Leto m, št. 28 Wtó»«xn,itma) Ljubljana, ponedeljek 29. julija tiffi Cena i Din oiWüVai^tVO. 1-Jiihijnnn Kn«fljoya ulica — Telefon dc. 3122. &12' 3124, 3125, 8126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-ourgova uL — Tel. 3492 Id 2492. Podružnica Maribor: Goepoeka ulica St. U. — Telefon St. M6& Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 390. Podružnica Jceonice: Pel kolodvoru •t ioa Podružnica Novo mesto: Ljt&ljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: ▼ M§1 dr. Baum-yrartneria. Ponedeljska izdaja JUredntttvo: IJuWiana: Knafljeva ulica 5. Telet» Jt. 3122, 8123. 3124. 3125 tn 8126 Ponedeljska Maja »Jutra« tabajn vsaV ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej m velja po poftt prejem aria Db> 4.-, po maialai-db dostavljen» Oin R - mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. retato St. 2440. Celje: Strossmayerjeva nL 1. TeL 65 Rokopisi se oe vračajo. — Oglasi pt tarifo. London računa s padcem fašizma Vedno večji pritisk Londona na Rim — Anglija zahteva takojšnje plačilo dolgov — Vedno bolj očitne simpatije Anglije za Abesinijo Pariz, 28. jiulja. r. Londonski dopisnik lista »Echo de Paris« poroča, da postajajo nesoglasja med Anglijo in Italijo zaradi abesinskega spora vedno večja. Angleška vlada ne kaže več ni-ka.-ie pripravljenosti, da bi sprejela francoske predloge in se zavzela v Addis Abebi za nadaljevanje diplomatskih razgovorov in posredovalnega postopali ia razsodiščne komisije Društva narodov o incidentih na italijanska-abesinski me"5. Angleška vlada postopa tako, ka-fcor da špekulira na skorajšnji padec fašističnega režima v Italiji in izvaja vedno večji pritisk na Italijo. Med drugim zahteva sedaj angleška vlada, naj Pali.'a takoj izplača račun, ki znaša nad en milijon funtov šterlingov za debav-r°r>i nremojr. Italijanska vlada je prosila za podaljšanje plačilnega roka, toda angleška vlada je to odklonila z izjavo, tla ne bo dopustila nikakih dobav premnoga več za Italijo, če ne bodo takoj poravnani vsi stari računi. Dopisnik razen tega poroča, da se pripravljajo novi angleški oficirji za vstop v abesfnsko vojsko, kjer bi službi kot Inštruktor?! Tudi je že r-stav-r-7ia posebna leta'ska eskadrila za Abesinijo. Dopisnik poroča dal,je, da bo angle- I š!ca v'" da v primeru, da bi Italija napovedala A" esini.ii vojno, zahtevala r/-va.5an.fe vseh mednarodnih pogodb in dogovorov, ki se nanašajo na Abesinijo ter Kelloggovega pakta in pakta Društva narodov. Dopisnik zaključuje svoje pomočilo z ugotovitvijo, da v Angliji Vc o bolj narašča nerazpoloženje proti T^TVM in da so simpatije Anglije vedno ečitno na strani Abesinije. V Parizu še vedno upajo ma mirno poravnavo Pariz. 28. julija. AA. Havas poroča: Parresti tisk ježe od vsega početka naglasil odkrito potrebo, da se očuva ugled Društva narodov in prepreči ij&stop Italije iz ženevske ustanove. »Matin« piše danes, čaje neutemeljena bojazen, da bi sedaj prišlo do razkola, nasprotno vee kaže, da skuša Italija sama pridobiti čim več časa, ter da se noče prenagliti. Zelo verjetno je, da bo na prizadevanje francoskega poslanika v Rimu de Chambruna prišlo do sporazuma. V takem primeru bi bil sestanek sveta Društva narodov formalnega značaja, neposredna pogajanja med zastopniki velesiil, pa bd se mogla nadaljevati. Vse kaže, da bi bilo mogoče do 25. avgusta, ko ima pasti končna odločitev v italijansko - abesinskem sporu v ženevii, doseči resničen sporazum Diplomatski krogi se resnično nadejajo, da bo mogoče v takem primeru izogniti se vojni med Italijo in Abesinijo. Napadi italijanskega tiska na abesinskega cesarja Rim, 28. julija. AA. »Popolo d' Italija« v posebnem članku ostro protestira proti temu, da abesinski cesar govori v imenu Društva narodov in kot zaščitnik njegove avtoritete. List ironično pripominja, da je Društvo narodov prišlo že tako daleč, da ga mora ščititi vladar države, ki je toliko prosvetljena, da med lastnimi državljan: ne more najti dva moža, ki bi bila sposobna zastopati jo v arbitražni komisiji, marveč je morala v ta namen angažirati dva tujca. Addis — Abeba, 28. julija. AA. Italijanski tisk 6kuša v svoji kampanji proti Abe-siniji zadnje dnii ironizirati in smešti govor abesinskega cesarja, ki ga je imel o priliki svojega potovanja po Hararrsk deželi meseca maja ti. Dejansko se italijanski listi ne zadovoljujejo s tem, da komentirajo cesarjev govor v neprijateljskem duhu. češ da je sovražno govoril proti Evropcem in tujcem vobče, marveč označujejo govor z naravnost žaljivimi in hkratu smešnimi besedami. Vsekakor mora vsakdo, ki pozna osebno zmernost in resnost abesinskega vladarja, spoznati, da so taki komentarji popolnoma neutemeljeni. Predsednik vlade potuje v inozemstvo Dunaj, 28. jdlija. M. »Der Tag« poroča, da bo predsednik vlade in nn«n| minister dr. Stojadinovic okrog 10. avgusta odpotoval v Pariz in London, kjer bo ostal približno 10 dni, nakar ae bo vrnil na Bled, da prisostvuje konferenci Male antante. Radikalna zajednica perfektna! Beograd, 28. julija, p. Včeraj so imeli gg. Aca Stianojevic, dr. Korošec in dr. Spaho daljši sestanetk, o katerem je bilo izdano nalednje poročilo: Včeraj so se sestali gg. Aca Stanoje-vic, dr. Korošec in dr. Spaho in nadaljevali razgovore o osnovanju nove politične organizacije. Ker so v tem pogledu že poprej bili sprejeti načelni sklepi in določena glavna načela, so se danes porazgovoriHi o programu in statutu ter sklenili, da se takoj pristopi k končni redakciji programa in statuta ter da se takoj prično vsa potrebna pripravljalna dela za ustanovitev nove stranke. održavljenje rudnikov v Italiji Vsi premogovniki pridejo pod državno kontrolo, da bi se na ta način zasigurala dobava premoga za železnice in parnike v primeru vojne Rim, 28. julija, n. Včeraj se je vršila tukaj konferenca zastopnikov vseh premogovnikov, ki so na ozemlju Italije. Konferenco je sklicala italijanska vlada v svrho reorganizacije premogovne pro-dr'.eire. Italijanska vlada stremi za tem, da dobi v svoje roke vso kontrolo nad premogovno proizvodnjo. V kakšni obliki namerava italijanska vlada izva- jati to kontrolo, še ni povsem jasno, izgleda pa, da pripravlja podržavljenje vseh rudnikov. V političnih krogih ne dvomijo o tem, da je ta načrt italijanske vlade v resni zvezi z nameravano akcijo proti Abesiniji, ker si hoče italijanska vlada na ta način zasigurati potrebne količine premoga za železniški in parniški promet. Irska hoče biti samostojna De Valera namerava na jesenskem zasedanju parlamenta spremeniti ustavo in Irsko docela ločiti od Anglije London. 28. julija. AA »Sunday Dispach« je objavil danes daljše poročilo o novih ustavnih reformah, ki se pripravljajo v Irski. List napoveduje, da bo de Valera v kratkem predložil irskemu parlamentu dva zelo važna zakonska načrta. Prvi se bo nanašal na ukinitev funkcije glavnega guvernerja v Dublinu, ki je po svoji kompetenci in funkciji izključno o«ebni predstavnik angleškega kralja. Po drugem predlogu se ima revidirati irska ustava. Kakor znano, je sedanja irska ustava po svojih osnovnih načelih rezultat ansleško - irskega sporazuma iz leta 1921. Devalera bo zahteval od parlamenta, da se ukine ustavno določilo, po katerem morajo irski poslanci priseči zvestobo angleškemu kralju in da se iz ustave črta določba, po kateri je za nekatera vprašanja, ki so z ustavnega vidika nerešljiva, za ureditev teh vprašanj kompetenten kronski svet v Londonu. List smatra, da bi pomenila vzakonitev teh dveh zakonskih načrtov De Valera nov korak za definitivno ločitev Irske od britanskega imperija. Zaradi teh predlogov pa irski parlament ne bo izredno zasedal, marveč mu bosta predložena ob začetku njegovega prihodnjega rednega zasedanja, ki se prične 30. oktobra t. 1 Boj za agrarno reforme v Španiji lladrid, 28. julija. AA. Zakon o izpre-membah in dopolnitvah zakona o agrarnih reformah temelji na načelu, da se v nobenem primeru ne sme vzeti zemlja brez odškodnine, tudi tedaj ne, kadar gTe za posestva španskih grandov, katerih bližnji atll daljni predniki so dobili večje komplekse zemlje. Zato je zavladalo nezadovoljstvo med levičarskimi skupinami; nekateri izmed njih so včeraj demonstrativno odšli s seje parlamenta. Znano je, da je bila prvotna agrarna reforma pod vplivom ekstremnih