340
69. Palma.
Največe in najveličastnejše biline toplega pasa gotovo so palme. In ta najlepši ures južnega podnebja je tudi v mnogih  krajih  edini  pogoj človeškega obstanka.
Ni ga bilinskega rodu na zemlji, od katerega bi človek toli raznovrstnih koristi imel, kakor od palme. S plodovi se hrani neštevilo ljudi. Palme dajejo človeku deblo za stavbe, vlakno za prejo in.obleko, od palm se dobiva vino in slador, vosek in olje, in mnoge naposled dajejo tudi moko. S palmami je Stvarnik izlil v tropskih krajih obilje blagoslova svojega. Brez truda in dela dobiva človek od palm vsakovrstne hrane, pa tudi vsakdanji kruh. Ali kjer ni truda, tam tudi ni napredka. Čim laglje si človek svoj kruh služi, tem teže napreduje v kulturi. Samo skopa priroda spodbuja človeka na delo in premišljevanje, in kjer ni ne tega ne unega, ondi tudi ni duševnega napredka. Palme in mnoge druge tropske biline morejo človeka preživljati, ali ga ne morejo nikdar vzdigniti do one višine, do katere se je človek ob trudu in naporu vzdignil v zmernem pasu.
Po otočju Indijskega oceana raste v šumah več vrst palm, katerim je stržen tako poln škroba, da je človeku treba samo s sekiro v šumo iti, pa se lahko za dolgo časa z moko preskrbi. Ta moka je poznata dandanes po vsem svetu, ker se je mnogo nahaja v trgovini, in na-zivajo jo „sago". Prva palma, od katere se sago dobiva, naziva se pravi sagovec (Sagus Rumphii), ali to ni edina palma, cela vrsta jih je. Radi velike koriste je človek dandanes razširil sagovce po vseh tropskih krajih sveta, iu neštevilo je ljudi, katerim je sago vsakdanja hrana.
Stržena imajo te palme jako veliko, in stanice v strženu so nabite s škrobom. Palme dozore v šestem ali sedmem letu, ondaj jim je stržen navadno poln škroba. Da se o tem prepričajo, navadno najpreje navrtajo deblo, in potem pri korenini posekajo. Posesano deblo presekajo na kosove, ki so po dva metra dolgi. Vsak kos razcepijo in potem stržen izgrebo. Stržen v lesenih stopah zdrobe, z vodo namočijo in potem na fiaom situ izpero. Voda odnese seboj skozi sito ves škrob, in ko je neKoliko časa postala, tedaj se škrob na dno posode vsede. Kedar se tako prirejena moka posuši, tedaj je sago gotov. Sla-bejša palma ima v sedmem letu okolo 150 kjg saga, od močnejšega debla pa se dobi tudi do 300 %. Ako na enem johu raste 300 sagovcev, pa se vsakega leta sedmi del dreves poseka, more ob tem živeti 10 do 14 ljudi, iu ni se jim treba truditi z oranjem in z žetvijo. Na Indijskem otočjupeko s saga trd kruh. Sago je toliko manj tečen od naše moke, v kolikor je v njem manj beljakovinastih tvari, da-si do sedaj njegova redilnost ni še do celega dognana in določena. Glavna sestavina sagova je vse-kako škrob. Ta škrob se začne v strženu nabirati od prve mladosti, in kedar palma dozori za cvetauje, tedaj je polna škroba. Čim se začno cvetovi razvijati, začne tudi škroba v strženu zmanjkovati, in kedar plodovi dozore, tedaj se je stržen izpraznil. Palma je tedaj ve3 škrob v deblu samo za to nabrala, da more tem hitrejše in brez zapreke razviti cvetove in plodove.
Kakošen je navadni sago, ki v trgovino prihaja, to ve marsikdo. Druga vrsta saga, ki je začela v novejšem času na trg prihajati, imenuje se zrnati ali jagodasti sago. Surov palmov škrob se namreč po več potov z vodo opere,   na  solncu posuši,   razdrobi  in na sita pre-
341
seje; tako dobljeni kosci se v mošnjicah pretresajo in naposled v železnih ponvah med neprestanim mešanjem nad ognjem posuše. Zrnati sago so začeli prirejati Kitajci še le 1820. leta na Malaki, a dandanes se ga uže mnogo použije v Evropi, ker je tečen in lahko prebavljiv. Jedo ga navadno na juhi. V gorki vodi zrnati sago ne razpade, temveč se napne, in zrna mu postanejo prozorna.
Dandanes  prirejajo  zrnati  sago  tudi iz korunovega škroba.