Zvezek 26. Letnik II. GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. V TRSTU, 1898. Lastnik konsorcij lista »Edinost«. — Natisnila tiskana konsorcija lista »Edinost«. GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA Zvezek 26. V Trstu, 24. decembra 1898. Letnik II. Jesen. Jesenski gozd sumi, Počiva trudna njiva —, Dolino in goro Ovija megla siva. Nad poljem kroži vran In poje pesem svojo . . . Težak in mučen sen Ze lega v dušo mojo. Kristina. Vtrinki. I. V srcu se mi lirepcnečem Nekdaj misel je rodila, Da v gozdiču bi zelenem, Bivališče si zvolila. Le ko skrito, nepoznano. Bi ljubezen nama cvela, Zloba in zavist človeška Se ob njo bi ne zadela. II. Dragee ah, zakaj li meni Vzbuja v srcu se bojazen. Da bi svit ljubezni vroče Nama kdaj ne bil jirijazen ? Kaj mi vzbuja žale misli, T: začuden me vprašuješ; V glavi svoji pa različno Dvome moje premišljuješ. To me žali, da povsodi Vidim reve več kot sreče, In bojim se, da nad nama Visi že oblak preteče ! Zorana. (lOO Krista N. : Carmen Sylva. Carmen Sylva. Češki spisala Krista N., preložila Duška. O Carmen Sylvn, Elizabeti se lahko reče, da je bila rojena pesnikinja. Dobre vile so ji položile v njeno zibelko vsa darila duševne in telesne lepote ; ona je žena visokega rodu, duha in srca. Kakor v pravljici, ni nedostajalo pri njeni zibelki tudi zle vile. Odvzeti sicer ni mogla mali princezinji dobrih daril, vendar prime- šala je v njeno čisto, nežno življenje kapljico grenkosti, katero je morala okušati visoko nadarjena žena vsa leta svoje mladosti ; spo znala je tudi ona, dasi kraljica, kaj človeka teži in boli. Morda prav zato ima Carmen Sylva tako rahločutno in dobro srce, ker je mnogo trpela in vsako trpljenje napravi človeka boljega. Carmen Sylva-Elizabeta (Pavla, Otilija, Luigia) kraljica rumun- ska, se je rodila na gradu Neuwied na Nemškem 2g. grudna leta 1843. Njen oče je bil Hermann, knez v Wiedu, mož jako duhovit, pisatelj in filozof ; mati njena, kneginja Marija, princezinja nassavska, je bila tudi zelo nadarjena in dobrosrčna žena. Uže kot otrok je bila mala Elizabeta neobičajno nadarjena in da bi se njen duh že zgodaj bavil, začeli so jo uže, ko je imela tri leta, učiti čitanju. Vzgojiteljica ji je bila gospica Lavaterova, katera je podučevala uže njeno mater, princezinjo Marijo. Ta gospica je mnogo čitala ter si je vse zapomnila. In rabila je isto, kajti malej učenki ni bilo bajk in povesti nikoli dovolj. Ko je malo odrastla, igrala se je kaj rada s kmetskimi otroci ; izmišljala si je in uredila razne fantastične ig're. Sploh ni bila zado- voljna, da je bila rojena princezinja, ker ni imela iste svobode, ka- koršno imajo otroci meščanskih starišev. Pripoveduje se, daje nekdaj prosila svojo mater, ako sme poslušati petje v vaški šoli. Knjeginja, ki je imela v svoji glavi druge misli, je preslišala željo male hčerke in ni jej niti odgovorila, ta pa, misleč, da ima materino dovoljenje, je hitela v šolo ter prosila učitelja, naj jo sprejme v vrsto pevajočih otrok. Učitelj je z veseljem dovolil, in tako se je zgodilo, da je rumunska kraljica s polnim grlom pela v vaški šoli. Njeno veselje ni bilo dolgotrajno ; ura ni še minola in že so sluge odpeljali izgubljeno princezinjo iz šolske dvorane. Kako rada bi ona bila učiteljica! Krista N.: Carmen Svlva. (jOl »Kak krasen poklic je to«, je dejala često. Imela je sploh veliko veselja za koristna dela. Dela, ki ga je opravljala rumunska kraljica, prestrašila bi se tudi marsikatera žena najpriprostejšega rodu. XI morda ženskega dela, katerega bi se ne bila prijela nežna njena roka. Ko je dala mati za sina urediti gospodarstvo, delali so princi na polju in ž njimi tudi princezinja. Elizabeta je kopala krompir in se je učila krave molzti, česar se sedanja kraljica spominja s ponosom. Nad vse je ljubila in ljubi naravo, posebno gozd, katerega je opevala v mnogih pesmih ; poznala je skoraj vsako cvetlico in vsako bitje v živalstvu. Čudovit je bil njen talent za jezike, katerim se je tako rekoč igraje priučila. Govorila je, razun materinega jezika, popolnoma fran- cozko in angležko, kakor da bi bila rojena Angležinja ali Francozinja. Z očetom svojim se je učila grško in latinsko. Leta 1868. je obiskala z materjo švedski dvor in tam se je jako hitro priučila švedskemu jeziku. Radi zdravja je bila eno zimo v Italiji in se tu priučila itali janskemu jeziku. Spoznavši se s princem Karolom rumunskim, kateri je prišel v Monrepos, letno bivališče rodbine v Wiedu, da bi prosil njene roke, hitela se je princezinja učiti še jezika ljudstva, kateremu je imela postati vzvišena mati. Sedaj govori ta jezik bolje nego bi bila rojena Rumunka, kajti ona govori pravilno in jasno. Na njo so tudi Rumunci ponosni in zato tako zelo ljubijo svojo kraljico. Delavnost te duševne, tako velike žene se nam kaže v človeko- ljubnosti in ljubezni do umetnosti. Ona strastno ljubi godbo in petje, v svobodnih trenotkih vedno poje. Na glasoviru je mojster ; slika čudovito lepo aquarelle in posebno portrete, deklamuje krasno, z iglo včaruje na platno in brocat, a v prvi vrsti je izvrstna pesnikinja. Uže kakor enajstletna deklica je pisala v sv^oj dnevnik verze. Vsaki utis, žalosten ali radosten podaja v krasni, poetični obliki. Kakor uže zgoraj omenjeno, ni imela v svojem življenji le svetlih dni, ampak bila je posebno v mladosti večkrat jako žalostna. S prva je bila njena srčno ljubljena mati radi dolgotrajne bolezni dolgo v postelji. Njen najmlajši brat, princ Oto je bil grozno bolan od svojega rojstva do 12. 1., ko ga je rešila smrt groznega trpljenja. To dolgotrajno mučeniško trpljenje bratovo je zapustilo v duši Carmen Sylve utis nepozabno žalosten; tej žalosti se ima zahvaliti nemška literatura za knjigo, katero je napisala rumunska kraljica n.