elementov zelo radikalna in brezobzirna in to je tudi bilo eno izmed glavnih del španske ustavotvorne skupščine. Pričakovati je, da bo zdaj levičar skim strankam postala ohranitev sedanje agrarne reforme njihovo glavno poVitčno geslo v boju proti zmerni : etrankam, ki so zdaj na vladi. Litvinov na oddihu v ČSR Praga, 28. julija. AA. Sovjetski komisar za zunanje zadeve in predsednik sveta DN g. Litvinov je prispel v Marijanske Lažni. Tam se bo mudil nekaj časa na počitku v najstrožjem inkognitu. V njegovem spremstvu so sovjetski poslanik v Parizu Potem-kin in več drugšh uglednih sovjetskih osebnosti. Verska borba v tovarnah London, 28. julija. AA. Preganjanje katoličanov v Ulsterju traja dalje. V neki tovarni v hliižlni Belfasta so morale katoliške delavke na zahtevo protestantov zapustiti tovarno. Iz tovarne so šle v varstvu policistov. Kljub temu jih je masa protestantskih demonstrantov napadla in nekatere izmed njih poškodovala. Sledile so hude demonstracije zaradi katerih je moralo 265 katoliških družin zapustiti svo je domove. Kulturni boj v Nemčiji Düsseldorf, 28 .julija. AA. Vestfalske prosvetne oblasti so zabranile katoliškima duhovnikoma dekanu Dielmannu in kaplanu Mei/ninghausu v Neussu verski pouk na tamkajšnjih ljudskih šolah, v uteme ljtbtvi te prepovedi pravijo, da sta oba duhovnika s svojim vedenjem in delovanjem rušila mir in red v šolah ter da sta zastavila vse svoje sile proti narodni socialistični vzgoji šolske mladine. Munidjsko skladišče v morju plamenov Carigrad, 28. julija, n. V onem delu mesta, ki spada v tako zvano vojaško zono in ki je najstrožje zastražen, je včeraj popoldne nastal nevaren požar. Ta del mesta je v neposredni bližini pomorskega oporišča v Ismidu na Mar-marskem morju. Listi poročajo, da je zavzel požar neverjetno ogromen obseg in da ga doslej niso mogli pogasiti. Divjanje razbesnelega elementa spremljajo neprestano eksplozije. Ogenj se vedno bolj bliža velikim vojaškim skladiščem municije in obstoja največja nevarnost, da zleti v zrak ves ta del mesta. Eksplozija, ki je nastala sinoči, je hudo poškodovala tudi vojno luko Gelčuk. Hudo je poškodovana tudi železniška proga, ki vodi v Anatolijo. Koliko je katastrofa dosedaj zahtevala človeških žrtev, še ni znano. Ves del mesta je zaprt z dvojnim vojaškim kordonom in civilisti sploh ne smejo blizu. Pri gašenju je zaposleno samo vojaštvo. Ogenj je povzročil neki delavec, ki je vrgel tlečo cigareto v travo, Id je rasla blizu neko barake, v kateri so imeli več sto zabojev streliva. Trava se je vnela in kmalu na to je prišlo do katastrofe. Sedem vojakov je bilo ubitih. Huda eksplozija v italijanski tovarni eksploziv Pariz, 28. jullija. r. Listi poročajo iz Vareze v Gornji Italiji, da je v tamoš-nji tvornici eksploziv nastala strahovita eksplozija, ki je porušila skoraj vso tovarno. Dosedaj so izkopali izpod ruševin 55 strašno razmrcvarjenih trupel. Nad 100 delavcev še pogrešajo. Tovarna je zadnje čase izdelovala samo bombe. Zaposlene so bile po večini žen-ske« Enajst milijonom ljudi grozi smrt od lakote Šanghaj, 28. julija, n. Iz poplavljenega ozemlja v pokrajini šantung prihajajo vedno bolj strašne vesti. Povodenj traja sedaj že nad mesec dni, a vode še vedno naraščajo. Po dosedanjih podatkih so poplave na Kitajskem zahtevale že okrog 400 000 smrtnih žrtev. Ne glede na strahovita pustosenja, Id jih je povzročila poplava že dosedaj, pa grozi fedaj še lakota. Enajst milijonov ljudi je ostalo brez vsega in je odvisno I od podpore. Če ne bo v najkrajšem časa prišla pomoč, je večina teh ljudi obsojena na smrt od lakote. Begunci is poplavi ienega ozemlja so že tako izstradani In onemogli, da jih na tisoče in tisoče leži ob cestah in ne morejo več dalje, če bo voda še dalje naraščala, bodo vsi ti ljudje našli strašno smrt v uničujočih valovih. Protinemške demonstracije v Newyorku Izvenparlrmentama vlada na Nizozemskem? Haag. 28. julija. AA. Mandatar krone prof. Aalberse je danes -res dan nadaljeval konsultacije s političnimi osebnostmi. Ni še znano, ali ima mandatar kaj upanja na sestavo nove vlade. Vse-kako bo pa g. Aalberse najkasneje do penedeljka predložil kraljici Vil jem mi listo nove vlade, ali bo pa vrnil mandat. Haag, 28. julija. d. Kraljica Viljemina je včeraj poverila mandat za sestavo nove vlade voditelju katoliške stranke Aalberseu, vladi v ostavki pa poverila nalogo, da začasno vodi vse posle ter da predvsem z vsemi sredstvi ohrani tečaj nizozemskega goldinarja Ministrski predsednik v ostavki Cc-lijn je bil pooblaščen, da v ta namen izida vse ootrebne izjemne je dobil mandat za sestavo široke strankarske koalicije Njegov mandat traja dva dni. Če do drevi ne bo uspel sestaviti novega kabineta, bo dobil mandat bržkone spet dosedanji ministrski predsednik Colijn. Haag, 28. julija w. Vodja katoliške stranke prof. Aiberse s pogajanji za sestavo vlade ni imel uspeha in je snoči vrnil mandat. Zdi se, da se tudi v prihodnjih dnevih ne bo posrečilo sestaviti vlade, kako da so politični krogi zmerom bolj mnenja, da se bo morala sestaviti izven-parlamentama vlada, ki ji bi naòeloval odstopivši miinistnski predsednik Colijn. Splošno menijo, da bi takšna vlada dobila v parlamentu veliko večino. Minister Jankovič na Bledu Bled, 28. julija, p. Minister brez portfe-lSa Djiura Jankovič je davi prispel Bieri bft oefcaJ več dnd. Susa v Beli Krajini Semič, 28. julija. Iz vseh krajev Bele Krajine čitamo poročila o suši. ki je opustošila celo pokrajino. Med najbolj prizadetimi je župnija Semič, osobito vasi, kjer primanjkuje vode in jo morajo voziti blizu tri ure daleč iz Kolpe. Zelenjadni posevki so popolnoma uničeni. Posledica: že precej težke prašičke dobite po 40 do 50 Din. Ubogi km^t mora prodajati, ker ga tlačijo davki in dru^e obveznosti. Pomoč je nujno potrebna, vsaj s koruzo, saj je mnogo družin, ki nimajo kaj v lonec dati. Čudimo se le, da občina ne more dobiti zadostnih prevoznic za koruzo. Semiški Sokol je začel pomladi graditi dom, toda zaradi nezadostnih finančnih sredstev se je moralo delo prekiniti. Upamo, da bo do konca avgusta mosoče zbrati sredstva in da bo v septembru dom pod streho. Prihodnje leto. ko bo petindvajsetletnica semi-škega Sokola, naj bi potem bil svečano izročen svojemu namenu. — Prihodnjo nedeljo bo imel naš Sokol letni nastop na lastnem telovadišču poleg doma. Telovadišče je krasno urejeno, a člani so imeli z njim mnogo truda zaradi kamenitih tal. Vse pa so uredili z dobro voljo, prezirajoč govorice da bo dom kmalu na bobnu. Škodoželjnežem in klevetnikom lahko zatrdimo, da ae jim želje ne bodo izpolnile. Vabimo vsa bližnja društva in prijatelje, da v nedeljo obiščejo »Šokijo«, kjer se bodo zares počutili kakor doma. Pripravljali bodo tndi vozovi za izletniški vüak proti Ljubljani. Newyork. 28. julija. AA. Snoči so se v newvorski luki pripetile demonstracije o priliki odhod-a nemškega p'ekooceanskega parnika »Bremena«. Demonstracije so povzročili komunistični elementi. Trem osebam — vse tri so izsledili in jih aretirali — ee je posrečilo polastiti se zostave parnika ;n jo med vzkJikanjem demonstrantov vreči v vodo. V pristanišče je takoj prihitelo 200 redarjev in okoli 100 agentov, ki so zelo energično razganjali demonstrante. Iz njihovih vrst je padlo več revolverskih strelov na policiste in se zdi, da je več oseb ranjenih. Aretirali so več potnikov tretjega razreda z »Bremena«, ker kaže, da »o bili tudi med njimi udeleženci teh demonstracij. Vee kaže, da je bil ta napad temolji*o pripravljen. Demonstranti so peli in^erna-cionalo in vzklikali: >Dol Hitler!« Tafcoj Ido so demonstranti vrgli zastavo v vodo, je posadka parnika spustila čoln in rešila 'Bastavo. Nato so jo ponovno razobesili med predpisanimi pozdravi in med petjem himne. Razen državne zastave &o nato razobesili še nacionalno socialistično s kljukastim križem. Parnik je nato odplul s razmeroma neznatoo zamudo. Izgon inozemskih rovarjev proti državi Beograd. 