne bilo mogoče, če bi ne bil našel žival, ki mu daje vse, kar potrebuje in ki z lahkoto prenese vse neprilike narave. Ta žival je severni jelen, ki si ga je udomačil. Krotko se pasejo poleti cele črede severnih jelenov okrog pastirskih koč po hribih severne Švedske in Norveške, kamor so se pripasli, da se obvarujejo pred poletnimi muhami in poletno vročino, pozimi pa se odpravijo v niže ležeče kraje. Te ogromne črede in z njimi Laponci prehodijo na ta način velikanske daljave.
Vse kar Laponec potrebuje, dobi od severnega jelena: usnje, obleko, mleko, meso, koščeno orodje in orožje. Laponec zna tako pripraviti usnje severnega jelena, da so obleke iz tega usnja mehke in prožne. Sešite pa so z nitjo, ki jo napravijo iz žil te živali. Z zobmi žvečijo žile toliko časa, da postanejo mehke, tanke in voljne. To je sedaj nit, ki se skoro ne da pretrgati. Iz kosti in- rogovja izrezlja Laponec žlice, vilice, opravo za jelene in sto drugih potrebnih predmetov. In če bi mu jelen dajal še sol, sladkor, moko in morda še kavo, ne bi Laponec ničesar potreboval od ostalega sveta.
Četudi pravimo, da je severni jelen krotak, ali skoro kro-tak, vendar ne smemo tega pri-nierjati s krotkostjo naše živine. Severni jelen ne živi v hlevu, temveč hodi iz kraja v kraj, kakor se mu ljubi, oziroma, kamor ga vodi čut. Laponec ga le spremlja. Laponec mora tedaj večkrat ujeti posamezne- živali, bodisi, da namerava vpreči jelene v sani, ali ako potrebuje mleko, ali ko mu zmanjka mesa in namerava zaklati kakega jelen. Za ±o ima Laponec edino sredstvo; laso. Z lasom ni težko ujeti jelena za rogove, če ni predaleč, ali težko je zmagati v boju, ki se vrši med človekom in živaljo, ko le-ta začuti laso na svojih rogovih. Z vsemi močmi se brani in noče v smer, kamor jo hoče človek pripeljati. Zato je metanje lasa poleg smučanja glavna umetnost, ki se je vadi laponski otrok že v mladosti, bodisi deček ali deklica. Igra najlaže nauči. Starejši brat ali prijatelj si naveže na glavo jelenje rogovje in naloga mlajšega brata je da ga z lasom ujame. Tako postane laponski otrok igraje pravi mojster lova na jelena, kar jfe zanj pozneje življenskega pomena.
ŠKRAT
Ali ste naročnik "Enalcopra'o nost?" Ce ste, ali so Vasi prijatelji in znanci? "EMkoprav-nost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! širite "Enakopravnost!"
Neprijetna želja
Ko je še kmete stiskala tlaka in desetina, je praznoval graščak svoj god ter povabil tudi župana na kosilo. Ta je najel več ljudi in jim naročil, naj se postavijo pri gradu pod oknom. Kadar bi zashšali grašča-kove besede; "Bog živi župana!" naj zakriče vsi: "žlahtne, ga gospoda tudi!"
Ali primeri se, da je prinesel služabnik veliko steklenico dobrega vina. Prav ko je hoče postaviti na mizo, mu pade iz rok in se razbije. Graščak pa jezen nedostojno ' zakolne; "Naj te, budalo, vrag vzame!" Hlapci pod oknom pa zaslišijo glas graščakov in zavpijejo na vsa usta; "žlahtnega gospoda tudi, žlahtno gospo tudi in njiju
oskrbnika tudi!"
#
Napako razumel
Korporal Majer ni znal dobro slovenski. Nekdaj je poučeval novince, kako se morajo vesti na straži, ter je dejal: "če kdo prideč zakličite trikrat: 'Wer. da?' če ne dobite odgovora, dajte ogenj!"
Čez nekaj dni se je hotel sam .prepričati, kako so ga novinci razumeli. Gre torej proti straži. Ko se 'ji približa, zakliče stražnik: "Trikrat verda!" — Korporal molči. Takoj vžge stražnik nekaj vžigalic ter jih
ponudi korporalu.
#
Solnčni mrak
Stotnik je omenil v pogovoru svojemu nadporočniku, da bi bilo dobro, ako bi bilo moštvo poučeno tudi o prirodnih prikazih, n. pr. o solnčnem mraku.
Nadporočnik ukaže naredniku, naj prihodnji dan popolne pouči moštvo o tem predmetu. Zvečer, ko se je prebral "Be-fehl," pa je dejal narednik: "Na ukaz gospoda stotnika bo jutri popoldne solnčni mrak; ako bi deževalo, bo solnčni mrak v sobi štev. 15. Puška in patron jak se morata vzeti s seboj!"
Možje
Kmetica pride v mesto, kjer je bil njen sin pri vojakih. Pred vojašnico stopi k vojaku, stoječemu na straži, ter ga nagovori takole: "Slišite vi, ali bi mi mogli povedati, kje najdem svojega fanta Jurčka?" Osorno ji odgovori vojak: "Pri vojakih nimamo fantov, ampak može!" Prestrašena pravi mati: "Za Boga! Kaj se je moj Jurček v tem kratkem cksu že oženil?"
Nisia se razumela
Mesar Škrlin in čevljar Kozo-bir, oba iz Kozjega hrbta, sta prišla pri orožnih vajah skupaj k istemu polku. Škrlin je bil vodnik, Kozobir.pa navaden vojak.
Nekoč sreča Kozobir Škrlina, a mu kot rojaku in prijatelju ne salutira. Ostro .ga postavi zato Škrlin predse, rekoč: "Ali ne veš, kaj si mi dolžan?" — "Ej!" pravi Kozobir, "tiste klobase ti bom še vendar plačal!"