- svojem bivališču — na bregu Donave, ko je sama duševno in telesn > bolehala. Knjiga se zove »Ein Leben«. (>02 I Krista N : Carmen Sylva. Gospa ^lita Krenmitzova pravi o knjigi: »Nikdar nisem še či- tala bolj ganljive knjige. Nevede je uložila Carmen Sylva v to knjigo celo svojo pisateljsko umetnost, kajti namakala je svoje pero v kri lastnega srca. Vsak, ki čita to knjigo, bi se moral poboljšati«. Nedolgo po bratovi smrti je obolel njen oče, knez Hermann na pljučni bolezni. Čute, da se mu bliža konec življenja, izrekel je željo, videti svojo edino hčerko vsaj enkrat še v plesni dvorani. »Saj sem te videl, moja draga, zavito vedno le v žalost«. Carmen Sylva ni rada plesala, ljubila je le prostost; najraje je jezdila ali v zimi drsala se. Da vstreže očetovi želji, obiskala je prvi dvorni ples v Karls- ruhe, kjer je se svojo krasoto in gTacijoznostjo vse očarala. Ono leto sploh je vstopila v imenitno družbo, kajti velika kneginja Helena jo je povabila v Petrograd. Občevanje s to izvrstno gospo, katera je bila jako duhovita in dobra, ni ostalo brez velikega utiša v Carmen Sylvini duši. Leta 1864. si je zopet odpeljala velika kneginja Helena svojo ljubljenko v Petrograd. Takrat pa je Carmen Sylva nevarno obolela za legarjem. Ko je po srečno prestani bolezni prvikrat ostavila postelj, zvedela je grozno, pretresujočo vest, da njenega iskreno ljubljenega očeta ni več med živimi. Neskončno žalost nad nenadomestljivo izgubo predrazega očeta je opevala Carmen Sylva že v Petrogradu v ganljivih elegijah, v katerih kaže vkljub svoji veliki žalosti udanost v voljo božjo. Po smrti svojega dražega očeta, je živela Carmen Sylva skoraj vedno s svojo materjo na lovskem gradiču Monrepos. Zapustila je isti še le leta 1868., zaročivši se z rumunskim kraljem Karolom. Za to poroko se je odločila samo radi tega, da ji bode možno storiti mnogo dobrega. Sam kralj Karol je rekel: »Tebe čaka sedaj krasno delo, kajti ti moraš tam razveseljevati, kjer bodem jaz ravnal pre- strogo, in za vsakega si pri meni lahko zagovornica«. Sedaj komaj so pričeli veselejši trenutki njenega življenja. »Po- znala sem le žalost in bol, sedaj poznam tudi srečo!« tako kliče v eni pesmi, v kateri izraža blaženost svojih čustev, katerih je zadrhtelo veliko njeno srce! In ko je leta 1870. kralju rumunskemu povila dražestno hčerko, bila je njena blaženost ua vrhuncu. Tudi svojo materino srečo opevala je v mnogih krasnih pesmih. Samo dolgo se ni smela radovati te sreče. Britka osoda velela je tej blagi, visoki ženi izpiti kelih trpljenja do samega dna. Leta 1874. je iztrgala neizprosljiva smrt iz materinega naročja edino njeno dete L Vida : Sreča. 603 Od te rane ni mogia Carmen Sylva dolgo okrevati. Edino v ¦delu in strastnej marljivosti je pozabljala svoje žalosti. Zgubivši pa svojo edinko postala je dolgo časa za vse apatična. (Konec prihodnjič.) Sreča. Ne bova štela svitUh zlatov Midva za najin zakon mlad --, In domek najin tesen bode, "Palača ne i bel ne grad . . . A radostna, kot kralj s kraljico .Stopila bova pred oltar ... Kaj nama v tej n e b e S k e j sreči Bogastvo je pozemsko mar! . Vida. Prijateljska pisma uredništvu ,Slovenke'.*) VIII. S 1 a v n o u r e d n i š t v o ! Marica, mislila sem si sama pri sebi — v svojih monologih in v privatnem življenju se namreč ne zovem »II.« — če se te ne usmili uredništvo samo s kakšnim odgovorom, potem si pa ostala na cedilu s svojimi pismi in naj so ona bila še tako »Prijateljska« so pogorela s svojim predlogom do tal . . . Par- krat sem že sedela za mizoj, tudi pero sem že držala v svoji desni roki s trdnoj voljoj, napisati »Slovenki« za Slovenke pismo, oh ! pismo ... in v svoji sveti jezici bi se bila celo zagnala v slavno ured- ništvo ... ali gospica urednica, brez zamere, saj veste, da majhen lonček hitro vzkipi. In danes, danes! Kar 2, reci dva odgovora nakrat ! Sicer sreča, da sta dva, ker sta grozno kratka . . ., a boljše vsaj nekaj nego -nič »Naprej« je moje geslo, moja korespondenca se razvija, torej odgo- varjam najprej Mariji Ani, kateri se vidim »silno idealna«. Da, da, kar je v drugih narodih že istina, je v nas Slovencih še najslajši sen, to je res ! Res je pa tndi to, da so v Skandinaviji in na Norveškem potovalne učiteljice, katere se drve s pomočjo »ski«, črez hribe in doline, po ledu in snegu od kraja do kraja, katere podučujejo ženstvo in je probujajo. In te »misojonarice« so se radovoljno lotile svojega težavnega posla, brezplačno se žrtvujejo in vodijo ženstvo. Oziraje Za 25. št. došlo prepozno. . „¦. (iOt Prijateljska ])isma uredništvu »Slovenke«. i se na to dejstvo, menim, da sem dostojno opravičila svojo skromno ^ iflealnost, na podlagi katere sem pisala o nedeljskih sestankih žen- j stva na kmetih. V ravno istem pismu sem pa grajala naše šole, da j premalo ali nič ne upoštevajo srca in naravnega ženskega poklica in \ s tem se itak negativno izrekla za to, kar meni cenjena Marija Ana, ; da bi bilo boljše nego moji nedeljski sestanki, namreč da bi »med j šolskim poukom vzporedno s čitanjem, zgodovino, v priprostih nalo- ! logah, v ročnih delih in sploh vedno, kjer je le možno, učiteljice j vplivale in napeljevale na to, da dobimo sčasoma samostojnih, za- \ vestnih žena«. Velecenjena Marija Ana me je tudi razumela napačno o točki ; konverzacije in občevanja med obema spoloma. Ali sem res krivila j samo ženske radi pustih fraz, s katerimi jih običajno pitajo moški ? j Saj sem opomnila, da je ženska dandanes taka, kakor so si jo vz- j gojili moški. Na to vprašanje »Niste nikoli pomislili, da morda sami | (moški) druzega ne znajo in da so primorani pri vsaki priliki rabiti | onih par naučenih fraz, da ne pridejo v zadrego . . .