28. julija. AA. Novinar Gaston Charon, urednik Aleksander Urines. vseuči liški asistent Franco Perain iz Pariza, francoski državljani, odvetnik Morice Beble iz Bruslja, belgijski državljan. Marjan Krujič rodom iz Hreljina v sušaškem srezu, kanadski državljan in Horšič Simon iz Ruča v srezu Veliki Gorici, ameriški državljan, so prispeli 22. t. m. iz tujine v našo državo preko Rakeka. Po prihodu so takoj stopili v zvezo z nekimi komunističnimi in nekimi drugimi defetističnimi elementi, od katerih so dobili neresnične podavke o kaznencih v naših zaporih in kazenskih zavodih. Te podatke so nameravali publicirati in na njih osnovi začeti tendenciozno akcijo proti na- | šim notranjim prilikam. S takim nedopustnim početjem so se omenjeni tujci pregrešili proti našemu gostoljubju, ki jim je bik» izkazano v naši državi. Ker je imela njihova akcija namen kompromitirati ugled naSe uprave in naše zakone ter humanitarno skrbstvo za kaznence, jim je bilo kot neza-željenim tujcem odpovedano gostoljubje in so včeraj zapustili našo državo. Pariški »Oeuvre« je objavil včeraj vest, da je bilo več tujcev, med njimi dva ameriška državljana, v Jugoslaviji aretiranih, ie preden so prišli v Beograd. Ta vest je izmišljena. ker ni bil niti eden izmed navedenih prijet. Konferenca medparlamentarne unije Bruselj, 28. julija. AA. Včeraj se je začela medparlamen tarna konferenca. Za predsednika konference, ki se je udeležujejo delegati oikoli 20 držav, je bil izvoljen g. Carton Ivartes. V splošni debati, ki se nanaša na delovanje medparlamentarne unije, je francoski prosvetni minister g. Mario Roustan poudarjal miroljubni duh te unije. Predsednik rumunskega parlamenta Saveno je poudaril potrebo po okrepitvi ugleda Društva narodov. Švedski senator PabK je izraaäü začudenje, da vidi na konferenci zastopnike držav, kjer ne poznajo več paatiameatamega režima, Napovedal je namero več delegatov paaika-mentarnih držav, da stopajo v energično borbo zoiper predloženo resolucijo, ki zagovarja toleriranje avtoritativnega režima, ki zmanjšuje prerogiatžve parlamenta. Novi italijanski poslaniki Rim, 29. julija. AA. Izšli so odloki o diplomatskih premestitvah. Za italijanskega poslanika v Atenah je imenova Rafaele Bo-scarelü. dosedanji ravnatelj oddelka v zunanjem ministrstvu. Dosedanji poslanik v Bernu Marchi je imenovan za poslanika v Santiagu; poslanik v Kairu Pagliano je premeščen v zunanje ministrstvo, za poslanika v Stockholmu je imenovan dosedanji ravnatelj oddelka zunanjega ministrstva Soragna, dosedanja poslanik v Atenah }erossri del Làon Nero je premeščen kot generalni konzul v Tanger, dosedanji poslanik v Mehiki Villa Nova v zunanje ministrstvo, za poslanika v Tallinnu pa je hnesmvan Merraglio. Kongres komunistične internacionale Moskva, 28. julija, g. Včeraj popoldne je bS otvorjen VIL svetovni kongres komunistične toternacionale, na katerem je zastopanih 25 držav. Pojav Staüna je izzval med zborovala burne cxvacije. Kongres je otvoril vodja nemške komunistične stiauhie VStyem Pfek. v. predsedstvo je bdllo izvoSjenab, 42 bnnantati&ib jrrokcr. Kako so nekateri postali milijonarji Najhitreje obogati človek, Se podeduje lepo premoženje ali če zadene v loteriji velik dobitek. Ampak tudi izumi prinesejo čedno premoženje, zlasti taki, ki so epohal-nega pomena za človeštvo. Vendar je mnogo izumiteljev, ki niso izumili ničesar takega, pač pa samo praktične malenkosti, s katerimi so si zaslužili lepo imetje. Tako na primer je neki Palmer iz Baltimora isumil zapiralno pripravo pri steklenicah za pivo m sodavico in si s tem pridobil ogromno premoženje. Neki drugi Američan je ravno žensko lasno iglo nadomestil z valovito ia dal ta »izum« patentirati. Postal je s tem bogatin. Enako je uspel Američan, ki je konec svinčnika opremil s koščkom radirke. Dalje tisti, ki je na sprednji del podplata otroških čevljev pribil košček železa, da ae niso tako hitro pokvarili. In še tisti, ki je izumil majhno sponko, da 9e z njo vrvice pri čevlju niso odvezovale. Vsa premoženja teh izumiteljev pa so bila še majhna v primeru s tistim, ki si ga je pridobil neki Adams, ki je prvi izumil gumi za žvečenje. I^a se izkoristijo tudi izumi, so seveda potrebni gotovi ugodni Kvljenskt pogoji, hkratu pa jih mora izumitelj znati obrniti v denar. Knjgoj docnaòe Ljubljanska nedelja Ljubljana, 28. julija. Že so se bali Ljubljančani, da bo tudi danaànja nedelja kakor prejšnje tri pokvarjena. V soboto so kar trumama hodili na opazovanje in oprezovanje k vremenski hišiei v Zvezdo. Popoldne se je bilo pooblačilo, nekajkrat je tudi za-gripelo. Toda: veliko grmenja, malo dežja. Ostali smo hrez vlage, ki pa bi bila aedo potrebna, saj poka zemlja in kaže globoke brazde celo na Barju, kjer je vedno dosti vlage. Barometer je ostal kar na solidni višini in davi se je znašla Lj-ubljana na vae zgodaj v objemu megle, ki je vedno dobro znamenje z? lepo vreme. Že okrog 8 se je megla dvignila in dobili smo najlepši dan, pravo alato poletno nedeljo, kakor so si jo pač za-ž/elei vsi, ki so hoteli izkoristiti dan v sončni priirodi, Kaj bi bilo čudno, da je bil natrpan jutranji izletniški vlak. Poleg običajnih izletnikov je potegnil tudi mnoge na Vršič, kjer je ob 10 daroval prota Budimir liturgiio pri ruski kapelici pod Gozdom v spomin na nesrečne Ruse, ki jih je pobral plaz med svetovno vojno in ki so postali žrtve avstrijske tiranije. Sava je imela danes rekorden obisk. Saj je letos ob dolgotrajnem lepem vremenu nenavadno topla, poleg tega tako bistra in čista, da je res užitek uda jati se njenim mehkim valovom. Od Jezice do Tcanačevega in še naprej je na obeh bregovih kar mrgolelo zagorelih kopalcev, brhkih kopalk in vedno ne-iignane mladine, ki je čofala po vodi, bila žogo in se udajala drugim poletnim radostim. Že dopoldne je bilo živo, a popoldne so prihajale kar cele trume, cele rodbine z vozički in z razno potrebno, pa seveda tudi nepotrebno prtljago. Na stotine kopalcev so pripeljali vlaki; da pa so si tudi šoferji autobu-sov zadovoljno meli roke, je razumljivo. Popoldanski kopalni vlak na Soro je pa kar težko sopibal — toliko so mu namreč naložili bremena. Sora ima pač tudi mnogo prijateljev in pbozevateüjev, zilasti je pa mnogo takih, ki si hodijo v njen obrežni pesek revmo preganjat. Na Ljubljanici so bili danes mobilizirani vsi čolni in pri Tinci je bilo živahno, da gospa skoraj ne pomni tega. So-Tidnejši meščani so pa ostali na Iliriji, •kjer je zanje vendarle najlepše. Nia svojem letnem telovadišču na Prulah je priredil Sokol n. veselico, ki jo je krstil za Šentjakobski sejem. Spričo vročega dne se je prireditev pričela seile okrog 17, a zabava se je začela razvijati šele proti večeru, ko so se v mesto vračale trume ohlajenih kopal cev. Kronika beleži zaenkrat naslednjo hudo nezgodo: Zidarski pomočnik Janez Zupančič iz Starega trga, je doma popravljal staro pištolo, za katero pa ni vedel, 2 z lahkoto odpravil osiješko Slavijo in se krepko zamahnil proti vrhu, Bask pa je maral na domačih tleh pustiti obe točki Sarajevčanom in je zlezel s tem na nevarno predzadnje meäto. Kolo se še vrti, od nedelje do ned. bolj zagonetno, loda za prihodnjih 7 dni je slika tablice naslednja: Hašk BSK Jugoslavija Concordia Hajduk Gradjanski Slavija (S) Primorje Bask Slavija (0) 16 8 4 4 31:27 20 15 9 1 5 43:22 19 14 8 2 4 33:20 18 15 5 6 3 29:19 18 16 6 4 6 45:27 16 13 7 2 4 23:19 16 16 7 1 8 23:32 13 16 4 4 8 18:39 12 15 4 3 S 33:42 11 16 3 3 10 19:50 9 <9 © (2:1) Za nogometno tekmo je bik) vroče julijsko vreme prelepo, mnogi so pohiteli na Savo in drugam v vodo s trdnim namenom, d.i se bodo do tekme vrnili; pa jih je sonce premotilo m so čakali na rezultat v vodi. Samo okoli 1500 ljudi je gledalo tekmo, spričo njene važnosti, predvsem pa glede na vseobčne zanimanje za tekmo mnogo premalo- Vsem, ki raso prišli, je lahko dobesedno žal. Zamudili so redko priliko, da bi videli ljubljansko moštvo z vso dušo, z vsem ela-noin skratka v hrezprimernem poletu pn delu,' ko je vsak posameznik od prvega do poslednjega piska bil pri stvari s krepko voljo in z edinim ciljem pTed seboj: z m a g o 1 Ne ga-e toliko za točke. Sicer so važne tudi te, s 9tališča tekmovalne tehnike je prirastek dveh točk velika vrednost. Važno je predvsem nekaj dragega. Že v predre-certzijah je bilo omenjeno, da prihaja v Ljubljano prvi pretendent za naslov državnega prvaka. In to moštvo so naši dobesedno potolkH, zmrviH so njegov tehnični mehanizem ki mu z neodoljivo voljo m silnim hotenjem vsilili rezultat, ki še zda-leka ne kaže prave stfke obojestranskih sil. Z našega lokalnega vidika je torej