Prebrisana vola
Vrtoglavec jfe imel ostudno navado, da je kmete dražil in z jezikom pikal. Tako je delal nekega dne z orač jem na polju, ali takrat je dobil hudo po ustih. Ko je bilo namreč oraču že zadosti, mu je rekel: "Gospod, ker znate že toliko, povejte mi, zakaj moja vola pred plugom na besedo 'ho!' gresta na desno, na besedo 'hi!' pa na levo?" Gospod reče: "Tega pa ne vem!" — "No," za zavrne orač, "vi tega ne veste, glejte, moja vola pa vendar dobro vesta!"
16. julija 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
REVIJA "TOVARIŠ" O ZLATKU BALOKOVIČU
Iz Amerike je prispel na obisk v domovino sloveči umetnik violinist Zlatko Balokovič. Po rodu Hrvat in od mladih let zaveden pristaš bratstva jugoslovanskih narodov je Balokovič dosegel kot umetnik že pred prvo svetovno vojno velik sloves. Po prvi svetovni vojni je obšel na turnejah skoro ves svet, dokler se ni naposled za trajno naselil v New Yorku, kjer je tudi našel svojo življensko družico.
Njegovi nastopi v ameriških velemestih so vselej velik glasbeni dogodek. g
V narodno osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov se je Zlatko Balokovič izkazal vrednega sina svoje domovine. Z vsem svojim ugledom se je postavil v službo pomoči žrtvam fašističnega nasilja in Titovim borcem za svobodo. Zastopniki jugoslov. narodnostnih skupin so ga izvolili za predsednika skupnega odbora, pisatelja L.
Adamiča pa za častnega predsednika. Ameriške Slovence zastopa v skupnem jugoslovanskem odboru Slovenski ameriški narodni svet, skrajšano SANS, ki ima svoje urade v Chicagu 23.
Zlatko Balokovič je še danes predsednik sedmih ameriških podpornih organizacij, med njimi Narodnega sveta hrvatskih Američanov, Ameriško-slovan-skega kongresa za državo New York, je pa tudi podpredsednik Nacionalnega ameriškega slovanskega kongresa, predsednik Delavskega odbora in predsednik odbora za pomoč Sovjetski zvezi.
Ob prihodu v domovino je bil Zlatko Balokovič prisrčno pozdravljen. V Beogradu je bil gost maršala Tita. Preden je odpotoval v razne kraje Jugoslavije, da vidi posledice vojne in velike uspehe obnove, je v Beogradu sprejel zastopnike tiska in se z njimi pomudil v daljšem razgovoru. Predvsem jim je podrobneje opisal, kako so se pripadniki jugoslovanskih narodov v Ameriki v času narodno osvobodilne vojne trudili za domovino.
Zlatko Balokovič je opozoril lokovic s svojimi sodelavci iz novinarje na velike težave, na Ameriškega odbora za pomoč
osamljenosti, v katero je zašlo."
Ko je govoril Balokovič o začetkih tega dela, je rekel, da je bila prva organizacija, ki je bila ustanovljena za zbiranje pomoči za novo Jugoslavijo, tako-imenovani "Podporni odbor". Ta odbor se je moral v začetku zelo boriti proti "Ameriškemu odboru skupnega jugoslovanskega vojnega podpornega fonda", ki ga je bil ustanovil v začetku vojne tedanji jugoslovanski veleposlanik Konstantin Fotič. V ta odbor pa Fotič ni vzel niti enega ameriškega Jugoslovana.
"Ni potrebno naglašati", je podčrtal Balokovič, "da ta odbor ni ničesar^ poslal v Jugoslavijo. Zato je bilo nujno potrebno, da ustanovimo ameriški odbor, ki se bo zares brigal za pomoč narodom Jugoslavije. Osem mesecev smo morali čakati, da nam je dala ameriška vlada dovoljenje za ustanovitev novega jugoslovanskega odbora, ker je lahko imela po neki določbi vsaka država le en odbor. Naposled smo dobili dovoljenje, da lahko zbiramo pomoč samo med Jugoslovani."
"Nekega dne smo prejeli brzojavko", je nadaljeval Balokovič, "da prihaja v Ameriko neki jugoslovanski parnik, ki bo odpeljal zbrano blago v Jugoslavijo. Ta parnik je imel 7000 ton nosilnosti in takoj smo pričeli z akcijo, da zberemo potrebno blago. Ustanovili smo poseben Ameriški odbor za jugoslovanski parnik. Že tedaj so nastopili nekateri reakcionarni krogi proti zbiranju pomoči in sa trdili, da parnik sploh ne bo prišel v Ameriko. Parnik je prispel, toda zaradi raznih spletk se je moral vrniti v Anglijo. Pozneje je bil naš odbor spremenjen v Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji. Eden največjih uspehov tega odbora je bila resolucija, ki jo je sprejela ameriška sindikalna zveza CIO, po kateri je bilo temu odboru dovoljeno, da se lahko obrača na delavce vse Amerike in zbira pomoč za Jugoslavijo." Neštetokrat se je Zlatko Ba-
katere je naletelo v začetku njegovo organizacijsko delo za novo Jugoslavijo. Veliki uspehi, si bili pri tem delu doseženi zgolj po požrtvovalnem delu mnogih odločilnih Jugoslovanov v Ameriki in zelo dobre organizacije pri delu.