« kaj naj odgo- j vorim!? Smešno! ne samo mislila sem o tem, temveč bridko sem \ okusila resnico tega vprašanja sama in jezila sem se nad plitvostjo ] in ponošnostjo . . . lastno, moških in ženskih, s katerimi mi je bilo i občevati. j Feodora se strinja z menoj in jaz gotovo z njenimi »gospodinj- :| skinii društvi«. Njen pozdrav koncem odgovora »Do svidenja« mi | pa vzbuja velike nade, torej Feodora, cenjena sotrudnica, sedaj pa J se pravi: nikar iie snejte besede! Do svidenja torej v »Slovenki!« j Sedaj pa se hočem lotiti vprašanja: »Upliva li blago- | stanje na značaj in samostojnost ženske?« ' Vprašanje se mi vidi malce nejasno, kajti po svojih nazorih raz- \ ločujem dve vrsti blagostanja, namreč duševno in gmotno blagostanje, i Da se razumemo, poslužimo se za primer konkretnega slučaja! Dva j soseda A in B ! A je bogataš, razven ptičjega mleka ima vsega do- \ volj. Svet ga smatra za srečnega človeka, živečega v blagostanju, j A sam pa je neskromnež, nezadovoljnež in se ne strinja z javnim ; mnenjem. Recimo, da živi v slabih družinskih razmerah, da mu možno i skrivni črv gloda njegovo dušo in vprašajmo se, ako res živi v bla-j gostanju. B pa ima mnogo manj premoženja, a zadovoljen je s tem, j kar ima. Pridno dela, vestno gospodari in le ta pa tam se lahko I naslaja ob kakšnem priboljšku. Ker pa je zadovoljen, vidi se mi, daj ubožnejši B uživa večje blagostanje nego bogatejši A. : Življenje je pač umetnost. Kakor v vsaki umetnosti so pravi I umetniki — geniji po božji milosti tudi tukaj redko sejani. Nekateri ; I'rijatoljska pisma uredništvu »Slovenke«. 605 .skladajo si življenje takt za taktom v potpouri najlajhnej.ših valčkov. Prišedši do finale, začeli bi najrajši spet da capo, a smrt je popol- noma nemusikalična, kajti ona pozna le fine in corono — dolgo več- nost. Drugi so spet, ki si s trudom vstvarijo kakšen »Charakterstück«, željno bližaje se koncu, no in največji mojstri skaze ne morejo nikoli spraviti v harmonijo duševnega in gmotnega blagostanja. Vse živ- ljenje jim je disaccord, katerega ne morejo nikoli razrešiti in ki na- pravijo fine nepričakovano . . . Obče blagostanje torej ni produkt denarja in vnanjih odnošajev sploh, blago.stanje v obče se naslanja na duševno in gmotno stanje človekovo. Ako se ne motim, je Marija Ana imela v mislih gmotno blago- stanje, namesto katerega se bom posluževala v svojem odgovoru izraza »denar«, s katerim bom lažje in jasneje »manipulirala« kakor se mi vidi. Kakšen je vpliv denarja na človeka vobče ? Oziraje se na besede sv. pisma, po katerih je lažje priti velblodu skoz šiv an kino uho nego bogatinu skoz vrata nebeška, prepričan je lahko vsakdo, da vpliv denarja na človeka ne more biti najbolji ! Koliko spletek, ubojev, sa- momorov, pogubljenih značajev in drugih vnebovpijočih krivic temeljuje na denarju ! Ta proda vest, lastno prepričanje, oni srce in čast, drugi domovino, no in ker je samostojnost tesno spojena se značajem, upam si trditi, da je denar grobokop značaja in samostojnosti >Demant svetal ostane vsikedar in čist In človek blag ne bode egoist«. pravi pesnik. Vpliv denarja ni torej v vsakem človeku jednak, temveč je odvisen od temperamenta. Temu odpira srce za trpečega brata (redko !), onemu pa spet obrača roke na znotraj (navadno). Kajpada vpliva »natlačen mošnjiček« kolikor toliko na samostojnost moškega kakor ženske, a glavni steber samostojnosti ni ! To trditev si podpre lahko vsak z dokazi in skušnjami vsakdanjega življenja. Vsekakor pa podpira in krepi samostojnost bolj z lastnimi rokami zasluženo pre- moženje nego podedovano, v kolikor se sploh more govoriti o vna- njih oporah samostojnosti, kajti samozavest, izvirajoča iz zunanjih odnošajev, vidi se mi pomilovanja vredna liki človek, ki hodi po ber- gljah ; prvi pogoj samostojnosti mora nositi človek seboj, v svoji duši. V toliko smo Izraelci vsi, da molimo »zlato tele«, nekateri bolj, nekateri manj. Doslej še menda nisem ug-odila vprašanju ]\Iarije Ane, a kakor sodim jaz po svoji skromni pameti, vidi se mi, da se vprav v tem ßOü Prijateljska pisma uredništvu »Slovenke«. slučaju ne more govoriti o vplivu, katerega ima denar specijelno na žensko. Jedino, kar lahko podam posebnega v tej točki iz skušnje je to, da ženska mnogo bolj »inklinira« k skopuštvu nego moški. Od kod izvira to ? Spet novo vprašanje, a mesto tega stavim drugo, namreč to: Razmerje obeh spolov z ljubeznijo in prijateljstvom. Recimo n. pr. kateri spol je bolj sprejemljiv za ljubezen, kateri bolj za prijateljstvo itd., posledice itd. itd. Predno končam, velecenjena gospica urednica, vprašam Vas, ali je nam Slovenkam prevzeti celo odgovornost na svoje rame glede očitanja, s katerim se obrača Božidar Tvorcov v 21- št. »Slov. sveta« do nas. Božidar Tvorcov namreč piše pod zaglavjem »Ruske drob- tinice« : »O ženski prosveti pri vas v naše dni mnogo govore. Slo- venke so si omislile celo svoje glasilo tam nekje na obalih Adrijatike. A neglede na vse to, verjemite mi, da smo v tem obziru vas tukaj prekosili daleč, predaleč. Pri vas je mnogo filozofije, dela pa skoro čisto nič ; pri nas pa je vsega dovolj : besedičenja ne pogrešaš, delo pa je vidno po vsej Rusiji, kjer je razsejano na stotine ženskih gim- nazij i progimnazij, o kojih pri vas nimate niti zdravih pojmov, da ne g-ovorimo o drugih vzgojilnih zavodih ženskih z odtenkom staro- davnih predpravic .stanovskih itd.