važno, dti so črno-beli gladko premagali morda najTesnejšega tekmeca za prvo mesto v nogometu in da so dosegli ta uspeh v slogu, ki je v čisti opreki s splošno razširjenim nazorom, češ, »Kran/c ni za nogomet«. Iti vendar! Sicer pa da ae vrnemo n» že infarto stezo poročevaaja: Primorje: Logar - Hassì, Bertosncelj I, -Zemljak, Slamič, Boncelj - Janežič, Pupo, Rudi, Bertancelj II-, Uršič. Jugoslavijo: Plač - Stokié, Lukič . Pau-novič, Lo jančič, Kostdé - Miloševič, Mila-n<7vič, Mairkovič, SekuJič, Zečevič. Moštvi sta torej nastopili v najavljenih postavah, z edino izjemo v golu rdečih. KolikoT se lahko verjiaime vestem, je za izostankom Spasica majhna aferica. Sicer pa gre o Placu tako glas, da je glavni Glaser-jfjv konkurent za državni dres. Sama igra je bila trda, žilava, borbena, prvenstvena. Pri vsem tem strogo v dovoljenih mejah, z izjemo scene v 20. min drugega polčasa, ko je Lojančič pač sirovo napadel Pepčka. ko je že bil oddal žogo. Nastal je majhen intermezo, v katerem so Lojančiču vrnili z obrestmi, kar je bil dal Pepčku, toda sodnik je bi! v tem primeru na mestu in je z energično gesto zatrl obračunavanje. SIcer pa je potekla igra v resni pravi fantovski borbi, bila je na precejšnji športni višini, tempo pa je bil za julijsko vročino, vsaj v prvem polčasu, naravnost pretirano hiter-Črno-beli so prekosili same sebe. Sicer je dala že igra s Haškom naslutiti, da bodo vzeli še preostale tekme z najres-nejše strani. Napredek izza borbe z osiješko Slavijo, s katero so opravili bolj po sreči, in preko Haška. lei so mu v trdi borbi odvzeli prevažno — za oba — piko, do več ko zaslužene zmage nad Jugoslavijo, je oči-viden. Zdi se, da so se fantje znašli šele ob tri četrt na dvanajst, saj so dolgo dobo čepeli prav na dnu prvenstvene tablice. Sedanji uspeh nad prvim prestolničnim moštvom daje pač povod za upravičeno nado, da si bodo ostali zvesti še v preostalih dveh tekmah in pregnali obup premnogih naših prijateljev nogometnega sporta, ki so nad slovenskim nogometom že zlomili palico, Malo pozno so začeli, toda še vedno ne prepozno- golu ni imsl mnogo posla, pri prvem golu je stvar nekam pomečkal. drugega ni mogel ubraniti, iežHh žog pa ni imel, ker cd amba st', ola. Kako so zaigrali zmagovalci • • • Ko bi bili igrali od začetka v takem stilu, bi biH pač najmanj nekje na sredi tablice. Na višku je bila v p*vi vrsti obramba. Pertoneelj sicer še nima čistega odbojnega strela, v razdiranju p« je bil skoro enak mojster kot njegov tovariš. H assi je dal prav dobro potijo že proti Hašku, kaže pa. da bo šele na stara lJt«? dosegel višek v svoji formi. ?vojo igro je očistil nekdanjih nepotrebnih Mhatostt, start mu .ie enako s—» W# ifc- v »»Iimwi le aMhcw Loöar V ni dala nasprotniku čistega S ednja vrsta se je precej časa iskala in je tavala med defenaivo m potezami naprej. Sprva podajanja niso bila točna, mnogo žog je dobila nasprotna obramba, namesto da bi biie prišle do lastnega napada. Potem se je popravil napad, stvoril je kontakt z ozadjem, in stvar je šla kot po loju- Povezanost srednje vrste, ki se je odslej predala predvsem ofenzivni igri, z napadom je bila per-fektna, in v neprestanih napadih se je moglo otipljivo opaziti, kako lahko tudi šibkejši napad dobro funkcionira, če ima koristno pomoč od zadaj. Dolgo dobo je bila slika ta: črno-beli krilci so bili v sredi nasprotnikovega polja, branilca na srednji črti, črno-beli napad se je sukal okoli nasprotne kazenske črte in preko nje, a vse rudeče moštvo je bilo potisnjeno v obupno obrambo. Napad je zabil tri gole, in s tem se je izvlekel iz afere. Pri količkaj malo več odločnosti bi bili morali oditi rudeči v Beograd ? dokaj trpkej-šim rezultatom. In tega bi bila zaslužila brezprimerna požrtvovalnost črno-belega ozadja. Toda primorjanski napad je še vedno daleč od tiste prebojnosti, ki ga je nekdaj odlikovala. Tokrat je igral dobro v polju. Obe zvezi, Pepček in Pupo, sta stalno držala zvezo z ozadjem, prihajala sta obrambi v kritičnih trenutkih uspešno na pomoč, žoge sta pametno delila naprej, Pepček je bil poleg vsega še dobro pri strelu in le Placova visoka kvaliteta ga ni uvrstila med uspešne strelce. Obe zvezi sta k vsemu še prevzela glavno borbo z Lojan-čičem nase. tako da je bil Makovec stalno čist in je lahko delil žogo poljubno, na levo ali na desno, kakoT je kazalo- Od kril je bil Janežič odločno boljši, Uršič v igri zelo šibak, toda poklical je uspešno na pomoč starodavna izkustva. Vsekakor je v igri koristil Janežič mnogo več, pred golom pa je ostal Uršič stari borec. In poraženi . « Rdeči iz Beograda so prišli z velikim tekom za točke, toda kot borci se niso izkazali. Moštvo še dolgo ni napravilo vtisa tiste enotne povezanosti kot njegov nasprotnik. Dva igralca sta se predvsem odražala: Plač s svojim sigurnim posredovanjem, in za to mu ni manjkalo priložnosti, in z neverjetno hladnokrvnostjo, s katero je lovil visoke in nizke žoge. Poleg njega Lojančič predvsem kot tehničair. V igri pa je za Slamlčem precej zaostal. Slabi pa so bili rudečd v branilcih; kateri povprečni hranilec bi bil n. pT. zagrešil nerazumljivo Stokičevo napade, ki jo je Janežič s toliko prisebnostjo izkoristil za izenačenje? Precej slab je bil tudi Kostid, ki mu je Janežič nemoteno uhajati in vedno brez ovkr pripravljaj kritične situacije. V napadu »o sodelovali igralci velikih imen: SekuHč, Zečevič in še Milosevic- In ta napad je gladko kapituliral pred izigrano črno-belo obrambo. Zabil je sicer dva gola, mnogo več šans tako ni imel, toda vsa njegova igra. vse pripravljalno delo za napadalne akcije niso niti od daleč kazale moštva velikega formata, ki naj bi se resno pripravljalo na prevzem prvega naslova v našem nogometu. Če odbijemo neodločnost črno-belih pTed golom, ki se ji imajo gostje zahvaliti za tesen poraz, je razlika med moStvom za cel razred To predvsem v taktiki, v startu, v neodoljfvi voli; doseči uspeh, dočim sta si bili moštvi glede tehničnega znanja precej na ravnem. Malo poteka Hassl dobi prvo bitko proti Zečeviču; izbere stran s soncem v hrbtu, Zatorej otvorijo igro rdeči, toda prvi napad izvedejo črno-beli in v 2. min je samo gneča pred Placom ovira za noslednjo potezo. V 3. min piska sodnik Slamičev foul. Lo-jančič po.š!;e pred gol. Lort«r v startu samo oplazi visoko žogo in Milanovic jo pošlje v mre?<->- Prvi. cenen usneh. toda nežič ga lepo b'je, toda iz njega ne rezul-tira nič. Od 10. do 14. imajo čmo-belj tri lepe šanse, toda Plač je na mestu, ali je pa napad črno-belih neroden. Do 20. min traja silen tempo igre, ki ga diktirajo domači, potem se igra nekoliko vnese, toda domači kljub temu še vedno pritiskajo in silijo na izenačenje- V 25. min gresta dva strela na prazno Placovo svetišče, nazadnje je Uršič na strelu, tokrat ga že resno ovirajo. Naposled v 36. min že omenjena Stokičeva napaka: Pepček da Janežiču dolg predlo-žek, ta centrira in Stokič »stopa«, pa mahne mimo stoječe žoge; v tem je že Janežič pri žogi in z neposredne bližine neubranljivo pretvori, 1 : 1 in ogromen aplavz. Kmalu se zasmeje črno-belim nov uspeh: v 40 min uprizorijo izredno lepo kombinacijo po sredi, žoga gre z noge na nogo. preko vseh ovir, tja do gola. končno predloži Pepček Uršiču pred samim golom na nogo in Plač je v drugo premagan, 2 : 1 za Pr. in bitka je dobljena! Še dve šansi imajo črno-beli do konca, tik pred koncem imajo še prost strel, toda sodnik odpiska pred izvedbo in do polčasa ni sprememb. Ofenziva črno-belih traja še v začetku drugega polčasa, že v prvi minuti je Makovec po pregložku Pupota v čiati poziciji, toda se prepozno zave. Pr. v»e preveč kombinira v kazenskem prostoru, v 6. min. doseže J. kot, potem je zopet Pr. pred golom J. mimogrede bombardira Placovo svetišče, toda vse zaman. V 14. min. odločna kombinacija Pr. pred golom, ki jo naposled Makovec zaključi in Pr. vodi 8:1. J. se zdi povsem poražena, Pr. Se vedno priteka, v 20. min. aledi že omen-njena scena med Lojančičem in Pepčkom, potem v 22. min. medtem je bil Zečevič zapo levi strani, medtem je hU Zečevič začasno prešel v sredo, žogo dobi v čiati poziciji in neubranljivo pošlje v mrežo, postavljen je rezultat 3:2 za Primorje. Poslej preide Pr. predčasno v obrambno taktiko, žoga roma ponovno v aut, in za dobrih deset minut pritisne J. na