"Izkoristili smo vsako priliko, vsak dogodek", — je naglasil Balokovič, "da smo med našimi izseljenci in ameriškim narodom sploh lahko širili resnico o novi Jugoslaviji. Čeprav je bil glavni namen tega dela pomoč opustošeni Jugoslaviji, je bilo to delo vendarle velikega političnega pomena. Brez pretiravanja lahko rečemo, da so .nastopili ameriški južni Slovani šele ob tej prihki prvič kot neka nova sila na političnem obzorju Amerike".
Balokovič je nato omenil delo za mobilizacijo žen južnoslo-vanskega porekla v Ameriki.
^ Njegova soproga gospa ^Noys Borden je častna, predsednica ženskega hrvatsko-ameriške-ga kongresa.
X "Dokler nismo mobilizirali žen", je rekel Balokovič, "smo bili stroj, ki je delal samo s polovično zmogljivostjo." Pri našem delu je bilo najvažnejše dvoje: 1. aktivizirati je bilo treba nase ljudstvo v Ameriki, a v tem ljudstvu je 90^ preprostega delavstva, ki se ni nikoli udeleževalo političnega življenja Amerike in ni bilo organizirano. Na žalost je tega mnogo kriva cerkev, ki je naše ljudi tesno privila k sebi. Z njo pa tudi razni politični predstavniki, ki jim bolje kaže, ako je ljudstvo neaktivno.
2. Trudili smd se, da spravi-nio naše ljudstvo čimprej iz
Jugoslaviji trudil, da bi prido bil za akcijo v pomoč Jugoslaviji tudi najodličnejše osebnosti Amerike. Tako je angažiral v neki akciji za novo Jugoslavijo tudi go. Rooseveltovo, soprogo takratnega prezidenta. Na nekem velikem zborovanju za po-nioč Jugoslaviji je govoril ameriški minister za notranje zadeve Ickes.
"To je bilo pomembno," je naglasil Balokovič, "kajti slišala je vsa Amerika in zvedela za odnos ameriške vlade do gibanja južnih Slovanov, ker je govoril na tem zborovanju član vlade in pozdravil v imenu vlade Slovane. To zborovanje je bilo v Pittsburghu in zanj je bilo tolikšno zanimanje, da je
moralo biti v parku namesto v dvorani. Pri tej priliki se je župan Pittsburgha prvič udeležil zborovanja Slovanqy. Zupan je priredil svečano kosilo, na katerem je govoril s tolikim navdušenjem o narodno-osvobodil-nem gibanju, da ne bi mogel bolje govoriti nihče od nas. To je bila velika, sijajna manifestacija, o kateri je pisal ves ameriški tisk. Ta manifestacija je bila velikega pomena naše tamošnje ljudstvo, čigar ponos se je dvignil, ko je videlo, s kakšnim navdušenjem gleda Amerika na novo Jugoslavijo. Gibanje je iz dneva v dan raslo. In če upoštevamo, da še pred štirimi leti nismo imeli nobene organizacije za pomoč Jugoslaviji, šele vidimo, kolikšno delo je bilo v tem času opravljeno. To gibanje je znatno pripomoglo k razvoju politične zavednosti našega ljudstva v Ameriki, ki danes globoko občuti, da mora v Ameriki stalno vršiti svoje poslanstvo."
O Ameriškem odboru za pomoč Jugoslaviji je Balokovič rekel, da je vstopilo v ta odbor že prve dni 60 najodličnejših Američanov, med njimi dva od-likovanca z Noblovo nagrado, najbolj znani znanstveniki, umetniki in predstavniki javnega življenja, tako da reakcija ni mogla nič storiti proti temu odboru. Ustanovljena je bila organizacija, v kateri je delalo 35 uradnikov in katere mreža se je razširila na vso Ameriko. "Tedaj smo priredili prvo veliko manifestacijo v samem New Yorku, na kateri je bil glavni govornik bivši župan New Yor-ka La Guardia, ki je imel enega najlepših govorov o narodnoosvobodilnem gibanju in o maršalu Titu." Poleg Balokoviča sta govorila na tem zborovanju dva ameriška senatorja, književnik Louis Adamič in ameriški novinar Bernstein. Na tej prireditvi so zbrali za Jugoslavijo vsoto 450,000 dolarjev, ki je bila za ameriške prihke senzacija. Bil je tako redek primer, da so zbrali v enem večeru tako visoko vsoto, da ni bilo niti enega lista v Ameriki, ki ne bi bil pisal o tej manifestaciji in o Jugoslaviji .
"Sledile so manifestacije v vseh velikih mestih Amerike. Tako smo vzpodbudili tudi oni del našega ljudstva, ki ni bilo nikoli politično organizirano. Tako so zbrali na primer v mestu Detroitu na neki prireditvi samo Makedonci 100,000 dolarjev. Za naše gibanje je bilo sila pomembno, da nam pritekajo nove sile. Podobno je bilo v mnogim drugih mestih. Po zadnjih vesteh je prevzelo mesto Chicago obveznost, da bo zbralo v enem mesecu 75,000 dolarjev."
Na neki drugi prireditvi za pomoč Jugoslaviji so nastopili najpopularnejši ameriški umet niki in sicer pevca Lawrence Tibet in Melchior, harfist Sal-cello, najznamenitejši pevski zbor Amerike "Schola canto-rum" in odlični član demokrat-
ske stranke senator Taylor. Ta prireditev je bila v newyorski metropolitanski operi. Na -stotine ljudi je moralo oditi, ker niso več dobili prostora, čeprav je stala loža za ta večer 500 dolarjev, česar do tedaj še ni bilo v Ameriki. Pokazalo se je, da so simpatije za novo Jugoslavijo, proti kateri danes deluje reakcija z vsemi silami, tako močne, da so bili sedeži v veliki dvorani razprodani do zadnjega kotička. Vse ameriške radijske postaje so prenašale poldrugo uro potek prireditve obenem z govorom senatorja Tay-lorja".