« Da bi nas ne tlačili narodni boji, bili bi Slovenci itak že mnogo višje nego so, a da bi si ne »improvizirali« . . . poleg navade stare medsebojnih bratomornih bojev, še višje, še višje vzlic sovražnim pritiskom. Kar se dostaje zdravih pojmov o ženskih gimnazijah in pro- gimnazijah, se pa s tem, da nimamo poslednjih, ne more sklepati nikakor na pomanjkanje prvih. V nas n. pr. ni slovenskih srednjih šol, ni slovenskega vseučilišča, ali pa radi tega nimamo zdravih poj- mov o takih zavodih ? V nas je »Bog visoko, a car dalj oko«, kakor pravijo Rusi, če si Slovenec ne pomaga sam, ne pomore mu nihče, a mi smo v pri- meri z ruskim narodom kakor kapljica proti morju. Nedostaje nam moči, nedostaje nam denarja, katerega moč se razceplja v različne fonde, spomenike, spominske plošče itd. Ali se še spominjate, gospica urednica, kaj nama je rekel nek slovenski'odličnjak ? V nas je nujnejših potreb nego je stavljenje spo menikov. To je vse jako dobro in lepo naravno, da proslavljamo svoje zaslužne može, a za sedaj bi bilo na prvem mestu potrebno, da spasimo narod, proslavo naših velmož in spomenike pa prepustimo našim potomcem. Čjuminovc : Sauje-oznanjevalke. 607 In Še nekaj ! Začetkom tega pisma bi biki morala povedati, da sem dobila tri odgovore. Tretji mi je prišel privatnim potom, ko je bilo pismo že spisano skoraj črez polovico. Naša sotrudnica »Z« mi je pisala. Sicer mi ni odgovorila direktno, le tu pa tam je napisala misli, veste gospica Marica, misli, da moram najprej vzklikniti : čast komnr čast in nadalje usojam si svetovati Vam prav prijazno z na- svetom, da čim prej primete gospico »Z« in jo pridobite tudi za pre- dal, v katerem se zbirajo »akti« za žensko vprašanje. Končno še to, da sem si naročila rusko knjigo »Umstvenija sposobnosti ženščini« izpod peresa kneg^inje E. Kudašove ter da hočem poročati »Slovenki« o njej, čim jo dobim in proučim. Na zdarovje ! . Sanje - oznanjevalke. RESNIČNA POVEST. Ruski spisala O. N. Čjuminova. Poslovenil Vetušekov. n. Med tem je v prostornej, pritličnej sobi, razsvetljenej s pla- menom kamina i z dvema svečama v starih svečnikih — sprejela gospa Levenborgova svojega gosta. Odsev ognja se je veselo igral na od časa potemnelih hrastovih policah in po stropu ter se odbijal v svetlej medenej opravi. Pohištva ni bilo mnogo in še to je bilo, kakor se je videlo, iz daljne dobe, no, radi snage, ki je tu vladala povsod, pozabila se je marsikatera nedostatnost. Družinski portreti, ki so se živo črtali v svojih nekdaj potlačenih, a sedaj že potemnelih okvirjih, so bili edini predmeti nekakega luksusa. Bile so slikane na platnu : dame poče- sane visoko z biserji v laseh, kavalirji napudrani in v dvornih uni- formah in vsi ti ljudje so se zdeli včasi v resnici živi. Skoro na vseh možkih so bile krasne poteze, temnomodre oči in ponosni stas Levenborgov. Ženske so bile večinoma mile, med katerimi je bila še živeča gospa Levenborgova znatna krasotica. Njeno tenko lice v okvirju čipkaste čepice in gladkih sivih las je še vedno hranilo sledove le- pote in značaj svojega roda. Zato je njej nasproti sledeči mož delal ž njo pravi kontrast. Njegove debele oči nedoločne barve so obračale .svoj pogled po sobi, kakor bi ocenjeval vsak predmet posebe, a rdeči žilasti prsti so igrali po mizi nekako koračnico. 008 Čjumiiiova : Sanje-oznaiijevalke. — Meni je jako žal, velecenjena gospa Levenborgova, da vas moram vznemirjati — je rekel on, očividno nadaljuje pričeti pogo- vor. — Xo, kaj hočemo? Trgovec je dolžan, da najprej varuje svoje interese. Plačuj sam natančno, a zahtevaj isto tako od drugih. — Vi govorite istino — dejala je hladno vdova, ki je lahno zarudela. — Konečno — je nadaljeval on, kakor da bi bil preslišal njene besede, vse bi se moglo urediti drugače, ko bi hoteli vi in gospica Elza. Pregovor pravi : Ni treba, da si po sili mil ! . . . — Ne govoriva o tem, Niljs Jakobsen, je dejala starka nevoljno. No, on kakor da tega ni slišal, je nadaljeval : — Razume se, ljubezniva gospa, da se ne morem ponašati z imenitnim rodom, vendar ne vem, čemu bi ne bilo dovoljeno človeku v cvetu let, s poštenim imenom, misliti na ženitev. — Vi ste brez dvombe — prekrasni ženin za tukajšnje devojke, Niljs Jakobsen — je dejala hladno vdova. — Samo ne za gospico Elzo, kaj ne ? Iz glasu odbitega ženina je zvenela zadržana jeza. — Jaz bi nikoli ne silil^ svoje vnukinje, — je odvrnila gospa Levenborgova. — Čemu bi jo silili? Saj se lahko posvetujete in poveste svoje želje. Mislim, daje gospica Elza vzgojena v božjem strahu in da ve, da je treba stare ljudi spoštovati. Mi smo stari znanci— oprostite mi drznost — ter lahko g-ovorimo odkritosrčno. Gospica Elza ima enc- idvajset let a odbila je vse tukajšnje ženine. Kaka bodočnost jo čaka? — Vi ste jako dobri, ker se toliko brigate za mojo vnukinjo, no, mislim, da se trudite zastonj. Ko pride čas, si Elza sama izbere ženina. — Ne čaka li morda gospica pravljičinega princa ? — vprašal je ironično Jakobsen. Ali vzame morda za moža ruskega častnika, katerega sem videl ž njo ? No vi, velecenjena gospa, morali bi biti v tem slučaju bolj previdni. Tujci, osobito pomorščaki, so nestalen narod. Uide, išči ga potem po morju in po oceanu . . . ¦— Kam cikate, Niljs Jakobsen ? — je poizvedovala starka. — Na to, da je za deve starega rodu pač častneje biti ženam častitih, bog-atih od vseh spoštovanih mož, nego li sestati se v mraku s častniki . . . — Molčite ! je segla gospa v besedo; niti besede ne več o tem. Ne vznemirjajte se, ljubezniva g-ospa ! Niljs Jakobsen ni bil ni- koli spletkar, ni klevetnik. Prav sedaj sem srečal gospico Elzo z nje- (jumiiiova: Sanje-oziianjevalke. (iOi) nim izvoljencem. Skrila sta se pred mano, ali Niljs Jakobson ima dobre oči . . . Marsikateri bi na mojem mestu ne govoril vam besed, katere sem vam jaz prej govoril. No, jaz sem pripravljen g-ledati skozi prste, ker sem uverjen, da je gospica Lüza bila le lehko- mišljena ... V čem sem bila lehkomišljena, Niljs Jakobsen ? — sli.