izenačenje. Zadnje četrt uri ubeirejo domači uspešnejšo taiktiko: preko svoje polovice ne dajo v ostalepi zavlačujejo, dovolijo pa nemoteno igro samo v naisprotnikovi polovici. Zadnji sodnikov pisk učinkuje odrešujoče — navdušenje, vihar aplavza in potem je vsega konec. G. Bihač iz Bplita je sodil brez sporazuma, na predlog Jugoslavije. V prvem delu je često zaipiskal v škodo domačih, ne da bi ob nasprotnih prilik zapiska! tudi v njihovo korist. Proti koncu je ubra.l za domače milejše strune. V presoji offsidov je bdi do konca nezanesljiv. Tekme za srednjeevropski pokal V važni nogometna konkurenci aednje Evrope so se telune najboljših moštev približale koncu. Včeraj sta bili na sporedu dve semiftaalnt tekmi, in eicer tretja igra med Sparto in Juventueom v Basi« ter revanžna tekma med A U6 tri jo in Ferencz-varosom na Dunaju. V Bazlu so čehoslovaki ob veliki premoči odpraviti italijanskega prvaka Juventu-sa s 6:1 (3:0). Zmaga čehoeJovakov je krepko odjeknila vveej češkoslovaški športni javnosti, ker Je dokazala, daeo Ceho6k>-vakd lani po pravded prišli v finale za naslov svetovnega prvaka v nogometu. Na Dunaju Je Austri ja zmagala nad Fe-renczvaro6om s 3:2 (1:1), kar pa nd zadostovalo, da tri se kvalificirala za finale, ker je bàia od pretekle nedelje za dva gola na izgubi. V finale, ki se bo igral 1. odnosno 8. avgusta v Pragi odnosno v Budimpešti, prideta torej Sparta in Ferenczvaros. Lahka atletika LAHKO ATLETSKI MITING ZA PRVENSTVO CELJA Celje, 2S. julija. Odbor za izvedbo lahkoatletskega dvoboja med Mariborom in Celjem je priredil danes dopoldne na Glaziji v Celju lahkoatlet-ski miting za prvenstvo mesta Celja za 1. 1935 in obenem izbirni miting za dvomateh Maribor: Celje. Sodelovali so člani celjskih športnih klubov, člani ljubljanskega Primor-ja in mariborskega Železničarja in en član BSK iz Beograda. Rezultati so bili na=lednji: Tek 100 m 1. Pleteršek (Celje> S, 2. Urbančič (Celje) 11.09, 3. W ibi (Pi.,. Tek 200 m: 1. Urbančič (C) 24.9, 2. Skok (C). Tek 400 m: 1." Pleteršek (C) 54.8, 2. Vel- Tek 400 m: 1. Pleteršek (C) 54.08, 2. Vel-kavrh (C) 58.4, 3. Zgur. Tek 800 m: 1. Goršek (C) 2.04, i. Skušak (PR.) 2:05, 3. Cizej (C). Tek 1500 m.: 1. Cizej (C) 4:40 tri petinke, 2. Tkalčič (C) 4:42 štiri pelinke. Tek 50r0 m.: 1. Brunšek (C) 17:49.06, 2. Žunter (C) 18:14.05, 3. Grebene (C). Skok v višino: 1. Marek (C) 167, 2. Pleteršek (C) in Bankovič (BSK) 158. Skok v daljino: 1. Bankovič (BSK) 6.82, 2. Stefančic (C) 6.50 Troskok: 1. Bankovič (BSK) 1335, 2. Pleteršek (C) 12.49, 3. Skok (C) 11.91. Met krogle: 1. Marek (C) 11.98. 2. Bankovič (BSK) 11.64, 3. Marek (C) H 1.50. Met diska: 1. Urbančič (C) 32.64, 2. Zelen 32.32, Gujznik (ŽelezničaF) 31.77. Met kopja: 1. Weib! (Pf.) 40.02, 2, Tkal-čič (C) 38.65, 3. Gujznik (Z) 37.97. Štafeta 4 x 1C0 m.: L Celje 47, 2 štafeta gostov 48.9. V Bruslju paraz tirati! Bruselj, 28. julija. Danes so bile na turnirju za Klebeleber-gerjev pokal tri tekme. Med igrami je deloma deževalo, ker je precej motilo igre. PEI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec éaào prirodne FVSSIS! JOSCfOV© grenčlce Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar zdravje S- br. 15.485 od 25. V. 1935- Rezultati so bili: Nemčija : Jugoslavija 5:1 (3:1). Nemci so igrali precej ostro, toda tudi Jugosloveni niso zaostajali v tem pogledu. Edini gol za J. je zabil Ciganovič, ki je bil pozneje tudi izključen. Prilik za gole so imeli premagani še več. Madžarska: Švedska 5:2 (4:0) Belgija: Francija 3:1 (1:0). ★ Poročilo o nastopih naše waterpolo reprezentance v Bruslju je na 2. strani. Hašk : Gradjanski 2 ; 2 (2 Sl) Zagreb, 28. julija. Današji lokalni derby za točke v državnem prvenstvu se je končal neodločeno, iti sicer po splošnem mnenju po zaslugi dunajskega sodnika Rosenbergerja, ki je v zadnji sekundi pred koncem prvega polčasa od-piskal igro pred vrati Gradjanskega, ko je hip na to že obsedela žoga v mreži. Značilen je bil odmev, ki ga je imela na igrišču objava rezultatov ostalih državnih prvenstvenih tekem, med njimi je zagrebško občinstvo z velikim navdušenjem sprejelo vest o vodstvu Pri morja v Ljubljani. Goli so padali: v 8. min. po Finku za Hašk. V 17. min. je ŽivkoviC izenačil po lepi soloakciji, v 34. min. pa je zopet Fink izkoristil hipno slabost Bratuličeve obrambo in zopet dosegel vodstvo za Hašk. Po odmoru je v 29. min. napadel šipoš; pri tem ga je ustavil nasprotni branilec in sodnik je prisodil enajstmetrovko, ki jo je Zivkovič pretvoril v drugi gol za Gradjanskega. 1 : 0 z* T \ 7A n"nn r'-i tttairu n«varno«M '-vlniili r)ote7nh rrno-b^ü1" i" V 6 nadn Lrnf ep 7? np.1-v u Pr U- Concordla : Hajduk 1 : 0 (0 10) Split, 18. julija. Zmagonosni gol današnje prvenstvene tekme med Concordio in Hajdukom je padel šele v 42. min. drugega polčasa. MoStvl sta se ves čas obupno borili za točki, kar je slednjič v zaželjenem trenutku uspelo Zagrebčanom Tekmo je «odi! sr. Kaiman. BSK : Slavila (O) 5 : 0 (ito) Slavija (S) : Bask 2 i 0 (18 0) Celjski nogomet Celje, 38. julije. Danes popoldne «o Atletski na iigpišču pri Skalna kleti v kv«Hfikacqjeki tekmi pora«, li Krški SK 18:0 (5:0), Atletiki sobi« vwt-kera pogledu boljši in se vee čas prevladovala. Gostje so bili sdeer požrtvovalni, a er igraJd txrea sistema. Tekma n1 bi]« poeeboc zanimava. Sodil je g, Vedi« objektiv«©. Dopoldne jeSK Hrastnik v prfj*t«lj»ki tekmi premagal Jugoslavijo 8:1 (0:1). V predtekmi re«erv je JufioeJavij« premagala rezervo Atletikov z 2:1. Na Glaziji Je mladina Celja premagala mladino Primorja 3 4:2 (1:0). vpredtekmi pa je n. mladina Ju-»oato.vitje povaaita II. mladino Ofltfc s Iti. Službene objave LNP (Nadaljevanje seje p. o. dne 24. t. m.) Poziva se Maribor, da v roku 8 dni nakaže Iliriji 10 Din za kolke na uverenju ob priliki prv. tekme Maribor-Ilirija 28. aprila 1935. Opozarjajo se klubi, da imajo navesti v prijavah prijateljskih tekem igrišče, na katerem se bodo tekme igrale in začetek tekem, sicer se tekme ne bodo odobrile, odnosno se bo proti klubom postopalo. Verificirajo se s pravico nastopa 3. avgusta t L za Krški SK Cerjak Vinko; s pravico 3. avgusta za mednarodne, 24. oktobra za prijateljske in 24. januarja 1936 za prvenstvene tekme za Cakovečki SK Krčmar Stjepan, za Dravo Preac Ivan, za Železničarja Knezer Ivan, za Litijo Krai-ger Henrik, za Rapid Heber Herbert. Pozivajo se klubi, da pošljejo takoj pod-savezu savezne izkaznice z odjavnicami: Maribor za Kraigerja Henrika, Svoboda-Maribor za Knezerja Ivana, Ptuj za Herberta Heberja in Preaca Ivana. Vzame se v znanje izjava Erberja Draga, da preklicuje prijavo za Hermesa in ostan« pri Iliriji. Zavrne se verifikacija Zupanca Franca za Hrastnik, ker nI predložena prijavnica. Cita jo se za SK-Brod, St. Vid, Piraat Franc, Boštjančlč Stanko, Bukovec Stanko, Reichmann Anton, Košir Janez, Cižman Ivan, Beroik Srečko, Zuccatto Remigio, Jakopič Ludovik, Jakopič Karol, Verbič Dorè, Trampu* tteCan, Verstovšek Franc, Uril Alojz- fcižku Bogomirju, železničar, se dovoli je nastopi v prijateljskih tekmah za Dravo Iv času do konca avgusta t. L Kazenskemu odboru se predajo: Starman I ntktss Oskar, «ha ftlsga Ti "ELITNI KINO MATICA- TeL 21-24 Te1. 