Na vprašanje nekega novinarja, kaj bi lahko povedal o svojem umetniškem delu v tem času, je Balokovič odgovoril:
"V času vojne sem se odločil, da mora postati moja violina orožje v. službi višjega namena. Za časa vojne sem priredil 250 koncertov v dobrodelne svrhe in imel v tem času kakih 350 govorov križem Amerike. Ves izkupiček s teh prireditev smo izročili podpornim organizacijam, jaz pa sem potoval vedno na svoje stroške. Mislim, da je bilo velikega simboličnega pomena, da smo izročili vse do zadnjega vinarja, kar je bilo zbranega na teh prireditvah, plemenitemu namenu. Prvo turnejo sem pričel v oktobru 1941 in sicer za vojno pomoč Sovjetski zvezi. Turneja je trajala 18 dni, in na njej smo zbrali 150,-000 dolarjev. Sodim, da mora biti umetnik danes apostol in borec sestavni del vsega, kar je v nadah človeštva najboljšega. Umetniki se morajo danes zavedati svoje socialne odgovornosti."
Na vprašanje kak je načrt njegovega bivanja v Jugoslaviji, je Balokovič odgovoril:
"Domov sem prišel zato, da tolmačim one občutke, ki jih go-je do nove Jugoslavije ne samo Slovani v Ameriki, ampak vsi napredni Američani, ki ljubijo novo Jugoslavijo in se za njo navdušujejo, ker se zavedajo, da je nova Jugoslavija nov svetilnik v svetu. Nova Jugoslavija je pokazala, kaj lahko doseže ljudski genij jugoslovanskih narodov in do kakih višin se lahko povzpne celo pod najtežjimi okolnostmi. Na koncu je značilno, da je zrasla največja osebnost te vojne in ena največjih osebnosti zgodovine, maršal Tito, ravno iz jugoslovanskih narodov."
"Na drugi strani pa sem prišel sem zato, da vidim s svojimi pčmi vse, da stopim med ljudstvo, da pridem z njim v stik, da vidim vse, kar se danes godi v Jugoslaviji in da bom tako lahko pravilno tolmačil vse, kar je dosegla nova Jugoslavija do-vSlej, kar dosega sedaj in kar bo absolutno morala še doseči, ker je danes nova Jugoslavija simbol velike ideje. To, kar so danes dosegli Jugoslovani, želi doseči tudi zadnji kmet v Kitajski, Indiji ali Ameriki."
Balokovič je omenil, da je njegova želja seznaniti ameriško
javnost z umetniškim, in kulturnim življenjem nove Jugoslavije.
. "Globoko sem bil prežet od tega, kar sem videl na razstavi jugoslovanskega slikarstva . in kiparstva 19. in 20. stoletja v Beogradu. To je pravo odkritje. Če gleda človek na taki razstavi jugoslovansko likovno umetnost, šele vidi, kako silen je jugoslovanski genij. Pomislite samo, kakega pomena bi bilo, če bi nam uspelo spraviti v Ameriko jugoslovanski partizanski pevski zbor. Ko sem predvajal v Ameriki gramofonske plošče tega zbora, so ljudje poslušali z občudovanjem. Tu spoznaš tisto, kar je poglavitneje: vera, nada, trud in nezlomljiva volja."
Ko se je Zlatko Balokovič poslovil od novinarjev, je rekel:
"Novinarstvo ima danes v Jugoslaviji tisto vlogo, ki bi jo morali imeti na vsem svetu. Novinarji v Jugoslaviji danes niso eksponenti nekih posebnih koristi, namreč je danes njihova dolžnost, ki jo tako častno opravljajo, da bodo eden najvažnejših elementov pri ljudskem izobraževanju, tako na političnem kakor na kulturnem področju."
Prevarane rastline
Ali že poznate poskus z vedrom vode na vrvici? Ce ne, poskusite! Na vrv privezano vedro polno vode lahko hitri zavrtim in voda ne izteče iz njega čeprav je odprtina vedra obrnjena proti zemlji. Če pa prekinemo vrtenje, voda izteče. Zakaj?
Qotovo ste že slišali o privlačni sili zemlje. Le-ta povzroči, da se voda izlije. Pri vrtenju pa deluje nova sila, ki je močnejša kot privlačna sila zemlje. To je sredobežna ali centrifugalna sila. Prav za prav to pomeni, da se vsak predmet (v
tem primeru voda) le nerad premakne iz smeri svojega premikanja ali mirovanje. Ta težt nost ne da vodi, da bi iztekla, marveč jo drži v vedru, čeprav privlačna sila zemlje temu nasprotuje.
Omenjena sredobežna sila je zelo zanimiva. Na njeni podlagi so zgrajena razna vražja kolesa ali vrtiljaki, katere vidimo na raznih velesejmih. Tudi čudoviti "salto mortale" telovadcev v cirkusu je delo sredobež-ne sile.
Zanimiv pa je tudi poskus s prevaranimi rastlinami.
Rastline rastejo vedno kvišku, torej v nasprotno smer privlačne sile zemlje. Angleški botanik Knight pa si je izmislil, da bi rastline prevaral z neko drugo privlačno silo. Vsejal'je seme v zabojčke, katere je pritrdil na" kolo, ki se je stalno pre-
mikalo. Seme je vzklilo, toda — o čudo! — rastline niso rastle po stari navadi navpično navzgor, — marveč vzdolž poles-nih prečk na znotraj. Kako to?