šal se je svež mladi glas, iz katerega je zvenelo neprikrito preziranje. Na pragu je stala Elza, mokri plašč jej je spolznil s pleč, lice jej je gorelo samega srda a svetle oči so se jej svetile kakor zvezde. Ona je bila tako lepa, da seje Niljs Jakobsen mašinalno zaljubil va- njo. On je nehote vstal in stal spoštljivo pred njo. — Kaj molčite? — je vprašala dalje Elza — ponovite v mojej navzočnosti one gnusne besede, katere ste se prej drznili izgovoriti — Jaz vas nisem hotel žaliti, gospica ; snubitev čestitega člo- veka se ne more smatrati za razžalenje. — Tudi ko se snubi, kakor ste prej vi ? Vi predlag-ate velikodušno rešiti me nasledkov moje lehkomi- seljnosti. Vi ste pripravljeni oženiti se z mano, obubožano gospico Le- venborgovo ? Ali mislite, da ne vidim vaše igre ? Nekoliko let ste že nastavljali mrežo, da bi postali vladar na našem domu in da bi stopili v sorodstvo s plemenito rodbino, da bi tako dobili več ug-leda ! Vi ste sleparili in grabili, da bi nabrali mnogo denarja in do sedaj ste svoj cilj dosegli le do polovice. Do polovice, pravim, ker jaz bi raji vzela najubožnejšega tukajšnjih ribičev nego vas ! — To je že grozno ! je vskliknil zardeli Jakobsen ter nehote stopil deklici za korak bliže. Vi pozabljate, da imam pravico izgnati vas iz hiše . . . — Črez tri dni — ustavila ga je gospa Levenborgova, a dokler sva medve tu gospodarici, prosiva vas, da naju rešite svoje nav- zočnosti ! — Stala je pred njim vsa bleda s takim dostojanstvom v glasu in pogledu, da se je Jakobsen začutil za minuto, kakor li bil boso- nogi deček, sin ubozeg-a sluge, kateremu njegova gospa očita drznost. Ali to je trajalo samo trenotek, potem pa je pogledal obe ženski s podvojenim gnjevom. »Dobro, mi že poračunimo !« je siknil med zobmi, izšel iz sobe in močno zaloputnil vrata za seboj. Čuti je bilo, kako je godrnjal v veži, nadevaje plašč in kaloše. Ko so se za njim s hrupom zaprla uhodna vrata, se je razburjenost obeh ženskih takoj polegla, in Elza je solze se objela babico. Posadila 610 Čjuminova : Sanje-oznanjevalke. J je gospo Levenborgovo v naslanjač ter pokleknila zraven nje. Babica \ jej je nežno pogladila z roko lase ter jej pogledala pazno v oči. | »Kaj je govoril ta človek?« je vprašala Elza. »Ali se res nisi \ sprehajala sama?« \ »Ne, babica!« Elzine oči so se odločno in odkrito ujele z nje- j nim pogledom. »Zorž je bil z menoj. SeSla sva se, ko je šel s parnika. \ V jedni uri naju obišče«. \ In Elza je ljubeznjivo pravila gospej Levenborgovi svoj razgovor | z Zarnicinom, in njegovo prošnjo, naj bi ne odlašale dalje s poroko, i Pripovedovala je o svojem ženinu, kako jima hoče posvetiti svoje ; življenje ter o njiju novi bodoči domovini, kjer bodo živeli vsi triji- j mirno in srečno. J Babica jo je poslušala s krotkim in žalostnim usmevom na sta- : rikavih ustnicah. \ »Ne dvomim, dete moje, da je tvoj ženin — dober človek, ali ; hudo je v mojih letih za vselej ostaviti domovino in dom, kjer sem | preživela vse svoje dni«. ¦ Zarnicinov pojav je razveselil in oživil zopet obe ženski. Poroč- ' nik je spoštljivo pristopil k starki in jej poljubil roko. ' »Oprostite, da prihajam k vam nevabljen gost«, je dejal, pre- ' magujé svojo razburjenost, »toda, upam, da vam je gospodičina Elza j povedala, da vas obiščem in zakaj ?« Neprisiljeno, odkrito vedenje mladega mornarja in njegova vabljiva zunanjost sta učinili prijeten vtis na gospo Levenborgovo. »Dokler imava še svoj kot«, je odgovorila ona, »bodete nam i vselej dobro došel gost ! jaz ne morem smatrati izvoljenca svoje j vnukinje za tujca«. \ »Hvala vam na teh besedah!« je vskliknil radostno mornar, i znova poljubljaje jej roko. »Se-li smem nadejati, da mi ne odrečete Ó moje prošnje ? Dovolite, da smem gospodično Elzo javno imenovat j svojo zaročenko. Naj bode to najina zaroka!« j Iskreno čustvo, zveneče iz besed mladega moža, je ganilo gospo j Levenborgovo. j »Naj bode tako!« je dejala s tresočim glasom in, združivši rok i, mladih zaročencev, ju blagoslovila. i To je bila minuta tihe sreče. Po prestanem trplenji čutili so se \ vsi nekako spokojni. Elza je pozvala Ulriko in Larsa, ki sta morala 3 tudi imeti svoj delež na domači sreči. Zaroko so obhajali izborno, ] Ulrika je veselo pripravljala večerjo, pri katerej so pili šampanjca i in punč, katerega je prinesel Zarnicin. Elzini pestunji se je prikupil;; zal in priljuden gospod, ki se je ž njo pomenkoval za silo po švedski.' Cjuminova : Sanje-oznaiijevalke. 611 Se bolj pa se jej je Zarnicin omilil z darili, s kojimi je obdaroval njo in njenega sina. Bila je že polnoč, ko se je vrnil Georgij Petrovič v svojo go stilno, kjer ga je stalo precej truda, preden so mu odprli. Zeleč lahke noči Elzi, poljubila jo je gospa Levenborgova nežno ter jej svetovala, naj gre takoj spat. Ona da še malce posedi. »Obljubi mi, draga babica, da ne bodeš plakala!« je vzkliknila Elza. »Ne bodem ne, dete moje. Bog se je naju usmilil, ker ti je poslal v najhujšem času ljubezen pridnega moža. Toda jutri je zame — nepozabljiv dan in rada bi ostala malo sama, s svojimi spomini«. »Jutri je obletnica tvoje poroke. Mila babica, oprosti ! Skoraj sem pozabila na to!« »To bi bilo celo naravno v takih razmerah, srčice moje«, na- smehnila se je gospa Levenborgova. Le pojdi spat in se ne vznemirjaj radi mene«. Poljubivši babico, je Elza odšla, a starka, sedši v naslanjač zraven peči, se je uglobila v globoke misli. Sveči sta dogoreli, in sobo je razsvetljeval le rdeči odsev plamena, ozarjajoč z nestalno svojo svetlobo stare portrete po stenah. Glava gospe Levenborgove je zlezla na naslanjalo in globoko tišino je motilo le jednomerno tikanje ure, viseče nad veliko pisno mizo iz črnega lesa. Ta pisna miza, z množino predalov in oddelkov, katero je baje kupil še sam vitez Knut ter jo pripeljal iz tujine, je bila okrašena z biserno matico, jaspisom in slonovino ter se je prištevala k rodnim svetinjam. Pogled gospe Levenborgove je ljubeznjivo blodil po znanih predmetih. Oso- bito pa so jo nocoj zanimale najbolj slike njenih prednikov. Vsi ti odurni, smejoči, zagoreli in nežni obrazi — so gledali po vrsti nanjo, morebiti da so se poslavljali od nje. Nekak čuden polusen in polub- denje sta se bila polastila starke. Pretrgane misli, motni spomini iz prošlosti so jej stopali pred oči. Videla je znova ono jarko razsvet- ljeno dvorano, kakor na dan svojega ženitovanja. Tolpa veselih, nališpanih gostov, sveži dekliški obrazi, smeh, razgovori . . . Evo tam je njen ženin, krasni Oskar Levenborg, evo to je ona sama, v beli svatovski obleki z mirtovim vencem na temnih laseh. »Kaka krasna dvojica?