21-24 Danes ob 4-, ja 9J4 uri premiera veseüega filma Težko je biti oče Luise Ulrich, Smeh Bihard Bomanovsky zabava, petje prestopka na prv. tekmi Sloga-Korotan 21. t. m. v Ljubljani; Cater Vili, Olimp, Go-riSek Stanko, Atletiki, zaradi prestopka na prv. tekmi Olimp-Atletiki 21. t. m. v Celju; Kovačič Nikolaj, Panonija, zaradi napačnih navedb ob priliki verifikacije. Upravnemu odboru se preda Amater, ker ne navaja v postavi moštva s tekme Ama-ter-Hermes 21. t. m. v Trbovljah poleg priimkov tudi imena igralcev. Potrjujejo se dopisi: Hermes 55 od 18 t. m., ČSK 395 od 19. t. m., Rapid od 22. t. m. Sloga-Zg 28 od 23. t. m., Maribor 210 od 23. t. m., Drava od 10 t. m., Radovljica od 22 t. m., Kovinar od 20 t. m., zapisnika 00 Maribor od 15 in 22. t. m. ter poročili službujočih Slanovca in Vozlja. Izvede se nalog JNS glede juniorskih prv. tekem, ki se jih po sklepu saveza morajo udeležiti prvorazredni klubi, drugorazredni klubi pa po prijavi. Pozivajo se drugorazredni klubi, da udeležbo prijavijo do 7. avgusta t. 1. Kolikor prizadeti klubi še nimajo juniorjev verificiranih, se pozivajo, da jih takoj predložijo v verifikacijo. Verificirajo se prvenstvene tekme: Ilirija-Rapid 4:1, Mladika-Slovan 2:2, Grafika-Korotan 6:1, Korotan-Sloga 5:1, Hrastnik-Zagorje 14:0, Rapid-Celje 8:2, Atletiki-Olimp 2:1, Korotan-Sloga 11:0. Novak 1. r. Razpis II. dela prvenstva Jugoslavije za posameznike v dnevih 16. do 18. avgusta. Jugoslovenski lahkoatletski savez priredi dne 16., 17. in 18. avgusta 1935 na igrišču S K Primorja v Ljubljani, Tyrseva cesta, II. del prvenstva Jugoslavije za posameznike z naslednjim sporedom: 16. avgusta ob 17.: Tek 5000 m. 17, avgusta ob 16.: Tek 100 m (izl.), met krogle, tek 100 m (finale), tek 400 m (izl.), skok v daljino, met diska prosti stil, skok v višino, tok 200 m (izl.), tek 1500 m, tek 110 m i zaprekami (izl.), met diska helenski stil. tek 400'm (finale), tek 4x100 m (izl). |8, avgusta ob 18.: Tek 110 m z zaprekami (finale), skok ob palici, tek 400 m z zaprekami (izl-), tek 200 m (finale), met kopja, tek 44tO m z zaprekami (finale), met kladiva, tek 10.000 m. troskok, tek 800 m in tek 4x100 m (finale). Pravico nastopa imajo tekmovalci, ki so dosegli naslednje rezultate: 100 m, 11.8, 200 m 24.6, 400 m 56 sek., 800 m 2:lo min., 1500 m 4:35 min,, 5000 m 17:40 min., 10.000 m 37 :30 min., 110 m z zapr. 18 sek.. 400 m z zapr, 1:05 min., 4xlOo m 48 sek., skok v viS, 160 cm, skok v dalj. 6 m, skok ob palici 3 m, troskok 12 m, met krogle 115 m, disk 35 m, kopje 48 m in kladivo 30 m. Kdor kot prvi, drugi ali tretji ne doseže v svoji disciplini enakega ali boljšega rezultata od gornjega, ne dobi nagrade. Nagrade prejmejo v vsaki točki najboljši trije, naslov prvaka Jugoslavije v vsaki točki pa dobijo samo oni tekmovalci, ki dosežejo vsaj naslednje rezultate: 100 m 112, 200 m 23 sek., 40f) m 52.8. 800 m 2:05 min., 1500 m 4:25 min., 5000 m 16:45 min., 10.000 m 35:10 min., 110 m z zapr. 17 sek., 400 m z zapr. 59 sek., skok v viš. 178 cm, skok v dalj. 678 cm, skok ob palici 360 cm, troskok 13.85 m, krogla 13.50 m, disk 41 m, kopje 55 m. kladivo 40 m. 4x100 m 44.4 sek. Prijave je treba poslati najkasneje do 9. avgusta opoldne tajništvu v Zagreb, Hatzova ulica 21/11. Prepis prijave je treba poslati tudi A S K Pri morju. Ljubljana. Tavčarjeva ul. l/III. v roke tajnika S. Saneina. Upoštevale se bodo samo prijave, ki bodo prišle pravočasno, in sicer samo pismene prijave klubov, nikakor pa ne prijave posameznikov mimo klubov ali brzojavne prijave klubov. Prijavnina znaša Din 15,— za osebo in točko, Din 60,— pa za štafete za ljubljanske klube. Prijave brez prijavnine se ne bodo upoštevale. Tekališče je dolgo 420 m z dvema ne-dvignjenima zavojema in pokrito z ugaski. Tekmovalo se bo po pravilih JLAS. Tajnik: Frančič Zdrav&o Športni dan v Laškem Športni klub »Laško« priredi v nedeljo dne 4. avgusta t. L svoj VI. športni dan z naslednjim sporedom: Dopoldne: Prodaja cvetlic; ob 11. — štafetni tek po mestu 4 x 100 m, ob 11.15 — tek na 1500 m; ob 11.80 — kolesarska polževa dirka po mestu, od 11 do 12. pa promenadni koncert na cilju na Savinjskem trgu. Popoldne: ob 15. — revanžna šaljiva nogometna tekma med »šuhimic m >debelu-hi«, ob 16. pa nogometna tekma med Tr-govačkim športnim klubom in Laškim. Po tekmah razdelitev daril tekmovalcem, nato prosta zabava na »Lavi« z zelo pestrim sporedom. V kopališču ta dan popust s prireditveno vstopnico. — Društva v okiKci naj ta dan ne prirejajo sličen prireditev, ASK Primorje (centralni odbor) Skupna važna seja centralnega odbora in odbora nogometne sekcije bo drevi ob 20-30 Rebeu. pri Angleška lahkoatletska Državna prvenstvena tekmovanj« v lah ki atletiki so zdaj končali tudi Anglež. Uapehi te največje lahkoatletske prireditve pa otoku so bili v splošnem mnogo boljài kot lani. Med podrobnostmi naj za-beležimo: Troekok m, kopje 70.22 m. krogi« skok oi> palici 4.20 m, skok v vttino 14» m, skok v daljino 7.18 m. 100 y 10J, dtefc 51.64. Prva mesta so razen v teki'h zelo poto irai i tujo-' Holandeit Francozi^, gledalcev je bilo TEDEN DNI FILMA ii slovenske igralke v Berlinu Berlin, 25. julija. Berlinske novine pišejo o Robe risovem gledališču pod zaglavjem »Gledališča, ki lei a« takole: Stoji v Behrenstrasse (po njej nosi svoje ume) in se ne javlja z velikanskimi ambicijami, ne oznanja vsakih 5 minut svoje nove miei je, ne menja vsak mesec lastnika lin zvezdnikov, da, celo igre, ki jih ima na sporedu, so teden za tednom iste. in tako bi človek moral misliti: najmanj zanimivo gledališče v Berlinu. Tu ni škandalov in ne konkurzov, tu se samo dela. Dela pa se solidno in pošteno. Učinek? že leta in leta je dan za dnem isti: občinstvo, ki mu ni do problemov in čutnih dražljajev, temveč do tega, da se odpočije in zabava, je tu zadovoljno. Ta primer bi se moral obravnati pod rubriko: Zabava kot obrt (oddelek gledališče) če ne bi bil tako poučen. Ravnatelj Ln lastnik je svoj lastni zvezdnik (Ralf Ar tur Roberts), ne da br' se on ali občinstvo tega naveličalo :n utrudilo. In mož ni samo komik popo-noma individualnega značaja, marveč vedno odličen, z vedno novimi domiisleki. Goji an-samblsko igro, ki je najskrbneje ukrojena na umetniško učinkovitost, ima najspret-nejšo roko pri izbiri komadov in najtanjši čut za ono mero in vrsto poant, ki jih zahteva njegovo občinstvo, pretežno tujci Zna si zagotoviti trajen uspeh - sto predstav enega komada je zanj mrnimtnm. že velik ! ), da kritika igralca sploh omeni. O igri » Der Tiefstapler« je zapisala »Berliner Zeitung«, prinesla je obenem karikaturo R. A. Robertsa in Hillejeve:... Ameriško dolarsko princeso, sveže importirano iz črnogorskega tingeltangla, igra v jeziku, bobnečem od konsonantov, Elen Hi Ile jeva in nudi skozi dve dejanji fulminanten izbruh temperamenta... »Tempo« je zapisal: Temperament Hillejeve, Marija Karsteno-va in Evgen Burg pripomorejo igri do uspeha, ki bo trajal do naslednje premiere o Božiču. .. Pri R. A. Robertsu se preigravata dve igralki vedno bolj v ospredje; Hilleje-va in Schakova. Dva neoporečna talenta, ki rasiteta pod Robertsovim vodstvom od dne do dne. O igri »Fabian, der Elefant« pravi kritika: Hiillejeva preseneča s svojo naravnostjo in šarmom. S prisrčno naravnostjo posebno osvaja Vanjo se ne zaljubi sam Fabian, temveč tudi publika. »Berliner Volkszeitung« je zapisala o igri »Terzett zu viort« - Hillejeva je dokazala posebno s prednašanjem poelednjoga knpleta sseìo decente n, ùato pa tembolj učinkovit dar za koniiko. Iz majhne Ellen je pričaral Roberts novo izdajo Lucije Englischeve. čudovita interpretka zadrege, ki ved no znova osvaja občinstvo... Zopet drug časopis : Hiillejeva, fci kot sobarica vse mogoče poje, pleše in pove, je pristni subretni talent. Vse, kar napravi, učinkuje, kakor da ji Je pravkar prišlo na misel. Izžareva bliskavice, Njeno ime velja ponoviti: Ellen Hille. Lepa Ellen sodeluje tu in tam tudi v filmu in na različnih dobrodelnih prireditvah. Na eni izmed teh je imela e prednašanjem slovenskih pesmi velik uspeh. Njeni tovariši in družabniki so: Johannes Riemaan, Paul Horb iger, Junkermann, Heidemann, Henri Stuart.— Kako žrivS v Berlinu ? Takole pravi: —Oasi imam velik krog znancev in najipri-jetnejšo družbo, se vendarle ne morem docela uživeti v to bučno mesto s stoodstotnim tempom, često se spomnim Tivolija, Rožnika in Bleda in najrajši bi ušla domov. Toda tu me čaka delo, prav te dni sem se vrnila iz gostovanja v Kod an ju, kjer sem s štirimi tovariši nastopila v opereti in pobrala lepe kritike. Počitnice bodo na žalost prešle in spet enkrat nebom videla Ljubljane.— S. © skrbi za svojo populär* nost K lordu Ashfieldu, predsedn ku družbe londonskih podzemskih železnic, je prišel nenapovedano vojvoda Keniski in mu dejal, da bi rad vodil enega izmed vlakov te družbe. Princa so povedli k okrožnemu višjemu nadzorniku proge Morden—Edgware Wasselu, ki je prevzel častno nalogo, da visokega gosta s pomočjo modelov pouči, kako se vlak vodi. V desetih minutah sc. ;e princ seznanil s tajnostmi motorjev in z najvažnejšimi signali. Sicer so hoteli, da bi za vsak primer ne preizkušal teorije praktični z zasedenim vlakom, toda princ ni hofei o tem nič slišati m ker se je med cem tudi razvedelo, kaj namerava, je zasedb vagone na stotine ljudi. Vojvoda je vstopil v vozačevo kabino in se takoj odpravil proti postaji Lambeth North.Srečno je privozil do tja, samo zavrl je trenutek prepozno, tako da je vlak šel za malenkost mimo ploščadi. Zamuda treh minut, ki je sicer spravi'a ves vozni red v nered, je bila v teh okoliščinah umljiva- V Lambethu je vojvoda p eseilal na m.v vlak, ki ga je zdaj že po vseh pravilih spravil tri postaje dalje, nakar mu je bilo tega debuta dovolj. Njegovo sprems1^.: je bilo ves čas dosti bolj razburjeno od njega- Izkušen strojevodja, ki so mu ga dali za vsak primer na razpolago, ni im.'