Zaradi vrtenja kolesa je nastala sredobežna sila, ki je vplivala na klijoče rastline in ki.je bila močnejša kot privlačna sila zemlje. Rastline, ki nimajo pojma o fiziki, so opazile, da je vplivala nanje neka nova sila. Ali je bila to privlačna sila ali sredobežna sila, jim je bilo vseeno. Zanimalo jih se samo, katera sila je močnejša in so naravnale svoja stebla v nasprotno smer te sile. Torej je vplivala nanje sredobežna sila. Kot smo videli, sili sredobežnost na vzven, zato rastejo rastline proti sredini kolesa, njihove korenine pa na ven. Pri vsem tem pa se prevarane rastline prav dobro počutijo.
LORAIN, OHIO
,oooooooooooooooooooooooooooooooooo<
Naznanilo otvoritve
D'ANDREA HOUSE OF MUSIC
2815% PEARL AVE.
Lorain, Ohio
V petek, 18. julija
IMELI BOMO VEDNO NAJNOVEJŠE PLOŠČE. SLOVENSKE. HRVATSKE IN POPULARNE. TER VSAKOVRSTNE GODBENE INŠTRUMENTE IN POTREBŠČINE
Oglejte si našo krasno novo opremo trgovine, ki nam X bo mogočila nuditi točne j šo in prvovrstno postrežbo.
\>0000000000000000000000000000000<C>0<>

Army Bombers Herald Air Force Day






A sooring formation of B-29 bombing planes symbolizes the progressive spirit of the. United States Army Air Forces, which is celebrating its fortieth onniversary August 1, 1947. Officiolly designated os "Air Force Day," August 1 will be the date for military ond civilion recognition throughout the Nation that "Air Power Is Peace Power."	/
Ob "zaposlenih" dneh...
okusni HITREJŠI obedi
Z PLINOM
I
Y ?
?
V X X
X
i
I i
I
I'
i v
:
y ?
v
'4
I
I
I
i
y
y
V« * ,
Kurivo, ki HITRO skuha in čas-prihranjujoč moderen štedilnik . . . izdelan po naročilu za zaposleno gospodinjo, ki hoče pripraviti privlačno jed tudi ob najbolj zaposlenih dneh.
Toplota na vrhu grelca TAKOJ ... z svetlo modrim plamenom, ki ga lahko vidite in ga naravnate do katerekoli skoro neomejene mere temperature. In avtomatične kontrole, ki skuhajo popolen obed v pečici, ko se vi nahajata na obisku ali pri nakupovanju.
Pri vsem tem, današnji plinski štedilniki so veliko bolj priročni . . . porabijo manj plina kot stari modeli. Oglejte si nove stile za priročno kuho pri vašemu prodajalcu plinskih pripomočkov.
THE EAST OHIO GAS COMPANY

y ? y y y
I
'4
V $
y y y y y y
i '4
y y
'4
4
I
i y
I I
I
y y y y y y y
¥ I I
y y
V
4 4 4
y
7
V
V
I
V
y
V
V
4
X
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
16. julija 1947
>0000000000000000000000-0 JOHN GALSWORTHY
TEMNI CVET
ROMAN
(Nadaljevanje)
Kako presenetljivo molče je
njih nogah in sta tiščala proti njenemu pasu. Lennan je držal
hodil in hodil okoli skupine ov-	čudno, majhno žival,
čarskih psov in jih natanko pre- iskro in mišičavo, z blešče-
iskoval s tistim svojim dolgih, zavihanim nosom! Kako presenetljivo je nenadoma rekel: "Sakramensko dobro! Ali mi ne
bi hoteli narediti Nelle na ko-	vsakdanje lepote,
nju?" s kako nezaupno nape tost jo je poslušal, da mu je Le- POSum.^
_	,	ToMor»t
nan odgovoril:
k uuguvuiiJi.	^ *• 4 —
'Utegnil bi narediti njen ki-	pogledala od psov in
pec, če bi se mi posrečilo, dobiš	-^-li vam je všeč? Res
11.^ 1 ««	1A11A H O M51T11 vi o i
odlitek."
Ai je Dromore mislil, da mu je Lennan prišel kako za hrbet?
Res je, da je stal nekaj časa
ves zamišljen, dokler ni zamr- pozo. Pa nista hotela več
^
mral, kakor da sklepa stavo:
"Velja! In kako želiš z njo jahati, da boš videl, kako to gre, ti dam, kadar hočeš, konja."
Ko je odšel, se je Lennan v naraščajočem mraku zastrmel v svoje še nedokončane ovčarje. Zopet tisti občutek razdraženo-sti ob srečanju z nečim tujim, sovražnim, ki nima umevanja z^te! čemu bi pustil, da mu vde-ro ti Dromoreji tako v življenje? Zaklenil je delavnico in se vrnil v salon. Silvija je sedela tik kamina, zrla v plapien in se okrenila, tako da se mu je naslonila na kolena. Luč od sveče na njeni pisalni mizi ji je obsevala lase, lice in obradek, ki so jih leta tako malo izpreme-nila. Lepo jo je bilo videti s tem edinim plamenom ,Q,d sveče, ki je trepetal, počasi brez zadržka dogoreval, da se je tajal bledi vosek; plamen od sveče, najživejša vseh neživih stvari, najpodobnejša duhu, tako mila in nedoločna, da bi komaj vedel, da je res ogenj. Veter ga je nagibal zdaj sem, zdaj tja: vstal je, da je zaprl okno, in ko se je vrnil, je rekla Silvija:
"Mr. Dromore mi ugaja. Mislim, da je boljši, nego je videti."
"Prosil me ^je, naj bi naredil kipec njegove hčere na konju."
"In ga boš?"
"Ne vem."
'Kar daj, če je res tako lepa,"
"Lepa morda ni prava beseda — je pa nenavadna."
Obrnila se je in ga pogledala, on pa. je instinktivno Čutil, da pride zdaj nekaj, na kar mu bo težko odgovoriti.