« šepečejo okoli. No, kaj pa to ? V da- ljavi se razlega tiho prepevanje. . . Bržkone prepeva mladež nevesti običajno podoknico. Čisti, močni zvonki glasovi pevcev se ujemajo tako lepo in done toli milo. Sobana se prazni, gosti so odšli na teraso — poslušat petje. Čemu pa ona ne gre z ostalimi ? Kakor da jo je prikovala nekaka nevidna moč k naslanjaču. Lestenci jamejo ugašati 61.2 Čjuminova: Sanje-oznanjevalkc. in Ugasnejo popolnoma. Od nekod, uprav od zgoraj, se razliva bled sijaj, ozarjajoč dvorano s trepetajočo fantastično svetlobo. Gospa Le- venborgova jasno razloči, kako upira vitez Knut vanjo svoje oči raz stene. On stoji, opiraje se ob svoj meč, ona celo vidi rdečo brazgotino na njegovem obrazu in gosto zraščene obrvi. Li hipoma opazi s^ strahom, kakor da se oživlja njegova podoba in je gotova ločiti se od platna. Se trenotek — in po tleh se čujejo nekake počasne stopinje . . Ona odpre oči in vidi pred seboj samega viteza Knuta. On stoji, istotako, kakor na sliki, oprt z levico ob meč in se steg-njeuo desnico kaže velevajoče nekamo v kot . . . Gospa Levenborgova se nehote ozre v ono štren in z začudenjem vidi, da kaže vitezova roka na pisno mizo. Hoče ga vprašati, kaj to pomeni, — ali glas jej noče iz grla. Ko se zave, viteza že ni več pred njo, vrnil se je zopet na prejšnje mesto in znova jo motri raz platno z nepremičnim svojim pogledom. Pred očmi gospe Levenborgove razprostre se za hip oblak ... Iz početka je to nekam brezpodobna, dvigajoča, meglena snov, jednaka srebrnemu oblaku. Potem pa jame rasti iz nje meglena podoba krasotice v srebrnem krilu. Njene temne oči sijejo laskavo, na ustnicah jej igra čaroben smehljaj .. . Gospa Levenborgova jo pozna. To je — mati njenega moža, krasna francozinja d'Otto? Tudi njena roka v beli rokavici kaže tjakaj v kot . . . (jospa Levenborgova hoče prositi pojašnenja, njene oči so vprašajoče uprte v obraz kra- sotice, in ista, kakor da umeje to nemo vprašanje, jej smejoče kima z glavo ... In z nova se vse izpremeni v oblak. Zdajci pa stopi iz njega Erik Levenborg, mož one krasotice, razvajeni gizdalin francozkega dvora. On se prikaže tak, kakeršen je na podobi : v modri, z drag-o- cenim kamenjem obšiti kamižoli. Njegova prstanov polna roka, z malomarno gracijoznim dviganjem kaže istotako na jasno mizo . . . Strah je minil gospo Levenborgovo, privadila se je že tem prikaznim iz onega sveta. No že je vsega konec. Bled sijaj, ki je ozarjal dvo- rano, mrkne, daljni zvoki petja umolknejo in slike prednikov vise kakor poprej v svojih okvirjih, razsvetljene od ognja, ki dogoreva v peči. Kaj je bilo to? Nemara — sanje? No, pa bile so tako žive, tako, da bi človek vse prijel z roko. Čemu so vsi kazali na pisno mizo? Kakošna tajnost je neki skrita v njej? Čudna, neverjetna in zajedno verjetna misel je spravila gospo Levenborgovo iz naslanjača. Prižgala je svečo in stopivši k pisni mizi, jela ogledovati vse predale in oddelke ter s tresočo naglostjo brskati po družinskih listinah in pismih. Pregledovala je pazno dno vsakega Cjuminova : Sanje-oznanjevallce. 613 predala, nadejaje se najti prožino skrivnega predala, toda zaman! Roki sta se jej tresli, obraz pa se potil. . . Mari jo je prikazen va- rala? Ali se jej je bledlo? Možno, da so jej težave pomračile razum . . . Nepregledan je ostal samo veliki oddelek, v globini katerega je bilo vdelano od starosti začrnelo zrcalo, obkroženo z ornamentami jaspisa in biserne matice v podobi listja in cvetov. Nekaj kosov je izpalo; gospa Levenborgova je potrkala po okvirju in se zganila. Začula je votel glas. Vzela je kladvo in jela .še močneje biti, da je bilo nevarno, da razbije zrcalo. Votel zvok se je ponovil in zdelo se jej je, kakor da je znotraj nekaj zacvenkalo. Tedaj je pa pomolila izza vrat svoj prestrašeni obraz Ulrika, katero je privabil semkaj šum. Pa kako se je zavzela in prestrašila, ko je vgledala svojo gospo, ki je z bledim, presenečenim obrazom in lesketajočim pogledom, skušala zlomiti predal pisne mize. Prva njena misel je bila, da je gospa Levenborgova zblaznela. Poklicala jo je s tresočim glasom. Gospa Levenborgova se je izprva prestrašila, potem pa razve- .selila. »Pojdi sem, Ulrika in mi pomagaj . . . Ne boj se, nisem znorela, ali imela sem ravnokar sanje . . . Možno, da se nama posreči najti... Prinesi nož in še kaj drugega! Jaz hočem izvzeti zrcalo, ne da bi isto razbila«. Ulrika je ubogala in ženski sta jeli delati. Pod zrcalom je bila tanka deska, ki je zaslanjala skriven oddelek. Za njo so bili na dveh policah zavitki rumenih zlatov, katerih jeden je žvenkljaje padel k nogam gospe Levenborgove. Svetli rumenjaki so se kakor dež vsi- pali po tleh. Ves oddelek je bil poln jednakih zavitkov in vrečic s cekini. Evo, kje se je hranilo toliko let tako dolgo in brezuspešno iskano bogastvo, bogastvo, ki je izginilo na tako čuden način ! Okamenivši na mestu, gledali sta gospa in dekla molče ves ta prizor. Slednjič se je razburjeno stanje gospe Levenborgove izpreme- nilo v potok solza. Plakala je in hvalila Boga. Ko sta vzbudili Elzo, mislila je le-ta, da so to sanje, tako je bila iznenađena in vesela. Tisto noč v gradu niso spali več. Tri ženske so do zore štele rumenjake ter jih polagale v okovano Skrinjico. Vseh novcev je bilo okolo dvesto tisoč frankov francoske veljave. Po oni viharni noči je nastopilo jasno in brezoblačno jutro ; morje, še vedno malce zelenkasto, je laskavo pluskalo ob obrežje in v njegovem šumenju se je Elzi slišala divna pesem sreče in ljubezni. 