.l niti enkrat prilike, da bi mu rrisiočil na p.nncč. Levi v Darlingtonu Srečen konec dečje nepremišljenosti V tem gledališču je članica naša sloven-«ka rojakinja Fifi Hillejeva, ki se zdaj imenuje Ellen Hille. Pred sedmimi leti je bila odšla iz Ljubljane na študij v Berlinu. Prej ee je doma šolala pri ge. prof. Födransper-govi in pri prof. Osipu šestu, v Berlinu pa pri prof. Gertrudi Arnoldovi. Najprvoje tulila angažirana eno leto v berlinski komični operii, kjer jo je spoznal Roberts in jo prevzel v svoj ansambel. Temu je ostala zvesta do danes. O 6VOjem delu pripoveduje: Doslej sem nastopila v celi vrsti veseloiger inv 4 operetah. Tako sem igrala 2 k> krat v komadu »Hau-ruk«, 233 brat v »Ehe in Dosen«, in tako dalje. Marsikdo bo misli l, da postane človek pri takem igranj: ii en-euite avtomat in da trpi umetniška etran igranja. Ni točno. Vsaj jaz občutim, ti-a se c.cvek v takem zaporednem igranju te e popolnoma resnično in docela pravilno vživi v vlogo. Igra, ki jo igramo zdaj, presega že 50 predstav, pa upamo, da jo bomo igrali do Božiča. V njej ghimiin plesalko, ki govori spakedrano nemščino in se slovensko krega. Prikrojila sem si nekaj naravnost čudovitih slovenskih stavkov in kadar pridejo Slovenci v gledališče, se jim nasmejejo do solz. . . življenje je tu jako utrudljivo, delo naporno, zahteva vselej in povsod celega človeka. - Kritike o Hillejevi so laskave. Kdor pozna umetnostni standard v Berlinu, ve, kako težko je doseči tolik uspeh (biti mora Na semenj v angleško mestece Darling-ton je prišla majhna menažerija. Imela je med drugim tri leve, paglavci iz tega kraja pa so jim v nekem neopaženem trenutku odprli kletke. Prvi lev je skočil čez plot v neki vrt, kjer je ga. Brovvnova svojemu sinčku baš čitala genljivo zgodbo o svetniku, ki je srečal v puščavi leva in mu je lev pokazal nogo, v katero si je bil zabodel trn. Ga- Brownova se ni hotela šele prepričati, da-li je prišel sedaj tudi kakšen lev s prošnjo, da mu iz-dere trn iz noge, temveč jo je s svojim dečkom jadrno popihala v kopalnico in se vanjo zaklenila. Lev je med tem mirno legel na vrt in so ga njegovi strežniki lahko ujeli brez težave. Drugi lev je splezal iz strahu pred prestrašenimi ljudmi na streho konservatorija. Streha se je udria in lev je padel v zaprto dvorane, iz katere se je dal očitno z veseljem odvesti v svojo kletko. Tretji lev pa je napravil še krajšo: Ko je videl, da vsi ljudje bežijo, je začel bežati še on in se je zatekel — v svojo kletko. Tako se je končala panika v Darlingtonu. Samo nekoliko paglavcev se je pokorilo zanjo še nekaj časa. Zapovedana ločitev Ljubezenska avantura indske princese Med množico eksotičnih gostov, ki so posatili London v dnevih jubilejnih svečanosti, je bil tudi maharadža iz Lahdandar-ja s svojo 17 letno, izredno lepo hčerjoTki je obenem ena najbogatejših dedinj v Indiji. Princesa se je v Londonu seznanila z visokim kanadskim uradnikom, viceguver-nerjem Thomasom Hosmerjem BOurne-mouthom in zaljubila sta se drug v drugega. Stvar sta znala dobro prikrivati, ko je pa maharadža pozneje odpotoval na ita-llijansko Rivijero, mu je princesa nenadno pobegnila v Nico. Tam jo je že čakal Bour-nemouth, ki je bil medtem ostavi! službo in prestopil v muslimansko vero ter sta se poročila. Nekaj časa sta potovala po Evropi, da bi se skrila vsem zasledovalcem, toda končno ju je maharadža vendarle iztaknil na Angleškem. Nepoklicani zet mu je sicer ugajal, vendar ker vladajo v njegovi deželi takšne postave, da se princesa ne sme poročita z neplemenitašem, je sklical koncil visokih dostojanstvenikov muslimanske vere, da bi odločili o stvari. Koncil se je odločil za to, da se morata princesa in njen mož razpročiti. V London so poslali sla, ki jima je sporočil ta odlok - -in zakonca sta se vdala. Ločitev se je dala formalno izvršiti zelo lahko, ker zadostuje, da mož ob navzočnosti muslimanskega duhovna reče svoji ženi: »ločim se od tebe.« Princesa se namerava sedaj posvetiti povsem dobrodelnosti, Bournemouth pa postane muslimanski menih. Kateri narod piše največ pisem Na to vprašanje daje odgovor zanimiva statistika, ki je bik nedavno objavljena. Največ pišejo Angleži, ki so na glasu, da so najbolj molčeč narod. Vsak Anglež napiše na leto 78 pisem. V Združenih državah pride na vsakega prebivalca 67 pisem na leto, v Novi Zelandiji 66, v Švici 60, v Nemčiji 56, na Danskem 41, na Nizozemskem 31, v Belgiji 29, na Švedskem 28, v Franciji 26, v Italiji in Španiji pa manj kakor 20. Orjaški makaron V neki tvornici testenin v Brindisiju so izdelali 4 km dolg makaron. Lastnik smatra ta izdelek za znamenje izredne sposobnosti svoje tvornice. To velikansko vrv iz testa bodo položili okoli tvornice, da bo oznanjala slavo tvorniške podjetnosti. Silen napredek turške žene Presenetljiv dokaz, kako lahko najbolj zapostavljena žena dozori v najbolj zavedno državljanko, nam daje turška žena. Odlična Bolgarka dr. Vera Pločeva, ki je bila na kongresu Mednarodne ženske alia.nse za državljanske pravice v Carigradu, popisuje v nekem ženskem listu, koliko sposobnosti je pokazala Turkinja kot polnopravna državljanka, čeprav je bila popolnoma nepripravljena za javno življenje in je ta-korekoč čez noč stopila na volišče. Neka tuška odposlanka je na kongresu odgovorila pozdravom mednarodnih zastopnic: »Turška žena je do zadnjega mnogo trpela, nesporno bolj kakor njene -estre Evropke. Polnopravnost, ki ji jo je dal vodja republike, pa je zaslužen predujem na njeno prizadevanje in delo, ki ga posveča demokraciji in dvigu domovine.« In res, z enim samim zamahom so bile pretrgane verige, ki so stoletja utesnjevale sposobnost turške žene; zdaj je Turkinja svobodna in polnopravna kakor le malo njenih sester po drugih državah. Nič se ni treba čuditi, da je Keonal dal ženi vse državljanske pravice, čeprav (--e ni bila zanje pripravila. Dejstvo, da je danes turška žena pripravljena na vse poklice, da se z lahkoto vživlja v vsestranska javna in gospodarska vprašanja in da je naposled zraslo mlado pokolenje, ki 7v. a več evropskih jezikov in smelo stopa življenje, dokazuje, da Turkinja tudi v preteklosti ni lahkomiselna in flegmatična kakor si marsikdo misli. Politična enakopravnost, ki jo je dobila Turkinja v zai-njem času, ima svojo predhodnico v Iru-žabni enakopravnosti, ki jo je dobila takoj po vojni. Obnovitelj Turčije je pametno mislil, ko je iskal med svojim narodom vse sile, ki so bile sposobne, izobraziti in dvigniti prenovljeno domovino. Te sile je našel v enaki meri med ženskami in med moškimi. Svojo družabno polnopravnost :"e turška žena temeljito izkoristila. Danes je- že učiteljica, uradnica, zdravnica, arhitektka, agronomica, advokatka, sodnica. Vsi poklici se odprti tudi njej, zakaj v novi Turčiji se izbirajo delovne sile po načelu sposobnosti. Sjpol ni zapreka sposobnemu državljanu, ki hoče delati in uspevati. Ta zavest možnosti in pravice do dela sta dala turški ženi sposobnost, da je dostojno sprejela tudi' politično enakopravnost, ki ji jo je kmalu dala država. Ta enakopravnost je zanjo zaključek razvoja, za katerega se je pripravljala, vendar pa ga je mogla doseči le ob demokra-prosvetnih reformah voditelja republike Turkinja je tudi rekla: »Me nismo feministke, ker se n'm arno za kaj boriti Ko so pri nas uvajali demokracijo, nas niso podcenjevali in ne omejevali. Na življenje pod sultani se nočemo niti spominjati To je preteklost, ki bo ostala zaprta v muzejih. Naše življenje je življenje republike in demokracije in napele bomo vse sile, da okrepimo to življenje in mu pripomoremo do uspehov.