"Mark."
"No?"
"Ze večkrat sem te hotela vprašati: ali si zadnje čase srečen?"
"Seveda sem. Zakaj ne?"
Kaj naj bi bil rekel drugega? Ako bi govoril o svojih čustvih teh zadnjih mesecev — o čustvih, tako smešnih vsakemu, ki jih nima sam — bi jo samo strašno razburilo.
In ko je dobila Silvija ta odgovor, se je obrnila zopet proti ognju ter se molče naslonila na njegova kolena . . .
Tri dni pozneje sta ovčarska psa nenadoma planila iz poze, v katero ju je bil s tako težavo zvabil, in skočila proti vratom. Na cesti je bila Nella Dromore-jeva na tenkem črnem konjičku z belo liso, enim belim kopitom in z vražjimi, špičastimi kozjimi ušeci, ki so se jim konci skoraj stikali.
"Oče je rekel, naj jezdim mimo vas in vam pokažem Mag-pieja. Nerad je pri miru. Ali sta to vaša psa? Kako ljubka!"
2e je potegnila koleno z roga pri sedlu in zdrknila na tla; ovčarja sta bila takoj na zad-
čo kožo, vlažnimi očmi, ravnimi zagibicami, tenkim pristriženim repom, ki mu je segal do njih. Ta mala stvarca ni imela
ki umetniku tako rada vzame
Jahačice se ni spomnil^ do-
lepo, da naju hočete narediti.
Ko je odjezdila — gledala je nazaj, dokler ni zavila za vogal je skušal zvabiti psa v prejs-
sedeti, neprestano sta Hodila k vratom, naslušala in vohljala; in vse je bilo zmedeno in narobe.
Še isto popoldne sta šla po Silvijini želji k Dromorejevim.
Ko jima je sluga odprl, je slišal Lennan moški glas, ki je govoril precej visoko v jeziku, ki ni bil njegov materin jezik; nato dekle:
"Ne, ne, Oliver. Dans I'amour il y a toujours un qui baise et un qui tend la joue."
Sedela je na očetovem stolu in na polici pri oknu je leno slonel mlad mož, ki se je vzravnal in stal čisto mirno s skoraj iz-zivajočim izrazom na širokem, čednem obrazu. Lennan si ga je z zanimanjem ogledal — okrog štiriindvajset let bi utegnil imeti, precej gizdalinsko, gladj[^o obrit, s črnimi, kodrastimi lasmi; oči so mu stale daleč narazen, rjavkaste in, kakor na sliki, čudno smelega »pogleda. Ko je izvolil pozdraviti, mu je bil glas precej visok in ne neprijeten, samo nekam leno je zatezal besede.
Ostala sta samo ijekoliko minut, in ko sta korakala po tistih slabo razsvetljenih stopnicah, je Silvija pripomnila:
"Kako ljubko je rekla zbogom — kakor da je dvignila obraz za poljub! Meni se zdi prav prijazna. Temu mlademu možu menda tudi.. Kakor ustvarjena drugi za drugega."
Nekam rezko je odgovoril Lennan:
. "Da. Najbrž res." '
Šesto poglavje
Potem je prišla večkrat" k njim, kedaj sama, dvakrat z Johnnyjem Dromorejem, kedaj mladim Oliverom, ki je pod Silvijinim čarom svojo napetost kaj hitro opustil. In Lennan je že začel kipec. Nato je prišla prav resno pomlad in tista prva življenska naloga — konjske dirke po ravnem, ko Johnnyje-vih metod ne bodo več ovirale nezakonite skušnjave "skakanja". Dan pred prvimi newmar-ketskimi dirkami je prišel k njim na večerjo. Silvija se mu je malo srca prijela, in obakrat, ko je odhajal, je rekel Lennanu: "Tvoja žena je očarljiva ženska!" Pa tudi njej se je prijel on srca, ker je izmerila do dna skrajno nebogljenost modrosti tega posvetnjaka, in se ji je zdel usmiljenja vreden.
Ko je tisti yečer odšel, je dejala:
Ali ne bi bilo prav, da vzame-va Nello k nam, dokler je ne končaš? Precej samotnp ji mo ra biti zdaj, ko je njen oče toli ko z doma."
Bilo je prav podobno Silviji da je mislila na to; toda ali bo veselje ali nadlega, imeti v hi ši to dete z nekako prisiljeno doraslostjo, veliko zaupnostjo in tistimi Perditinimi očmi? Res ni vedel.
Prišla je k njima ginljivo vzradoščena — kakor se, postavim, pes, ki mora ostati doma, kadar gre družina na počitnice, takoj naveže na tiste, ki se ba-vijo ž njim.
In prav nič ju ni motila, ker je bila vajena, da se je sama zabavala; in vedno jo je bilo'za-nimivo opazovati, kako se je venomer izpreminjala iz otroka v svetsko žensko. Novo občutje to — mlado bitje v hiši. I on i Silvija sta si želela otrok, a nista imela sreče. Dvakrat je prišla bolezen vmes. Ali je bil baš ta njen mali nedostatek — to, da je bila brez tiste notranje iskre, kar ji ni dalo do materinstva? Doma je bila edino dete in ni imela bratrancev ali sestričen; Cicelyni dečki so bili prej ves čas v šoli, zdaj pa po svefu. Da, novo občutje in tako, da se je Lennanov nemir v njem kar potapljal in izgubljal.
