OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST GROSUPUE
EVROPA '92 Ali vemo, kje smo?
Po lanski skupščini Občinske raziskovalne skupnosti Grosupljc, ko sem bil izvoljen za njenega predsednika, scm se zavedal odgovornosti, ki jo sprejemam. Vendar naj poudarim, da ne gre tu za odgovornost delegatom skupščine, niti nekaterim dejavnikom, ki zagovaijajo ute-čeni način forumskega dda — sirinjanjcm z vsem, dogovarjanje o že sprejetem, linijska usmeritev ipd. Odgovomost čutim do tislih Ijudi v naši družbi, ki se zavedajoč, da se nam kolo razvoja ncnehno uslavlja, ki kljub uničujoči uravnilovki, praznim obljubam dncvne politike, da nas samo vlaganje v znanje poiegnc izdeprcsivne krize, pripravljeni podirati zidove sistemskih blokad, o katerih tu nc bom razpravljal, vendar so bistveni elementJ našcga capljanja za razvitim svetom.
Iz preproste aritmetike podatkov o finanriranju posameznih interes-nih dejavnosti lahko ugotovima da je raziskovanje z 0,04% od doho-dka DO, daleč za vsemi interesnimi dejavnostmi, a ravno vlaganje v znanje in razvoj nas lahko potegnela iz krize!
Ta uvod sem napisal kot sptošno sliko analize. ki jo lahko naredimo po obiskih večjih DO na območju naše občine in pogovorih z direktorji.
Analizo naj slrnem v naslednjem:
I.  Inovativna dejavnost
Skoraj v vseh podjetjih so nam lakoj zagotovili, da imajo samou-pra\ no sprejeie pravilnike o movadjah, kalerih praktična vrednost se pokaže ob sprejcmanju nagrad ra inovatorje. Vem, da vsak predlog šc ni inovacija in vsak, ki ta predlog poda, še ni inovator. Toda ravno za-radi ugotoviiev prej napisanega, smo za širjenje inovativne kulture na vseh področjih družbenega ustvarjenja in ne samo na tehničnem po-dročju, napravili zelo malo. Slika lega so tudi borni rezultati društva DIATI, katerega soustanovitelj je bil tudi občinski sindikat in, ki naj bi imel predvsem vlogo podpomika v morainem smislu. Toda v vsakod-nevni borbi za preživetje resnično pozabijamo, da nas bo samo vlaganje v znanjc, predvsem v moralnem in maierialnem smislu potegnilo iz ekonomske in tehnične zaastak družbe v resnično ustvarjaino, duhov-no bogato družbo. To se zavedamo vsi, koliko pa smo pripravljeni za to storili. pa je ključno vprašanje rtiše prihodnosti.
II. Ra/voj, raziskave v DO
Tudi sianje na tem področju je raaen spoštljivih izjem resno.
Firmc, ki so se v preteklosti ravedate. ob sočasnem stalnem zagotavl-janju redne proizvodnje. dajimsamoznanje na vseh področjih (tr/enje, razvoj, tehnološka posodobitev, kadrovanjc) zagolavija trdno osnovo za bodočnost. lahko danes brez posebnih pretrcsov rušijo okoreio iner-cijo utečene proizvodnje in lahko danes dejansko prestrukturirajo proizvodnjo in lo lako, da lahko s svojim ddom zadovoljujejo najzah-tevnejše trge tudi v izvo/.u.
»Evropa 92« je pred vrati, toda če mi »Evrope 92« ne bomo s svojim znanjem in obvladovanjem iiašcga dela uspeli ustvariti tu doma, potcm leta 92 ne bomo sedeli na skupnem viaku, ki se mu pravi enoten infor-macijski in kuiturni prostor 500 milijonov potrošnikov, kar bo največjc tržišče na svetu. Če to zamudimo, potem bomo lahko delali samo še zase in še revnejše od nas.
Nekaj firm, ki se tega dobro zaveda mpram tukaj omeniti.
Na prvem mestu bi omenii Kovinast/oj Grosuplje, ki po vzoru izkušenj podjetniške organizaajc že ustanavlja profnne centre iz posa-meznih grup proizvodnje.
IM P Ll VAR, ki se trdno optra na nove tehnologije, GP Grosuplje — zavedajoč se tržne konkurence žc usmerja svpjo razvojno dejavnost v druge branže, ter KOPS Grosuplje, ki razvija dokaj zahtcvne stroje, kjer je potrebno vlaganje v interdiscipiinanie dejavnosti
Omeniti moram tudi nekaj manjših firm. ki imajo v borbi za vsakod-nevno preživetje zelo pozitivno stremljenje v smislu razvoja novih tržno zanimivejših proizvodov (Slolama Dobrepolje, Guma Grosuplje).
Od privatnega sektorja v razvojnem smtsiu na prvo mesio postavl-jam fimio PEJAL.
Osnovni namen naše akcije ni bil ugcrtavljanje splošnega stanja v firmah. ampak smo v razgovorih z direktorji izrazili nak> pobudo, da najdemo neke skupne rešitve, da bi se slanje na področju, ki ga nekje skupaj usmerjamo, izboljšaio.
Vsi skupaj se zavedamo, da je tudi 0,04% zbranega dmžbenega de-narja, namenjenegajraziskovaliii dejavnosti preveč, če ta denar ni ra-cionalno potrošen. Če pa dejansko žeiimo na tem področju nekaj zares premakniti, bo potrebno vrečo namenjcno raziskavam in razvoju na-polniti malo globje.
Ves dcnar namenjen za interesne dejavnosti se napaja iz OO. Če pa bi del denarja preusmerili iz drugih dejavnosti nazaj v delovne organi-zacije in bi ga le-te namensko uporabile za krepitev in vzpodbudo ust-varjalnega inovaii vnega dela, bi bfla u sredstva, gledano perSpektivno. najbolj smotrno naložena.
To je tudi osnovni namen naših prizadevanj in iztočnica za skupen nastop z Izvršnim svetom SO Grasuplje, da to akcijo ludi uresničimo.
Predsednik skupščine Ivo Gazi