614 Vida: Noč. Poroka se je vr.šila čez teden dni, in mlada zakonska sta precej odpotovala v Rusijo. Gospa Levenborgova je ostala na starem domu, katerega je dala prenoviti, pričakuje, da jo čez leto dni obiščeta mlada poročenca. Na ženino prošnjo stopil je Zarnicin v službo pomorskega ministerstva, da bi imel tako priliko bivati s svojo obitelj o nekaj časa v Levenborgu. Najdeno bogastvo je provzročilo mnogo govora med meščani. Nijsu Jakobsenu je pa prečrtalo vse njegove račune ter ga pripra- vilo malone v obup. Našel je še nekako tolažbo v tem, da se je oženil s krivoboko in bolehavo gospico plemskeg'a rodu, katera je imela za doto svoj grb in zadolženo posestvo. Zdi se mi nepotrebno dodajati še kaj o usodi ljudij te resnične povesti, katero sem zapisala tako, kakor sem jo čula od starih ljudij mesteca K. za časa, ko sem potovala v severno Finlandijo. Noč. Ob obalili teh zemlja Ziblje trudno se morje. Siri, širi se, kopni —, Liki naših duš gorje . . . Liki dih življenja v nas, V' njem se dviga tajna moč. Večno morje, i na té Pala bo pokoja noč ! Vida. Nova razmotrivanja. Spisala Vida. Li res razumni smo ljudje, ali kineske smo pagode? — (Le kimamo in kimamo, a kdo veleva? Ha, ha, — mode!) Nekdaj hodila je Modrost v priprostem krilu po Slovenskem : (oj vrla starka, vnn se, jiokaži spet se svetu — (ženskem) ! Couplet, kali?—A kakor jih pevajo tam okoli Dunaja, imajo coupleti običajno (če se ne motim) po šest m šest stihov. . . Nič ne de. Saj živimo v dobi secesije in radikalnih izprememb sploh ! Tedaj couplet ! — No, poskusimo še mi, resni Slovenci tudi s tem, uže radi mode! Tek.st bi bil, anapev? Morda se ogreje kdo, ki zna udariti ob strune . . . Potrkam naj sprva pri moških . . . Vida : Nova razmotrivanja. ()ll> Zares mi je na tem, da se razširijo v nas take-le zbodljivo-šaljive stvarice, posebno pa zgoraj ta-le ! — Morda se zapoje še to le zimo tu in tam o priliki te in one veselice na deželi ?... In k refrainu seveda pritegnejo vsi! No v Ljubljani, saj veste, porečejo »nicht Salongemäß« ali kaj tacega . . . Couplet je le couplet! , Ali imenitno bi pa le bilo (kako sem hudomušna!), ako bi se kdo osmelil ž njim baš tam, kjer je največ — mode : balončkov- rokavčkov", našemljenih klobučkov, parfumovanih tesnih, diskretnih in indiskretnih (dekoltiranih) jopic, pobeljenih noskov, pobarvanih ličic in ustec in las . . . Za Boga !.. . Pa brez zamere, drage in ljubeznive Slovenke, (ki se itak že »držite« na smeh!) in dovolite, da Vam naslikam svojo najnovejša — utopijo ! . . . . Na Dunaji so se splašili najtanji Židi z najdaljšimi nosovi kar mahoma, povsem nepričakovano. Begajo sem in tja in majejo črno kodraste, zvite glave in kličejo nebesa — na pomoč ... to pa, kaj menite, radi česa ? Gospice A. B. C. Č. — in gospa X., Y., Z., Ž. tam iz dežele Kranjske so vrnile z lakonično opazko »retour« vse — modne liste ! Ta škoda, ta škoda! . . . In tam, kjer je tiskano na črni plošči: »aux prix fix« — in tam kjer stoji »zu festgesetzten Preisen« in pri modistkah — pov^sod ista zmešnjava! In širi se ta-le novica: Slovenke so se kar nenadoma odrekle i nemški i parižki modi ! Po naših boudoirih pa največja zadrega in takole črebljanje : »Narodno nošo*) tedaj, a kakšno?« »x\vba, peče, to ni pokrivalo praktičnega ig. stoletja!« »Morda črnogorsko čepico?! — poskusimo!« Malce koketno po strani morda; a najlepše: niti glave ne teži!" »Pa mama ne bo marala čepice!« Tableau ! »Veste kaj, omislimo si zanjo kaj druzega, morda tenčico špansko- slikovito ovito okoli glave, ali prozoren shawl?« »Pomenimo se še ; Prosenčeva in Juvančičeva, rečem Vam imata okus, te dve vprašajmo!« »Ah, ah, in krijo, jopica, barva, kroj? — Ćreveljci?« *) Tudi Xemke si že par let omišljujejo reformovano nošo : jedine sedaj še niso,, ali če, nas prehité, zapovedovale nam bodo zopet le one. Pis. 616 Kristina ; Da lep si . . . »Počasi, počasi! — Veste kaj, pomenimo se v »Slovenki«! — Se nekaj: naša parola! — Ne zabite!« — —-----— — In lepeg-a dne v ljubljanskem drevoredu je strmenja več neg-o o potresni katastrofi...... Kdo naj veruje očem ? Tam pod kostanji šetajo vam punčike, dame v pristno slovenski noši, in — slovensko znajo ! Zavre navdušenje . . . Pesniki se dvignejo na Pegaza in jim pojejo slavo, i pisatelji so animirani, dijaki pot.encujejo ljubezen na- depolnih src, soprogi objemajo svoje ženice in (čujte!) hvalijo njih skromnost, štedljivost ... V hišo ne romajo več neskončni in v nebo- (v denarnico) vpijoči računi šivilj in modistk . . T In učiteljice, tele- grafistke, prodajalke, natakarice se divijo zdravi, praktični reformo- vani noši in še bolj znatno izboljšanemu gmotnemu st a nj u ! ! Dnevniki pa prinašajo sledečo notico: »Slovenski tovarnar B. 30 K., trgovec O, 20 K., klobučar S. 10 K., »zadovoljni soprog« 6 K., rodoljubka 5 K......Za Ciril Metodovo družbo ob prelepem vspehu parole: »Svoji k svojim«! — Živijo!« Ploskajmo, ploskajmo — in krepko naj se glasi refrain coupleta : »Vrnila se je spet Modrost...!« Vsi tedaj.! Da lep si. . . Da lep si, lep, dejali so. Da resno, bledo ti je lice, In da oči ognjene so, .Kot zvezdne plamenice. Ko po razstanku dolgem jaz Sem v »Narodnem« te domu zrla. Ko v resno, bledo lice jaz Pogled sem svoj uprla; Neskončna mi bolest tedaj Se v duši vnovič je zbudila —, V plamenih tvojih sem očij Ves mir spet izgubila. Kristina. Književnost in umetnost. 