Izven ur, ko mu je Nella sedela, je bil namenoma le malo z njo, ter jo je pustil, da se je privila Silviji pod peroti; in tam ji je tako prijalo, kot da si ne želi ni čudovito gorko presrč-
DAJTE VAŠI DRUŽINI
TOPLOTO
z CHRYSLER AIRTEMP FORNEZOM NA PRIlMOG
Vi ne nudile vaši družini samo udobnost—toplote, ampak si napravite dobiikans'no. dolgo-traj-no investicijo v zdravje, udobnost in grelno ekonomijo, ko instalirate Chrysler Airtemp Vse-jekleni fornez na premog. Ta, po Chrysler ju inžtfnirana j grelna z prostorom za kurivo (22"), Jamči maksimalno grelno postrežbo, ki porabi zelo zmanjšano količino premoga. Chrysler Airtemp stoker ali grelec na olje SI lahko daste vzpostaviti za popolnoma avtomatično operacijo. Dobi se tudi forneze na plin in olje.
ZIMA PRIHAJA , . . POŽURITE SE DANES
_______
—---- i
_...biACHT	.
■
'''LTio«!"" P«rZ ior».»' • •
p,o.l«no P AVrt.mP
dotne cnx^
SloVtet*
NASLOV
mesto
DR&A^^ ■"■
Z or call EX# 7890
cmtrsieit iUktimp
Izdelek inženircke izurjenosti CHRYSLER KORPORACIJE
nosijo in še čudovitejšo mir-1 nostjo, ohranil svež estetski užitek, opazovati to dete, ki mu je v zagonetnem, napol omamljenem, napol omamnem pogledu sijala neka sanjava, ginljival ljubkost, kot da je zvrhano z| nežno ljubeznijo, ki se nima kam izliti.
Vsako jutro po "seji" je pre-slonela še po eno uro nad svojo risbo, ki pa pravzaprav ni nič napredovala; in večkrat jo je zalotil, ko je spremljala njegove gibe s tistimi svojimi velikimi očmi, med tem ko sta ji ležala ovčarja čisto mirno pred nogami in samo grozno mežikala — tako velika je bila njena privlačnost. Tudi njegova dva ptiča, ena kavka in ena sova, ki sta smela po. delavnici svobodno skakljati, sta jo trpela kakor nista trpela nobene druge ženske razen hišne. Kavka je sedala nanjo in ji kljuvala obleko ; sova pa se je spuščala z njo samo v dvoboje z magnetskimi pogledi, v katerih ni nikdar zmagala ni ena ni druga.
Zdaj, ko je bila pri njih, je začel prihajati Oliver Dromore ob vseh mogočih urah in z jako prozornimi pretvezami. Proti njemu se je vedla izredno muhasto, včasih je komaj kaj izpre-govorila, včasih je bila z njim kakor z bratom; in kljub vsi svoji ravnodušnosti je po tem ubogi fant sedel ves mrk ali pa jo je gledal ves zamaknjen vanjo, kakršne volje je bila.
Eden teh julijskih večerov je ostal Lennanu posebno v spominu. Po trdem dnevnem delu je stopil iz svoje delavnice na mali vrt, da bi pokadil cigareto in čutil na licu sonce, preden izgine za zidom. Daleč nekje je mlela lajna valček; in sedel je pod salonskim oknom na kadco s hortenzijami, da bi poslušal. Ničesar ni bilo videti, samo čet-verokotna krpa čisto sinjega neba in kita dima iz kuhinjskega dimnika; ničesar slišati, samo tista melodija in nepresta-
no cestno šumenje. Dvakrat se' je izpreletela jata ptic — škorcev. Bilo je jako mirno, in misli so mu plavale kakor dim njegove cigarete, in se srečavale z k dove kakimi drugimi mislimi — zakaj misli imajo brez dvoma svoje malo, naglo življenje, svoje želje, in najdejo svoje to-varišice, se lahno mešajo in rode potomstvo. Zakaj ne? Vse je mogoče v prečudežnem hramu tega sveta. Celo valčkova melodija, plavajoča v daljino, bo našla drugo melodijo-neve-sto, sa z njo spojila in spočela nov akord, ki bo zopet plaval, da ujame pojoči komarjev ali mušičin šum in bo zopet rodila. Zagonetno — kako se hoče sleherna stvar spojiti s katero drugo! Na rožnem hortenziji-nem cvetu je opazil čebelo — na tem skritem vrtu, med vsemi ploščami, med kremenom in rastlinami v kadcah — edino njo. Mala, kosmata, osamela stvarca se je zaspana obešala ob cvet, kot da je pozabila, po kaj je prišla — nemara so jo zvabili, kakor, njega, ti zadnji sončni žarki od dela. Njena tesno zgrnjena krila so se lesketala; oči so ji bile videti zaprte. In lajna je igrala dalje melodijo hrepenenja, pričakovanja, hrepenenja . . .
Tedaj je zaslišal skozi okno nad sabo Olivera Dromoreja — glas, ki ga moraš takoj spoznati, visok, nekoliko zategel — ki je najprej prav mehko prosil, nato silil, oblastno zahteval; in nenadoma Nellin odgovor:
"Ne maram, Oliver! Ne maram! Ne maram!"
Vstal je in se odstranil, da ne bi več slišal. Nato so se zaloputnila vrata, in pri oknu nad sabo je zagledal njo, s pasom v višini njegove glave; bila je vsa rdeča v obraz, oči so se ji groze bliskale, napete ustnice nekoliko odprle. In rekel je:
"Kaj pa je, Nella?"
(Dalje -prihodnjič)
Dela za ženske
HIŠNA OPRAVILA
Izurjena ženska s priporočili. Mora tu ostati. — FA 3567
Hišna opravila, kuha in oskrba lahkega hišnega dela, nič pranja. 2 odrasli osebi. Mora se imeti priporočila. — FA 0982.
ZA HIŠNA DELA
4 odrasle osebe; dobra plača, lastna soba in kopalnica.