« Turška ženska zveza je trajala 6amo tri leta, toliko da je organiMrala turško ženo in ji pokazala pota. Ko pa so dobile politične pravice, so žene same spoznale, da je poslanstvo zveze dovršeno. Razpustile so zvezo takoj po carigrajskem kongresiu, zakaj enakopravnost, ki so jo dobile, je tako vsestranska , da s svojo udeležbo v političnem življenju lahko žene rešujejo prav vsa vprašanja. Stremljenje za napredkom žene nima nikjer odpora in ovire. Reakcije proti ženskemu udejstvovanjai. ki se pojavlja v mnogih državah, v Turčiji ni. Obratno, tam ženam skoro povsod pomagajo. Vabijo jih na vsa mesta in iz podbujajo. V javne in državne ustanove, v svobodne poklice, v urade, h kmetijstvu in celo v industrijo, ki močno napreduje Tam ni razlike med možem in ženo, med poročeno in neporočeno ženo. Vsi brez razlike imajo odprto pot ta vidijo svojo nalogo v vztrajnem delu aa republiko. Morda je v tem pogled« Turčija bolj podobna Rusiji kakor evropskim dirtSavam, katerih evolucija ni mogla tako do osnove pretrgati tradicij v odnosu do žene. Rešitev ženskega vprašanja v Turčiji nam omogoča razumevanje, zakaj je imel Kenia! tolflko uspeha tnd'i v drugih reformah ki jih je tako hitro uveljavil v evo'1 državi. Filmska zvezdnica Ana Dvorak kaže svojo ogorek» polt fotografa Iz akvaristove torbe O menku in smuču Okoli Beograda, kjer se stekajo vode mogočnih rek, je seveda tudi zbirališče mnogo vrstnih rib, od jeseter in somov kot največjih pa do ljubkih pezdirkov in pritlikavih morskih golobčkov kot najmanjših zastopnikov tega rodu. Vendar je zmisel za plemeniti sport akvaristovstva, ki temelji zlasti na višji srčni kulturi, tam še malo razvit. Z njim se ukvarjajo večinoma priseljenci. Brez dvoma pa se bo razvil zmisel v nekaj desetletjih tudi na jugu. Poleg vseh vrst rib, vistopanih v slovenskih vodah, srečujemo v beograjskem bazenu sabljarke, bolene, razne jesetre, some, somiče, zvezdoglede, okune, smkeže, čepe, ameriške svetlikavce, rečne piškurje in morske globočke, zaradi česar lahko upravičeno imenujemo vode okoli balkanskih vrat — ribji raj. Kljub temu je pa, kakor rečeno, malo akvaristov, ribičev pa dovolj. Žal se poslednji ne ozirajo ne na velikost ne na drst rib, zaradi česar je ribjega rodu vedno manj. Posledica bo, da bodo prej ali slej posegli vmes pristojni činitelji in počevali nadzorstvo. Kdor je bival na jugu, se je lahko prepričal, da love zlasti pri poplavah in po njih tudi mnogi neupravičeni. Čim začno po poplavah vpadati mnogoštevilne mrtvice postane živahno na obalah. Z mrežami, s koši, koriti in drugimi pripomočki lovi ribe staro in mlado, ne oziraje se na velikost, drst in dovoljenje. Pri takih prilikah pride tndi akvarist na svoj račun in si pač vzame tisto, kar mu je všeč in česar še ne pozna. Sicer pa dobavlja aa ljubljanski muzej razne ribe iz beograjskih voda g. inž. I. Jošt. Trenutno so razstavljeni ameriški ostriži (eupomotis gibossus), ki so se tam ndomačiM. Lepi so, elegatni, vendar precej nasilni. Nekaj dni so bih v muzeju na ogled tudi majhni somi (silurus glanis linée), ki jih je prinesel g. Jošt iz Beograda in ki se razlikujejo od ameriških somičev (Amei-uras nebulosus) zlasti po zeko kratki hbrtni, po dolgi podrepni plavuti in po dolžini gornjega para brk. Somič ima tolščen-ko, dočem je som ni ma. Somi, ki zrastejo do 2 m (somič do 30 do 40 «n), so seve zelo požrešni. Čim vržeš mladičem v akvarij nastrgano meso, si napolnijo trebuščke, da so podobni paglavcem večjih vrst žab, ne pa somom. Tudi smuči so bifi razstavljeni, letošnji mladiči. Žal sta bila dva ranjena, dočim se je tretji sam umrtil. V mraku je lovil vodne bolhe in se pri tem zataknil z zobmi, ki so nazaj zapognjeni, na steblo ka-bombe. Ker se ni mogel osvoboditi in ker zaradi tega ni mogel dihati, zapirati in od- pirati gobčka, da bi dovajal skžnim fistt-čem z vodo vred kisik, se je zadušil. Smnč (Lucioperca sandra Cuv. VaL) iz rodu ostrižev je še mnogo bolj požrešen kakor ostriž. Mladiči so podolgovati in se ponašajo z izredno velik im gobčkom. Smuči, ki so navajeni na nastrgano meso ga hitro pogoltnejo in trup se jim na pohri tako silno, da bi se človek bal za njihovo življenje. Nu, hitro se spet izprazni, nekar je treba spet krmiti. Smuč. ki jemlje slučajno tudi meso, ga ne pobere z gna, temveč za časa, ko se pogreza k dnu. Barva telesa je rumeno-rjava-svetla in pri mladičih vidimo tri medle počezne pege. Prsne plavuti sto kakor pri vseh ribah rodu ostrižev zelo velike. Tudi majhni menek (Lota vulgaris Linée). ki je pri romal iz Dunava, se prav dobro počuti. Žal ne jemlje nastrganega mesa, temveč samo živo hrano, kar je za akvaristi zelo neprijetno, kajti meso je vedno na razpolago, žive hrane pa pozimi ne bodimo zlanka. Priporočljivo je, da navadi akvarist svoje ribe na nastrgano meso. kar ga osvobaja vseh skrbi za zimski čas. Trup menka je kačaste oblike, podolgovat. Trebušne plavuti 90 pred prsnimi in na dolnji strani trupa zašiljene v tipalke. Prva hrbtna plavut je kratka. druga pa ozka in sega do repne plavuti. Ravno tako dolga je tudi podrepna plavut. Plavuti razen parnih so posejane s timnemi pegami, barva trupa je pa črno-rjava. Na podbradku je tiplka in po njej ga spozna tudi vsak nestrokovnjak. Menek je lepa ribica, raste pa zelo hitro. V vodah okoB Grosuplja ga lahko dobimo, med tem ko je izginil iz Ljubljanice in tudi z Horjnlščice. Lepotni salon za pse in Tai salon so odprli pred nekaj tednj v Parizu. Pravijo, da ga močno obiskujejo. V njem so dame in gospodje v belih haljah in strežejo obiskovalcem. Psom napravljajo kodre, manikirajo jim kremplje, snažijo jim zobe m navijajo kodre na glavi. Razen tega pripravljajo turške parne kopeli za pse vseh pasem. Pa tudi maserje imajo. Če psu parna kopel ni všeč, dobi navadno kopel in nato prho. Sosedna soba je enako opremljena za sprejemanje in nego mačjega rodu. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Turčija ee ponaša e številno elito mož in žena, ki prav zato, ker so res izbrani, predstavljajo višjo izobraabo in višje pojmo vam je, ki daleč presega stopnjo mnogih drugih držav, katere se prištevajo med najnaprednejše. Ta elita pa ima tak obseg, da mogočno vpliva na življenje v državi. S podporo in delom reformatorja Kemala dosezajo ti izbranci neverjetne uspehe in prepajajo neizobražene množice s svojimi nazori v državnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih. Ti voditeljev! sobojevniki ne uvajajo samo njegovih reform, ampak tudi pre-obrazujejo narod ta nnu oblikujejo novo psihologijo in novo gledanje na življenje. Srečni položaj turške žene glede na njene pravice do dela bi lahko pripisali tudi gospodarskim razmerem, ki jih preživlja turška država. Novoustanovljene socialne naprave zahtevajo ljudi, razvijajoča se industrija vabi delavne roke, vse dTžavne ustanove potrebujejo vzposoblje nih moči, in te moči iščejo v vseh slojih naroda. Marsikdo poreče: Ko se bo v Turčiji pojavila obilica delovnih sil, bo tudi tam nastopila reakcija proti ženskemu delu. Toda to so samo pesimistična mnenja c nepoznani bodočnosti. Po tem, kakršen je danes položaj turške žene, je samo vpra šanje, ali bo žena še kdaj padla nazaj v položaj bitja brez vrednosti, potem ko b« vzgojila nova pokolenja z novim svetovnim nazorom. Z delom enakopravne državljanke se bo turška žena vsestransko izpopolnila in bo postala neogibno potreben čkriieij v življenju svoje države. Pregovor pravi, da delo ustvarja, zato ne bo čudno, če bo po nekaj letih turška žena nadkrilila ž*ne v starih naprednih državah po sposobnosti in po položaju. p. H. „Armada" na draži» Britski državni umetnostni sklad je kupil na javni dražbi v Londonu za 2700 gvinej znameniti okrasek «Armado» iz zapuščine ameriškega milijonarja Pierponta Morgana. Ta «Armada» je z dragulji bogato posuta miniatura angleške kraljice Elizabete, ki »o ji jo njeni državniki poklonili leta 1588. po porazu španske Armade. Neko drugo miniaturo slikarja Holbeina so prodali celo za 5900 gvinej. list za črnce V Nairobiju je začel izhajati list, ki je namenjen samo črncem in njihovemu oblačilu Izdajateljica in urednica mu je neka zamorska inteligentka, ki je absolvirala vseučilišče v Kapskem mestu, sedaj pa ee trudi ustvariti enotne oblačilne predpise za črnce. Poseben boj je napovedala cfHn dTom, frakom in dežnikom, ki delajo črnca v očeh belega človeka tako smešnem m tanta»Jutra« AàoU Bfinfea* - Za ttenfec tiskaa» d. d. ta* ftmc - fr hnratfri fei — SM S