1)17 Književnost in umetnost. »Simfc>nije« spisal Vladimir J e 1 o v š e k. Nek čuden utis je napravila name v prvem hipu dokaj čudna knjiga pesmi, katero mi jo poslal av^tor. Prvi moment, vide samo zu- nanjost, sem si mislila: to je glasba. Odprši knjig"o, zazrem na rme- nem papirji v obliki četvorke jako originalno tiskane poezije. Tudi pismo je bilo zraven in to sem hotela precitati najprej, ker sem va- jena pisatelje in navadne ljudi soditi po njihovih pismih in malokedaj ali nikoli se nisem zmotila. »Po pismu bom tudi sodila, kakov je pes- nik«, sem si dejala; čudna oblika knjige, s katero bi človek mislil, da hoče g. Jelovšek iskati originalnosti, me ne sme motiti. In pismo je naredilo name najboljši in najpovoljnejši utis. Ako bi tudi ti pr- venci — sem si mislila — ne bili še izborno delo, bode g. Jelovšek vendar imel lep, odličen prostor s poznejšimi deli »v hrvatski knji- ževnosti. Evo nekoliko vrst iz pisma g. Jelovšeka : ... Ja nijesam nikaki dekadent, nikaki »moderni« čovjek, kako se danas obično shvaća modernost. Ja hoću jakosti, snage. U svem. U dobrom, u zlu. Hoću karakternost (t. j. pregnantnu individualitetu), hoću veličinu, osobito duševnu veličinu. Za to je moj najmiliji pjesnik Heine, osobito njegoga dva ciklusa »Nordsee«. Za to se iskreno divim Aškercu, dok mi je Prešern samo v svojim satiričnim i ciničnim momentima bliz. — Nijesam ni v tom moderan, što se divim i idejalistima i romanticima i realistima i na- turalistima i simbolistima i dekadentima — svima, ali v svim tim smjerovima samo onima, koji su bili zbilja epohalan pojav, klasici, geniji-individualitete. Po mom mnijenju, tek jadni učenici, epigoni tih individualnih velikana stvaraju od njih svoj e učitelje i njihov »smjer« — a svojim kukavnim podražavanjem — diskreditiraju i učitelja i cijeli smjer. Ja pjevam za se, ne pripadam nikakvoj školi, i ako se češće u mojim »Simfonijama« javljaju tonovi velikih učitelja. Za moj život, zapravo krizu u tom životu, osobito je poučan drugi dio »In«, na koji Vas upozorujem, jer je intiman«. Koncem pisma piše g. Jelovšek še, da iskreno ljubi slovenski narod (oče mu je Slovenec) ter da že z davna spremlja našo poli- tično in v obče kulturno borbo. Sklepa prekrasno: »Plačem se i smijem s njime — možda je to v našem blaziranom vijeku i dijetinjasto. Al djeca imadu veliku, iskreno, nepokvareno srce«. H18 Književnost in umetnost. Razume se, da sem po tem pismu naglo segla po pesnih ter je čitala s posebnim zanimanjem, ker sem vedela, da najdem v njih čustva, mnogo čustva in poleta. In našla sem čute.e srce ter ženja- len polet. Ker se kot nepesnikinja sama na svojo sodbo zanašam le malo in se bojim, da me ne zavede srce v subjektivnost, naj tu le citiram, kar je v »Slov. narodu« napisalo pesmih Aškerc — avtoriteta naša : »... Toliko je gotovo, da je njihov oče (oče simfonij) resničen pesnik, da ima velik talent, da ima čuteče srce, da zna globoko mi- sliti, da ima živahno fantazijo, včasi genijalen polet . . . Lepa oda na vstajenje iz sužnosti, politične in socijalne je pesem »Uskrs« ; tragična slika iz življenja je »Memento«. Živahna vizija je »fin — commence- ment«, polna plastičnih, pretresujočih prizorov. Bode se li res kdaj tako godilo, tega bi pesnik sam ne mogel apodiktično povedati. Toda pesem sama o sebi je veličastna, ako bi kdo tudi hotel videti ten- dence njene . . . / Imenitna satira je »Stara bajka«, kaže nam moža, ki se iz ra- dikalnega rodoljuba potem, ko je prilezel na primerno višino »dieten- klase«, prele\'i v filisterskega optimista, egoista. »Prvi snieg« je lepa socijalna silhueta, prepletena z raznimi kontrasti. V ».Stari pjesmi« kaže pesnik polet in fantazijo. Duhovita stva- rica ta kratka pesem ! »Tamjan« je kakor dim iz kadilnice sicer nekoliko meglen, toda zamotan je duhovito. Ta del pesmij, ki je označen s hrupno mistično-lakonično »eti- keto« »Ex«, se bistveno razločuje od drugega dela. Tudi v drugem delu najdeš dovolj čustva, najdeš misli, vidiš podob. Toda prvič so te podobe često nejasne, dikcija se utegne komu zdeti prenaturalis- tična. V obče pa je tudi tukaj poezije dovolj, samo, da bi se bile mo- rale »pesmi« drugega dela »In« pisati tako, kakor se pišejo članki in novele. Saj pravi verzi to itak niso. Skoda, da je posnemal g. Jelovšek dekadente od slabe strani ! To je prava metrična anarhija. Ne! Ritem je tudi v teh pesmih, samo, da je to ritem proze . . .« Zatem opaža Aškerc nekaj stvari o vnanji obliki a potem pri- stavlja, da je to delo še »mošt«, ki še »vre« a ko se očisti, dozori krepko vino. In o tem sem prepričana tudi jaz. Pesmi se ne prodajajo in pesnik jih je posvetil neki duhoviti Slovenki, marljivi sotrudnici našega ženskega lista. Razno. (ili) Razno. „Slovenke" III. tečaj. Nikoli več ! Za nobeno ceno ne več ! In če bi tudi Slovenke ne imele nikoli več ženskega lista, opustini ob prihodnjem letu uredništvo. Kaj bi se tako mučila in naposled slišala raznih kritik in tako različnih menenj, da ko bi jih hotela poslušati, bi se že davno ustavila. Na desno bi ne šla, ker mi uni veli na levo, na levo bi ne šla, ker mi una veli rra desno ; naprej ne, ker slišim klice nazaj in nazaj ne, ker slišim klice naprej ! Tako sem sklepala in v mislih odlagala uredniški jarem ter po- sebno tam sredi leta, križala se, da ne bom več urednica. Željno sem štela še koliko številk nedostaje do celega letnika ter globoko vzdihnila, ko je bil list za enkrat odpravljen. Navzlic vsemu svojemu rotenju in križanju, navzlic vsej neje- volji, kojo sem vžila v času svojega kratkega uredovanja, stopam sedaj se »Slovenko« kot urednica v tretji tečaj. Kaj se hoče, ženska sem, slabost je mojega spola a mehkosrč- nost tudi. Udala se nisem torej toliko iz slabosti kolikor iz ljubezni