12590 Lake Ave.. LA 0861
ŽENSKA DOBI DELO
za pranje za družino treh odraslih oseb. Na vašemu domu ali našemu. Vpraša se na 1028 E. 174 St., IV 0551 po 6.30 uri zvečer.
P
VI LAHKO POSLUŠATE "THE OHIO STORY" ZGODAJ ALI POZNO
V priročnost poslušalcem radio, se "The Ohio Story" sedaj oddaja po zraku ob dveh različnih časih tekom večera. Poslušajte Roberta Waldorp in talentirano osobje ko predstavi povest o romanci, zgodovini in industrijskemu napredku Ohija, ob času, ko je vam najbolj prikladen.
WJMO . . . 6.30 zv. . . . 1540 KC WTAM . . . 10.15 zv. . . . 1100 KC Vsak ponedelj ek—sredo—petek
fHE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
GOSPODINJA.
ki želi dober dom in dobro plačo, dobi službo pri družini, kjer bi prevzelo celo gospodinjstvo. Navadna kulia. — Za podrobnosti pokličite HE 2185.
Dela za moške
Popravljale: fenderjev in ogrodij.— Plača od ure: počitnice, izvrstne delovne razmere. Schaefer Body. 5009 Superior Ave., EN 0025.
Delavci na vzmetih; izurjeni; ročno navijanje; plača od ure. — Wakefield Spring Co., Inc., 8513 Cedar Ave., HE 3164.
DRILL PRESS OPERATOR
Mora biti zmožen čitati "blue prints." 3. sift: visoka plača od ure. LEROI CO. 12500 Berea Road
AVTNI MEHANIKI
z izkušnjo pri Ford avtih; 50' enostavne plače. Visoka plača, čista, modoyna delavnica. FALKE (FORD) 17600 Detroit
Razno
PLAČAMO NAJVIŠJO CENO za vsak avto v KATEREMKOLI stanju. — GL 6786
Nujno potrebujemo 1928-1940 avte.
Prodajte vaš avto danes. Royer Motor Sales, 1946 E. 55th., vogal Chester Ave. — EX 7477.
OGLEJTE SI NAKUPE
1941 Chevrolet (No. 2) ........ $1145
1945 Hudson Super Six Plačamo najvišje cene. BUCKY'S MOTOR MART 800 E. 185th St., KE 4550
NEOPREMLJENO SOBO
z dovoljenjem rabe kuhinje se odda v najem. — Vpraša se na 15443 Calcutta Ave., zgoraj.
5 ALI 6 SOB
se želi dobiti v najem za 4 odrasle osebe. Družina se mora izseliti do 20. julija in nujno potrebuje stanovanje. Sporočite po telefonu na Mrs. Udovich. PO 1068.
HARMONIKE NAPRODAJ
4-vrstne nemške, Mikuševega izdelka. Imajo lepo tono in so v dobrem stanju. $300. Pokličite EN 7646.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
ZIDARJI
Dolgotrajno delo pri W. L. E. železnici. Zglasite se ob vznožju Campbell Rd. ali pokličite
BR 1858
Popravljalec ogrodij in za barvanje
Popolnoma izurjen. Si sam lahko
označi plačo.
DAVE'S AUTO PAINT & BODY SHOP 7700 Lake Ave.
AVTNI MEHANIKI
Novo poslopje, izvrstne delovne razmere. Sedaj obstoječa plača od ure. Prodajalec novih Mercury avtov.
REDWOOD MOTORS INC.
481 E. 185 St., IV 3412
mm	m mmw
Zemilisca

Proda se hotel
z 22 opremljenimi sobami; 3 trgovine, prazna lota na vogalu za drugo trgovino. 6 garaž, V zelo prometnem kraju v slovenski naselbini. Dobičkanosno posestvo pro-{iaja lastnik radi odhoda iz meiAa. Vpraša se na
402 E. 156 Si.
30 LET IZKUŠNJE-
Poštena postrežba v korist lastnika in kupca, z mnogoštevilnimi zadovoljnimi odjemalci. Ako želite prodati ali kupiti, in zanesljivo postrežbo, pokličite
GEORGE STRAINIC
REALTOR Lastnik East Shore Realty Co. 778 E. 185 St.
IV 6561	KE 4120
NAPRODAJ SO SLEDEČE HIŠE:
Na E. 125 St.—za 2 družini, 5 in 5. Na E. 78 St.—za 2 družini, 5 in 5. 2 vsaka za eno družino: 6 in 5 sob. Na E. 71 St.—za 4 družine, po 3 sobe.
Na E. 74 St.—za 2 družini, 5 in 5. Na E. 64 St.—za 2 družini, 6 in 6. Farma z 50 akri, moderna hiša in hlev, klet pod vso hišo. Voda na pritiska; voda v hlevu. 7 milj od Chardoha na Rt. 86. Cena $8,500.
MR. KASUNIC—HE 8056
Posluga
strehe in dimnike, žlebove in drugo kleparsko delo po zmernih cenah. D6lo jamčeno. — Graff Bros., WO 6514.
Zidarsko delo. — Strehe, dimnike, barvanje, stopnjice, itd. Delo jamčeno in po zmernih cenah. — CE 6602.
Vsi veterani. Barvamo znotraj in zunaj: papiramo in odstranimo stari papir. Prosti proračuni. E. R. Nelson, ME 2154.
CEMENTNA DELA
Dovoze, hodnike itd. naredimo; popravimo kleti pod starimi hišami.
Cene zmerne. Delo jamčeno. TOMARO CONSTRUCTION CO. GA 5466—BR 6582
TIHANSKY FURNACE CO. 10212 Sophia Ave. RA 6456—SU 6706
Popravljamo strehe, žlebove in forneze. Delo jamčeno — nizke cene.
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU"
do
National Hea+Ing Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516